ŽUPNIJE RODIK, KLANEC IN HRPELJE - KOZINA

ŽUPNIJE RODIK, KLANEC IN HRPELJE - KOZINA.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ. ŠKOFIJA KOPER.

Prisrčen pozdrav iz koprskega studia radia Ognjišča, spoštovane poslušalke in poslušalci. V današnji oddaji Iz življenja naših župnij bomo predstavili župnije Rodik, Klanec in Hrpelje – Kozina. Razlog za skupno predstavitev je v tem, da župnik iz Rodika, gospod Iztok Mozetič soupravlja tudi drugi dve župniji, zato se te pri različnih dejavnostih med seboj tesno povezujejo in na ta način s skupnimi prizadevanji zagotavljajo živahen utrip v vseh treh.

Zdajle pa pozdravljam v našem studiu najprej gospoda Mozetiča, gospo Davorino Petrinjo, katehistinjo iz Hrpelje – Kozina, gospo Zlato Cerbolj iz Klanca, ki skrbi za dom duhovnosti, gospo Natašo Rojec iz Klanca, gospo Jano Barba, gospo Angelco Jerak in gospoda Edija Raceta, ki ga vsi dobro poznamo kot zborovodjo. Najprej en lep pozdrav vsem skupaj.

Lepo pozdravljeni.

Ja, lepo pozdravljeni, dober večer.

Po navadi našo oddajo začnemo s kratko predstavitvijo župnije, njenega farnega zavetnika. Tokrat bo to treba narediti kar trikrat, zato prosim kar Vas, gospod župnik.

Ja, tako bi začel: se pravi, ta pokrajina, kjer so župnije Hrpelje Kozica, Klanec in pa Rodik leži nekako na jugovzhodnem delu krasa, ki na vzhodu prehaja v Brkine, na jugu pa Istro. Kraški svet je kot vemo zanimiv za jamarje, za planince pa je na naših koncih zanimiva vzpetina Slavnik. Področje je skoraj neke vrste predmestje Trsta in z avtocesto tudi, je postalo tudi predmestje Kopra. Že od nekdaj je tu cestno križišče. V zadnjih letih pa se je z razvojem obrtne cone v Hrpeljah in sploh z novogradnjami področje, se področje pospešeno razvija. Najstarejša župnija je Rodik, ki je bila ustanovljena leta 1786, do takrat je spadala pod župnijo Brezovica. Župnija Klanec je bila ustanovljena leta 1904, prej je spadala pod župnijo Dolina. Župnija Hrpelje Kozina pa je nastala leta 1989 in do takrat je spadala pod župnijo Klanec. No, in še zavetniki. Zavetnik župnije Hrpelje Kozina je sveti Anton Puščavnik, zavetnik župnije Klanec je sveti Peter, zavetnik župnije Rodik je sveta Trojica.

Če prav razumem so vse te tri župnije geografsko kar blizu skupaj, ni prevelike razdalje med njimi?

Bo držalo, ja.

ŽUPNIJA V OČEH DOMAČEGA ŽUPNIKA.

Tako smo na kratko predstavili tiste osnovne podatke o župniji. zdaj pa mogoče še, kakšne so te župnije v vaših očeh, ali sploh zmorete to statistiko voditi, koliko je kje vernikov, na kakšen način, glede na ta, da gre za tri.

V bistvu, gotovo je nekolik več tega tovrstnega dela. Drugače, pa no, za ilustracijo, to območje vseh treh župnij zavzema 15 naselij in pa 14 cerkva. Morda bo zanimivo, če gram kar po župnijah, kje so te podružne cerkve. Se pravi v župniji Hrpelje Kozina so naselja Hrpelje Kozina, Krvavi potok, Mihele, Nasirec, kjer je cerkev, podružna cerkev svete Trojice, Tublje in pa Vrhpolje. Morda ne podatek iz zgodovine, da je leta 1947, takrat ko je tukaj bila postavljena meja, ki se je kot vemo decembra lansko leto tudi odprla, sta bili dve cerkvi ločeni od svojih vasi, ne, in to je cerkev svetega Tomaža, ki je bila ločena od vasi Gročana, cerkev svetega Elija pa od vasi Draga. Zaradi meje oziroma vojaške postojanke Jugoslovanske ljudske armade je cerkev svetega Tomaža postopoma prešla v ruševino. Jugoslovanska ljudska armada namreč ni pustila dostopa do te cerkve, no je pa želja, da bi seveda cerkev tudi obnovila, ne, Potem v župniji Klanec so naselja in podružne cerkve, se pravi Beka, kjer je podružna cerkev svetega Lovrenca, Kastelec, kjer je podružna cerkev Povišanja Svetega Križa, no, vas Klanec od Cizlja s podružno cerkvijo svete Marije Magdalene. Petrinje s podružno cerkvijo svetega Boštjana. Prešnica s podružno cerkvijo svete Jedrt in pa seveda Socerb s podružno cerkvijo svetega Socerba, ki je pa še v obnovi, ne. No, kot zanimivost, na Socerbu je tudi sveta jama, kjer nam bi po izročilu živel sveti Socerb. No, in še župnija Rodik. Tukaj so naselja Dane, Kačiče, kjer je cerkev Marijinega rojstva, ki pa je prej imela naziv Naša ljuba Gospa v Danah, potem Pared, Podgrad, kjer je cerkev svetega Janeza Krstnika in seveda sama vas Rodik. Tako da vernikov v vseh treh župnijah naj bi bilo okrog 2500.

Ko sem Vas poslušala nekako, ne čas sem še štela te cerkve in te posamezne vasi, kjer te cerkve stojijo, potem pa sem se nekako izgubila. Povejte mi, ali Vam uspe vsaj enkrat na leto v vseh teh cerkvah imeti mašo?

V bistvu ja, ker takrat ko se pravi, ko obhajamo praznik zavetnika cerkve ali kot pri nas rečemo 'opasilo', je tam gotovo sveta maša, pravzaprav je sveta maša nedeljska, ker pač ni redne župnijske maše v župnijski cerkvi.

To se pravi, da se malo selite?

V bistvu ja, to se tiče predvsem tega bolj poletnega časa.

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO.

Že samo, da pač obiščete vse te cerkve, da so ob praznikih farnih zavetnikov oziroma cerkvenih zavetnikov tam maše, imate kar precej dela. Gotovo pa se v vseh teh treh župnijah dogaja tudi še marsikaj drugega. Mogoče najprej kar Vi na kratko predstavite, potem pa bodo spregovorili o tem še vaši sodelavci

Ja, tako je, poleg župnijski pastoralnih in gospodarskih svetov ima vsaka župnija še svoj pevski zbor, na področju vseh treh župnij pa deluje medžupnijska Karitas. Posebej v župniji Hrpelje – Kozina je še navzoča sekcija kluba krščanskih izobražencev Koper, biblična skupina in pa molitvena skupina. Tako, mladi se vključujejo v pripravo in izvedbo samega oratorija. Sicer pripravlja klub krščanskih izobražencev predavanja v adventu in postu. En zakonski par pa je tudi vključen v zakonsko skupino, ki jo sestavljajo zakonski pari iz različnih župnij naše škofije. Kar se tiče medžupnijskih romanj, ta so običajno v mesecu maju. Letos je nekako bolj v ospredju seveda slovenski pastoralni dan.

Gospod Iztok, dobro, da ste mladi in da vse to zmorete. Zdajle predlagam, da prisluhnemo pač eni pesmi v izvedbi zbora iz Rodika, potem pa bomo ta pogovor nadaljevali z drugimi sodelavci.

(pesem)

Ja, skupaj s svojim župnikom Iztokom Mozetičem pa so prišli v naš studio tudi njihovi sodelavci. Pa začnimo kar lepo po vrsti: med nami je gospa Davorina Petrinja, ki je katehistinja iz župnije Hrpelje – Kozina, zelo dobro pa jo poznamo kot prizadevno sodelavko Karitasa. Gospa Davorina, kaj boste povedali o utripu vaše župnije na področju kateheze?

Torej, večino kateheze ima pri nas še vedno gospod župnik, jaz se vključujem bolj pri delu z malimi otroki in sicer letos poučujem prvi razred in sicer vedno se vključujejo otroci iz vseh treh župnij v katehezo v nižjih razredih. Sama se trudim, da je kateheza za prvošolčke predvsem nekaj domačega, da radi prihajajo, da na ta način začutijo ljubezen, tudi Božjo ljubezen preko človeka. Sama sem se odločila za katehetsko šolo že pred mnogo leti, predvsem zaradi tega, ker rada delam z otroki, pa tudi zato, ker sem želela to kar sama prejemam, čutim, delit naprej in zdelo se mi je vedno, da to tudi najlažje otrokom podam, tako zdaj poučujem verouk mislim da peto leto in mi je vedno znova v veselje in v izziv.

Starši, ki morajo pripeljati otroke k nauku tudi iz drugih kraljev, se pravi, najbrž jih ne vozijo samo v prvi, drugi razred, pa tudi večje morajo pripeljati. Jim je to zelo naporno ali se potrudijo?

Ma se kar potrudijo, zdaj si pomagajo, si skombinirajo. Za nekatere otroke tam kjer je, na nekaterih župnijah, kjer je več otrok pa tudi župnik tako organizira, da imajo organiziran verouk v svoji župniji, kar je potem staršem in otrokom bližje.

Ahm. Vaše župnije, ampak predvsem župnija Klanec ima zelo lepo staro župnišče z eno čudovito lipo pred tem župniščem in tam se velikokrat odvijajo tudi duhovne vaje. To je dom duhovnosti. O tem nam bo pa nekaj več povedala gospa Zlata Cergol, ki skrbi za ta dom in za to, da je takrat odprt, ko ga mladi potrebujejo.

No, tako je, to je res. Zdaj, iz nekdanjega starega župnišča v Klancu smo uspeli narediti, popravit ta dom duhovnosti, ki se več ali manj, tudi sam, moram reči, zdaj financira, res, da smo ga dosti popravili, prebelili, lani nam je uspelo naredit fasado, tako da ima še lepši izgled, da je človek bolj zadovoljen ko pride v ta naš kraj. Sam dom duhovnosti sprejme bi rekla od 40 do 50 obiskovalec. Imamo sicer ogrevano. Urejeni so prostori, kuhinja, shramba, jedilnica velika, posebej prostor za seje, za sestanke. Urejena je tudi soba, da je lažje dostop tudi za invalidne osebe v pritličju. V prvem nadstropju imamo sobe s kopalnicami. Zdaj pa si prizadevamo, da bi na podstrešju uredili še nekaj družinskih sob, s svojo posteljo, s svojimi kopalnicami, tako da bi lahko ponudili tudi mlajšim, mladim družinam, mladim parom, da bi prišli na naše kraje. Kot ste že rekla, imamo res je lep kraj, obdan z zelenjem. V lepi senci. Miren kraj. Tu bi izkoristila priliko, pa bi naredila malo reklame. Le pridite, vam ne bo žal.

No, koliko pa se takih skupin mladih, recimo v roku enega leta zvrsti v vašem domu duhovnosti?

No, tu bi verjetno naš župnik znal bolj točno povedat. Naj pa povem, da čez vikende, ko so kakšne večje stvari, kot je priprava na birme, kakšne take duhovne vaje, kakšna taka srečanja ali pa skavti nas radi obiščejo. Pripravljeni so tudi odstopiti naše prostore drugim…

…župnijam, ki nimajo…

…ki nimajo ali pa tudi drugim organizacijam kot so na primer, zdaj je bila ta brkinska godba, so imeli vaje, tako da, rad, pozanimajo se za vikende. Dostikrat tudi s sosednje Italije radi prihajajo k nam.

Torej tam okrog petnajst skupin na leto, ker je treba tudi upoštevati, da določene skupine pridejo večkrat: recimo škofijska gimnazija iz Vipave ima vsaj trikrat pride vsako leto v dom duhovnosti v Klanec.

No, začeli smo z mladimi, pa naj kar ostane pogovor še malo pri mladih. Vas, gospa Nataša Rojc, prihajate iz Klanca, bom prosila, da poveste nekaj o oratorijih, ki jih tudi pripravljate.

Ja, verjetno nismo edina župnija, ki opaža velik osip mladih in tako smo prišli na idejo oziroma je kar gospod župnik prvi to sprovedel, da bi poskusili izvesti oratorij. Oratorij smo lani izvajali drugo leto in ker je bil zelo lepo obiskan že v prvem letu, bomo z oratorijem tudi nadaljevali, tako da tudi letos bo ta oratorij. Nekje smo predvidevali kar zadnji teden v avgustu. In sicer oratorij obiskujejo otroci iz vseh treh župnij. To so predvsem mlajši otroci. Ker starejši otroci in mladinci jih pač, so, sodelujejo kot animatorji. Lani je bila zgodba tega oratorija: Preklopi sanje na dejanja, in sicer smo šli po knjigi od Janez Jalna Bobri, kjer je bil ta glavni junak jelen, ki smo ga potem cel teden prebirali, te njegove zgodbice, in se tudi marsikaj naučili. Varstvo v tem oratoriju poteka kar cel teden, od ponedeljka do petka. Otroci se zberejo tam nekje ob deveti uri, oratorij se zaključi pa tam ob šestnajstih. Začne se s himno, potem pa so različne delavnice, pesmice, igrajo se. Lani so celo šli na obisk razstave v sveti Jožef, v cerkev svetega Jožefa v Ljubljano, obiskali so tudi Kurešček. Imajo razne vodne igre in kar nekaj se naučijo. Moram povedati, da je odziv otrok presenetljiv, zelo radi hodijo na oratorij. Tudi starši se potrudijo, da takrat pripeljejo te otroke in so kar zelo, zelo navdušeni. Sicer koliko nam potem to pomaga, da bi tej otroci ostali z nami še nadaljnje sicer še ne vemo, ker poteka komaj drugo leto, ampak upamo, da bomo tem otrokom nekak približali vero, versko življenje tudi na malo drugačen način: skozi zabavo, igro in pa da potem spoznavajo tudi te resnice.

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO.

Gotovo pa tudi v vaših župnijah obstajajo problemi, stiske ljudi, s tem se ukvarja seveda Karitas. Gospa Jana Barba, Vi ste voditeljica Karitas, ste pa tudi v klubu krščanskih izobražencev Hrpelje – Kozina, ki je kar precej aktiven. Pa Vas prosim, da poveste najprej o Karitas, potem tudi o klubu še kakšno besedo.

Torej, Karitas je bila v naših župnijah ustanovljena od samega začetka župnije Hrpelje – Kozina in deluje v povezavi s kraško dekanijsko Karitas oziroma v sodelovanju z medžupnijsko Karitas Slivje Brezovica. V svojem delovanju skrbi za otroke, družine in starejše. Pri nas nas je okrog dvajset rednih ali občasnih sodelavcev, pomagamo okrog dvajsetim družinam z redno materialno pomočjo in enaindvajsetim samskim osebam. Pred kratkim smo se posvetili družinski problematiki in smo med nas povabili zakonca Sitar in zakonca Stantič, da sta malo našim ljudem povedala o izkušnji družine in vere, v bistvu, kako združujejo versko življenje, kar je zelo aktualno in na ta način skušamo pomagati župniku, da bi se tudi pri nas zaživela zakonska skupina. Redno se pridružujemo pobudam, ki jih škofijska oziroma slovenska Karitas organizira. S kraško dekanijsko pa obiskujemo dom upokojencev v Sežani oziroma socialno varstveni zavod v Dutovljah. Posebej na našem območju pa enkrat letno organiziramo občinsko srečanje za starejše, bodisi poteka v Slivju, kjer se je to srečanje na pobudo gospoda Zdenka Štruklja tudi začelo ali pa v Klancu pri Kozini. Torej posebej, naši programi se ne bi mogli odvijat, če ne bi z nami sodelovali tudi vsi dobrotniki in župljani, zato smo hvaležni, da podpirajo naše pobude in naše akcije in darujejo bodisi materialno pomoč ali pa priskočijo, ko potrebujemo kakšen prevoz ali drugačno dobro delo, tako da smo hvaležni vsem, ki nas podpirajo.

Brez molitve pa tudi ne gre, zato je z nami tudi gospa Angelca Jerak, ki nam bo povedala nekaj o molitvenih skupinah, pa tudi o biblični skupini, ki v župniji deluje oziroma v župnijah deluje. Tako kakor sem razumela vse tri župnije skupaj sodelujete in tako tudi na tem področju.

Pri nas je molitvena skupina ustanovljena že kar nekaj let. Povabljeni so vsi, čeprav udeležba ni Bog ve kaj velika, ampak smo pa vztrajni. Pred najsvetejšim se shajamo vsak teden sigurno, tako da molimo za vse potrebe župnije.

Te molitve potekajo kje?

V cerkvi, pred najsvetejšim.

Ja, ampak v kateri cerkvi?

Naši cerkvi v Hrpeljah, sem pozabila povedati, to je naša najmlajša župnija, ne, jaz sem pa ena najstarejših, zato njene začetke tudi malo bolj poznam. So bili zelo, bi rekla, žalostni na začetku, ko sem jaz prišla sem in počasi, počasi se je to tako širilo. Po dva so bili pri maši. Ko je enkrat škof nas obiskal iz Kopra, ne, gospod Pirih, je rekel: 'Tukaj moramo ustanoviti župnijo.' Tako se spominjam tistega dneva. Pa sem si sama pri sebi pa mislila. Pri nas z župnijo, to pa nekaj, ni bilo udeležbe nobene pri maši. 'Ja, bo',  je rekel, 'Župnija mora bit.' In res je bila 1989 ustanovljena naša župnija in od takrat naprej moram reši, da se je kar pomikalo navzgor. No, da je zdaj kar precej velika udeležba, da tako rekoč smo ena bi rekla, največjih župnij, kar se teh naših, pri udeležbi pri maši. A je res gospod? Nekaj podobnega ne. Zraven tega imamo to biblično skupino, ki imamo tudi že kar precej let, smo ustanovili, in tudi razglabljamo tam različne teme, ne. Potem pa smo se zavzeli lansko leto, že zdaj smo začeli, da smo nekako obdelali deset Božjih zapovedi in z odlomki iz Svetega pisma, posamezno, ne. Potem te, razmišljamo o teh, preberemo in potem iz tega sestavimo tudi molitve, tako da, mislim da je kar v redu, samo je tudi tam premala udeležba, upajmo da…

Skratka, ugotavljate, da je bila odločitev za ustanovitev župnije pravilna?

Pravilna.

In da je res potem tudi cerkveno in molitveno življenje zaživelo drugače kot poprej?

Res, Sveti Duh je bil z nami.

No, pravijo pa, da kdor poje, dvakrat moli. Gospod Race, Vi boste pa gotovo povedali kaj o vseh teh zborih, ki jih vodite. Ne vodite namreč samo zbora v Rodiku, ampak ste znani tudi kot pevovodja zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Ampak seveda danes v današnji oddaji se bomo skoncentrirali predvsem na to področje, na Rodik in obe ostali župniji.

No, tako je. Rodiški pevski zbor sega daleč v zgodovino, 1876-ega je bil v Rodiku imenovan za državnega učitelja, skladatelja Anton Hajdrih in kot skladatelj je prišel v eno tako vas, zakotno vas, in prva naloga mu je bilo: ustanoviti pevski zbor. In z župnikom tedanjih se je pogodil, da so kupili v Brezovici en harmonij za 150 forintov, ki še danes služi pri bogoslužju, zbral je nekaj pevskih zanesenjakov in uglasbil na Maganjki se reče, nad vasjo pesem, postno pesem: Tam na vrtu oljske gore, kakor tudi: Buči morje Adrijansko, to je od Simona Jenka. Takrat je začel pevski zbor, ki neprenehoma, neprestano deluje do danes. Je šel skozi vse viharje zgodovine, to se pravi: pod fašizmom, po vojni se je bil rahel osip, ampak niti eno nedeljo v celi zgodovini ni zbor izostal od nedeljske maše s petjem.

To je pa zelo lepo slišati. Mogoče malo predstavite zbor v sedanji sestavi, recimo od kar ga vodite Vi.

Torej, jaz sem pevovodja v Rodiku petinštirideset let, začel sem za novo mašo od gospoda Franca Prelca in v sedanji zasedbi združuje zbor pevce iz okoliških vasi, od vremske doline, od Vrem, Divače, s Trsta celo nekateri prihajajo, s Klanca in z domačega Rodika. Naši programi so stalni cerkveni programi, kakor tudi posvečamo tudi pozornost mlajšim skladateljem, ne, novejšim skladateljem, posebno zamejcem. To je Stane Malič, Ubald Vrabec, ki je tudi bil moj mentor in je svoje poslednje počivališče izvolil na našem pokopališču v Rodiku, ne. Potem Jože Trošt, in tako skrbimo, da je petje primerno liturgični dogajanju, ne. Sem pa tudi res član upravnega odbora zveze cerkvenih pevskih zborov in tam tudi vodim združeni pevski zbor. Občasno se dobivamo tudi s pevci iz naših župnij, ki so pod oskrbo gospoda Mozetiča, konkretno govorim za Klanec, to je tudi zelo star zbor, kjer so se tudi, živeli prominentni zborovodje in se tudi spomnim iz mladih let, ki je bil zbor zelo dober, ne. Boljši kakor v Rodiku. To je bila doba, ko je bil v njej gospod Željko tam iz Šmihela, o, pa še prej je bil znamenit Korošec pevovodja, kakor tudi gospod Kocijančič, ki ga vsi dobro poznamo, ne, ki je tudi zelo skrbel za zbor, in jaz sem kot mlad fantek rad prihajal v Klanec k petju. No, tudi v Kozini hvala Bogu, se osnuje skupina pevskih zanesenjakinj, ki prihajajo tam ob nedeljah, v teoriji lepo zapojejo, so intonirane. Žal nimajo svojega zborovodje, sam občasno jih nekdo, domačin spremlja, sicer ne živi tam. Ampak so prijetni zametki, ki so obetajo, da bo tudi kaj iz njih nastalo.

Skratka lahko ste veseli, da imate pač eno tako bogato pevsko tradicijo, ki se ohranja. Ljudje prihajajo radi na vaje?

Ja, no, to je kakor povsod, ne. Pridejo, pridejo, no.

Ampak če niste nobeno nedeljo v župniji izostalo, potem zagotovo je to nekaj, na kar ste lahko ponosni, to je pa verjetno tudi nekaj od tistih sadov truda in znamenj upanja, ki, o katerih bo lahko spregovoril vaš župnik malo kasneje, zdajle bomo pa še eni pesmi prisluhnili. Je ravno pravi trenutek.

(pesem)

No, čas je, da pogledamo za kratek trenutek tudi v župnijsko kroniko. Kaj najdemo v njej?

IZ FARNE KRONIKE.

Ja, najdemo kar precej stvari, ampak samo nekatere bi izpostavil. No, v župniji Klanec je deloval v času fašizma župnik Jakob Soklič, ki je utrjeval, zelo utrjeval slovensko samozavest med ljudmi. No, in 20. marca bo minilo 80 let odkar so ga fašisti izgnali v Jugoslavijo, ne. Med drugo svetovno vojno pa je bil v Klancu župnik Gabrijel Piščanc, to je stric bolj poznanega Ladislava Piščanca, ki so ga kot kaplana v Cerknem potem leta 44 tudi ubili. No, Gabrijel Piščanc je reševal ljudi pred Nemci, in pa kot je bilo že omenjeno, je svoj pečat kot župnik v Klancu pustil tudi istrski pesnik in pisatelj Alojz Kocijančič, ki je tudi svojo življenjsko pot zaključil prav v Klancu. No, v župniji Rodik pa je ljudem ostal predvsem v spominu župnik Jože Vidal, ki je bil v Rodiku v letih od 1927 do svoje smrti leta 1974, torej dobrih 46 let, no in tudi on je med drugo svetovno vojno posredoval pri Nemcih v korist vasi. No, morda kot zanimivost iz kronik, kronik, ja, oziroma kronike je tudi to, da so od leta 1989 do 2001, ko so se tukaj v teh župnijah zvrstili na pastoralni praksi diakoni. No, dom duhovnosti v Klancu morda tudi to še bi bilo vredno omenit je bil uradno ustanovljen leta 1994. Drugače pa neke vrste novo obdobje, bi rekel, zgodovine se je v župniji Hrpelje – Kozina, se je nekako odprlo lansko leto, ko smo uspeli, nekako kupit nove prostore za delovanje naše župnije, ne, se pravi župnišče.

Ahm. Škoda, ker je naša oddaja tako kratka, kajti vseeno je razlika ali govorimo o eni ali o treh župnijah. Gotovo bi lahko povedali še veliko več.

SADOVI TRUDA, ZNAMENJA UPANJA.

Zdaj ko smo prisluhnili vsem tem sodelavcem, kjer smo videli, koliko je pravzaprav ljudi, ki so pripravljeni nekaj prispevati za živ utrip župnije, je to gotovo se odraža tudi v sadovih vašega dela in zato vas gospod župnik zdajle sprašujem: Kateri so tisti najbolj omembe vredni sadovi tega truda in katera so znamenja upanja zaradi katerih vidite lepo bodočnost vseh teh treh župnij?

No, tako, kot župnik lahko rečem, da sem res lahko hvaležen Bogu predvsem za vse sodelavce oziroma sploh za vsakega, ki pač podpira naše župnije na kakršenkoli način, ne. Tako z molitvijo kot tudi recimo z darovanim trpljenjem. Z raznimi, bi rekel, čisto materialnimi darovi potem in pa seveda s svojim delom v skupno dobro vseh teh naših župnij. To so gotovo ene take stvari, ki niso tako, ne vem, dostikrat zelo otipljive, so pa gotovo zelo dragocene za rast, bi rekel posameznih župnij, ne. Sicer si pa jaz kot župnik tudi dejansko tudi brez molitve ne predstavljam, bi rekel, svojega vztrajanja v tej službi, ki mi je nekako zaupana. In, no, kakor sem že omenil prej, se pravi, velika podpora so gotovo vsi, ki kakorkoli sodelujejo na raznih področjih v naših župnijah.

Vsem, ki ste prišli v naš studio, gospod župnik Iztok Mozetič, gospa Davorina Petrinja, gospa Zlata Cergol, gospa Nataša Rojec, gospa Jana Barba, gospa Angelca Jerak in Ilijic Race. Vsem res najlepša hvala, da ste si vzeli čas priti sem v tem času, ko se post že izteka in ko je gotovo tudi po vaših župnijah ogromno dela, vi pa ste vseeno prisluhnili našemu vabilu in prišli. Želimo vam veliko, veliko uspeha pri vašem nadaljnjem delu, seveda pa tudi poglobljen postni čas kolikor ga je še ostalo in zelo doživeto Veliko noč. Hvala še enkrat.

Hvala tudi Vam.

(pesem)

DOBRO JE VEDETI.

Nedeljske maše so v župniji Klanec ob osmih, petinštirideset. V župniji Rodik ob desetih in v župniji Hrpelje – Kozina ob enajstih in petnajst minut. Urnik tedenskih maš pa je objavljen v medžupnijskem glasilu 'Pod Slavnikom' in na spletnem portalu: http://zupnije.rkc.si/rodik/.

V današnji oddaji Iz življenja naših župnij smo predstavili župnije Rodik, Klanec in Hrpelje - Kozina. Z gosti v studiu sem se pogovarjala Zlata Krašovec, za tehnično izvedbo oddaje je poskrbel Andrej Gropajc.

ŽUPNIJA SE JE PREDSTAVILA. HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN VABLJENI NA ODKRIVANJE NOVE ŽUPNIJE PRIHODNJI PONEDELJEK