ŽUPNIJA AJDOVŠČINA (1)

1. del

2. del

ŽUPNIJA AJDOVŠČINA.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ. ŠKOFIJA KOPER.

Prisrčen pozdrav iz koprskega studia radia Ognjišče, spoštovane poslušalke in poslušalci naše oddaje Iz življenja naših župnij. V današnji oddaji vam bomo predstavili župnijo Ajdovščina. Zato so zdajle v našem studiu gospod župnik Lojze Milharčič, tajnik župnijskega pastoralnega sveta, gospod Niko Ličen, gospa Janja Medvešček, ki se največ ukvarja z družino, z družinskimi zadevami, družinsko pobudo in gospa Marija Marc, ki je katehistinja. Prav lep pozdrav vsem skupaj.

Dober dan.

Ajdovščina za slovenske razmere ni majhen kraj, zato jo večina naših poslušalcev pozna, pa vendarle nekaj besed o kraju, o župniji, mogoče gospod Niko Ličen.

Ajdovščina je mesto, ki ima približno šest tisoč prebivalcev, na cerkvenem področju pa je razdeljena na dve župniji, in sicer župnija Šturje in župnija Ajdovščina. Župnija Ajdovščina je ena najmanjših župnij po teritorialnem obsegu, saj obsega le, bi rekel, ulice okrog cerkve in pa naselje Gradišče, ki je nad Ajdovščino.

Sicer pa ni tako majhna?

Župnika Ajdovščina ima okrog dva tisoč prebivalcev, od tega je nedeljnikov okrog štiristo do petsto. Zanimivo je, da je bila župnija ustanovljena precej pozno, in sicer šele leta 1898, prej pa je bila pod Vipavsko pražupnijo in kasneje, v 19. stoletju je bila tudi odvisna od župnije Svetega Križa. Leta 1842 je postala samostojna kaplanija s pravicami župnije. Farni zavetnik župnije je sveti Janez Krstnik, prva omemba cerkve svetega Janeza Krstnika je bila pred petsto leti in smo v lanskem letu tudi praznovali to petstoletnico prve omembe cerkve.

ŽUPNIJA V OČEH DOMAČEGA ŽUPNIKA.

Zdaj pa nam bo o tem, kakšna je župnija Ajdovščina v njegovih očeh povedal še sam gospod župnik, gospod Lojze Milharčič.

V vipavski dolini je značilnost vernosti Vipavca videti po, dobro, obisku nedeljske maše, potem po, tudi utripu ali pa živosti drugih pastoralnih dejavnosti. Ena značilnost so mnogi duhovni poklici. Vipavska je bila do nedavnega ena izmed najbolj bogatih po duhovnih poklicih, ne samo v naši škofiji, ampak tudi v slovenskem prostoru. Vključitev laikov v pastoralno delo, ki je značilnost vse naše cerkve na Slovenskem, je tukaj z nekimi značilnostmi, da je recimo pri nas ta vključitev bila storjena nekje zavestno, po neki odločitvi v župniji, zlasti potem z razdelitvijo v soseske, za sodelovanje pri bogoslužju in vzdrževanje cerkvenega prostora. Župnija ima dokaj razgibano delo v raznih skupinah v župniji. Župnijski pastoralni svet kot motor vsega tega, kompetentni gospodarski svet, ne vem, pa gotovo eno veliko vprašanje, kako naprej ob zadevah nevere, ki se pojavljajo, pa zadevah in vprašanjih mladinske pastorale, recimo to so vprašanja, ki sicer že kažejo naprej, kako.    

Omenili ste mladinsko pastoralo, zato bi besedo predala kar gospe Mariji.

Ja, v naši župniji imamo sto petinštirideset veroučencev, to je približno vsako leto eno toliko. Med njimi je enajst predšolskih. Letos se devetnajst otrok pripravlja na prejem prvega svetega obhajila. Verouk poučuje poleg gospoda župnika še šest katehistinj. Lepo med seboj sodelujemo, sestajamo se mesečno, da načrtujemo delo. Prav gotovo je najpomembnejša veroučna maša. Vsako prvo sredo v mesecu imajo veroučno mašo otroci prve triade in najmlajši Sodelujejo s prinašanjem darov, prošnjami, zahvalami. Župnik pripravi kratko katehezo, ob pomoči staršev tudi zapojejo. Vsak petek pa je veroučna maša za ostale razrede. Otroci sodelujejo kot mašni strežniki, bralci berila, povedo svoje prošnje in zahvale, ob spremljavi kitare tudi zapojejo. Na te dneve je pri delavniški maši v naši cerkvi lepo, je večji obisk, z otroki pridejo tudi nekateri starši. Čimveč otrok pa se trudimo kateheti vključiti v druga župnijska dogajanja in bi rada naštela nekaj dogodkov, ki se sicer ponavljajo tudi druga leta, ampak še posebej letos. V mesecu oktobru vodijo predveroučno mašo, molitve rožnega venca, na Miklavžev večer so uprizorili igrico, v adventu so dobili misijonski adventni koledar in zbirali darove za misijone. Na božični večer pa so jih prinesli k jaslicam. V postu so prižigali plamen upanja za otroke. Denarni prispevek pa prinesli na Veliki četrtek k daritvi. Na Božični večer so uprizorili Božično zgodbo, ob Božični devetdnevnici so prižiganje sveč pospremili s kratko mislijo. Vsi zbrani so počastili Jezusa v Svetem Rešnjemu telesu na dan, ko ima župnija celodnevno češčenje in tudi na Veliki četrtek so molili ob oljski gori. Na nedeljo Svete družine so uprizorili Božično zgodbo ob blagoslovu najmlajših. Veliko staršev pride z otroki k temu blagoslovu. Veliko otrok sodeluje vsako leto v trikraljevski akciji, ki jo vodi voditeljica misijonske skupine. Razdeljeni v skupinah prinašajo v številne družine v župniji blagoslov. Ljudje jih lepo sprejmejo in prispevajo misijonski dar. Letos je bila akcija prav na praznik Svetih treh kraljev. Z recitacijami in petjem so nastopili na dan staršev. V tednu molitve za duhovne poklice so posebej oblikovali veroučno mašo, pripravili so uvod, prošnje, zahvale, petje in molili rožni venec za duhovne poklice. Vsako leto v mesecu maju imamo šmarnično pobožnost in šmarnično branje posebej za otroke. Ta pobožnost je lepo obiskana, mlajše otroke spremljajo tudi starši. Najlepši pa je zaključek, ko gospod župnik povabi otroke na sladoled. V letu družine je naš župnik udejanjil lepo zamisel. Akcijo košaro duhovnih dobrin za družine in nahrbtnik duhovnih dobrin za družine veroučencev do petega razreda. Izmenjujejo se jih tedensko. Namen te akcije je, da se družina zbere ob branju verskih in vzgojnih vsebin in ob pogovoru. V priloženem zvezku pa otroci kaj narišejo in zapišejo svoja razmišljanja. V načrtu imamo letos še dejavnosti v tednu družine, ob praznovanju farnega zavetnika svetega Janeza Krstnika za šagro v juniju.

Ko sem zdajle poslušala gospo Marijo, sem se seveda spraševala, kaj je v tem nahrbtniku in v tej košari. Kdo mi bo to povedal? Gospa Janja.

Ja, bom kar jaz povedala, ker to košaro smo pripravili skupaj z gospodom župnikom, zakonska skupina in namen te maše, te košare je tudi, da bi cel teden molili za to družino in prosili Božjega blagoslova za to družino, ki se bo v tem tednu ob teh duhovnih dobrinah tudi zbirala. V košari je molitvenik in molitvena kocka, ki imata namen povezati v molitvi vse člane družine, stare in mlade, poročene in samske. Torej ni namenjena samo mladim družinam, ampak naj bi tudi medgeneracijsko povezovala. Potem je Sveto pismo in svetopisemske zgodbe, ki nam ob branju na primeren način za otroke in odrasle približajo Božjo besedo. Potem je knjižica Sprehod po cerkvi, knjiga in spominska igra, ki nas na prijeten način poučita o stvareh in simbolih v naši cerkvi in pa knjižica Karla Geržana Ali si upaš. Zgodbe v tej knjigi nas vabijo na malce izzivalen način upati si malo več, kot samo vsakdanji ritem življenja.

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO

Že ta nahrbtnik in košara nekako kažeta, da je življenje v vaši župniji zelo živahno, gotovo ima za to nekaj zaslug tudi župnijski pastoralni svet, ki sodeluje z gospodom župnikom. Gospod Niko Ličen, povejte malo o tem, kako pa vi zastavljate svoje delovanje v župnijskem svetu.

Ja, župnijski svet v naši župniji ima res kar že dolgo tradicijo, saj je že ustanovljen bil pred petindvajsetimi leti. Župnijski svet se sestaja približno štirikrat letno in načrtuje predvsem to pastoralo v župniji. Župnijski svet ima tudi, je razdeljen na tri komisije, za katehezo, za liturgijo ter diakonijo. Gospodarski svet je pa posebej in skrbi za te materialne dobrine v župniji. Katehetska skupina, ki je bila že prej delo katehetov, je bilo že prej predstavljeno. Potem je tu liturgična komisija, ki se sestaja tudi nekako štirikrat letno in pripravi pastoralni načrt pri liturgiji skozi vse leto. Sodelovanje pri liturgiji ter skrb za čiščenje in krašenje cerkve je razdeljeno po soseskah. V župniji je šest sosesk, vsaka po dva tedna opravlja te dolžnosti. V župniji imamo tudi pet izrednih delivcev obhajila, ki vodijo tudi besedno in evharistično bogoslužje ob torkih, ko ni svete maše. In tu je še komisija za diakonijo, Karitas, ki se sestaja mesečno in poleg skrbi za bolne in ostarele, daje poudarek tudi duhovnemu poglabljanju.

V letu družine so pa prav posebno aktivne nekatere druge skupine v župniji. O tem nam bo kaj več povedala gospa Janja Medvešček.

Torej za živ utrip župnije si prizadevamo že vrsto let, župnik in pa tudi vsi župljani, saj se zavedamo, da je župnija zelo odvisna od družine in da smo družine in zakonci zelo hvaležni svoji župniji, saj je prav župnija kraj, prostor, kjer prejemamo zakramente, od rojstva pa do smrti in zato moramo biti res hvaležni, da lahko pripadamo župniji in odgovorni zato da župnijo tudi oblikujemo. In letos v letu družine smo še posebno izpostavili to, da je delo za družino, za družine in delo za zakonce dejansko delo za celotno katehezo ali pa celotno vzgojo cele župnije, vsakega. In mislim, da v naši župniji delajo za zakon in družino in za otroke prav vsi, od najstarejših, ki se zbirajo v skupini Jesen na vsakih štirinajst dni, potem v molitveni skupini po soseskah, kjer se dobivajo prebivalci na primer soseske Gradišče že petindvajset let po družinah ob nedeljah zvečer k molitvi. Potem je zelo živa molitev v okviru Živega rožnega venca, to je v okviru župnije. Značilnost naše župnije pa je tudi medžupnijska povezava v raznih gibanjih in molitvah, tako v Prenovi v duhu, v Veri in luč, potem klub izobražencev je tudi medžupnijsko zasnovan, pa oddaje Izpod farnih zvonov na Radiu Nova, v okviru župnije dela tudi svetopisemska skupina in tudi skrbimo za šolanje teh voditeljev, tako imamo kar dva voditelja delavnic molitve in življenja, ki potem nudita to pripravo na molitev ali pa to poglabljanje tudi po ostalih, sosednjih župnijah in pa v šoli verskega poglabljanja imamo tudi vsako leto kar nekaj slušateljev. In mislim, da vse to delo je namenjeno prav otrokom, zakoncem in pa družinam, ker vemo da so to tisti stebri. Kar je za, kar najbolj nagovori v naši župniji mlade zakonce, mlade starše je prav miklavževanje ali pa blagoslov malih otrok v času na nedeljo družine, v Božičnem času in pa ta blagoslov velikonočnih jedil v velikonočnem času in tako v zakonski skupini kot v župnijskem pastoralnem svetu ali pa v katehetskem svetu se pogovarjamo, da moramo tem dogodkom, ko pridejo mlade družine, več kot običajno ob nedeljah, posvetiti veliko pozornost in izkoristit za primeren nagovor in vabilo, da so del naše župnije, da so zaželeni v naši župniji. Drugače sama pa tudi sodelujem v škofijskem odboru za družino in pa medškofijskem odboru za družino in kar tam zvem, kar se tam obogatim in skušam povezati tudi našo župnijo v medškofijsko, medškofijski prostor.  

Ja in pevcev seveda tudi ne smemo pozabit.

Ja, poseben dar ali pa posebno bogastvo naše župnije je pa sigurno pevski zbor, ki je vzgojil tudi zelo priznano slovensko dirigentko, mlado go, Martino Batič. In nam obogati in naredi res izredno, kaj bi, doživete svete maše ta naš pevski zbor in ob nedeljah, vsako prvo nedeljo v mesecu pri jutranji maši pa poje še moški zbor, ki je podmnožica našega pevskega zbora. Sigurno za takim pevskim zborom je veliko dela, ampak vidim, da tudi veliko, veliko navdušenja naših ljudi, saj so tako starejši pevci kot tudi mlajši. Moram pa omeniti tudi pritrkovalce. Zelo močna je skupina pritrkovalcev, ki tako v zamejskem prostoru kot v zamejskem poseže kar po lepih nagradah. In dokler nisem od blizu teh pritrkovalcev spoznala, sploh nisem vedela, da imajo tudi oni svoje note, da imajo svoje vaje in da je tudi to pritrkovanje prav neka znanost. No, in če bi dodala še k temu katehetskemu delu v župniji, bi še omenila skupino skavtov, ki je, pripadajo klanu: Skavtje Šturje Ajdovščina in so nam tudi zelo v župniji pri roki pri organizaciji raznih teh srečanj za bolnike, srečanj za ostarele, pa zelo močno imamo župnijsko srečanje ob šagri, to je na praznik svetega Janeza Krstnika, ko se na sam praznik pri večerni maši udeležimo z velikim ponosom in hvaležnostjo svete maše, ki jo darujejo naši duhovniki rojaki, ki so še živi, ne, to je en tak velik, velik dar.

(pesem)

Gospa Janja je omenila tudi, da imate posebne oddaje na Radiu Nova. Gospa Marija, kako je s temi oddajami, kako sodelujete z radiem?

Ja, v klubu krščanskih izobražencev, o njem bo gospod Ličen kaj povedal več, v klubu krščanskih izobražencev Ajdovščina, je dobila dejavno podporo ideja o sodelovanju v lokalnem radiu, to se pravi, povezovanje z zunanjimi mediji. Minilo je že skoraj deset let, ko smo pričeli z desetminutno, kasneje petnajst minutno oddajo Izpod farnih zvonov, ki jo naznani zvon romarske cerkve Marije Tolažnice v Logu. V oblikovanje oddaje je bilo vključenih veliko duhovnikov in laikov, tudi mladih, zlasti za branje, ki so pripravljali razmišljanje ob praznikih cerkvenega leta, o zakramentih, predstavljali župnije, običaje praznovanj, pomembne domačine. Pozornost smo namenjali tudi obveščanju o dogodkih po župnijah. Pred dvema letoma pa smo program oddaje prenovili in začeli z novo ekipo sodelavcev, razširili smo pravzaprav ekipo sodelavcev. Vsak mesec eno oddajo oblikujejo dijaki Škofijske gimnazije Vipava. Poslušalce vipavske dekanije, ki jih doseže frekvenca Radia Nova, seznanjajo z življenjem svoje šole. Naši začetki so bili težki. Skrajno amaterski. Na začetku smo oddajo posnemali v studiu radia, kasneje smo jih v celoti posneli sami na bolj ali manj preprostih domačih snemalnih napravah in jih oddajali v predvajalni studio. Seveda ni šlo brez duhovnega pokroviteljstva, najprej sta bila to prejšnji in sedanji ajdovski župnik, nato pa je to vlogo sprejel tedaj prodekan vipavske dekanije župnik v Batujah.

Omenili ste še Klub krščanskih izobražencev, ta je tudi zelo živahen. Gospod Ličen, še par besed o njem.

Ja, klub krščanskih izobražencev, ki je bil ustanovljen leta 1991, je to medžupnijski oziroma deluje na dekanijski ravni. Namenjen je vsem iz vipavske dekanije, ki so v svojem okolju pripravljeni odgovoriti izzivom sodobnega časa na drugačen način, kot protiutež profitnemu liberalizmu. Osnovne naloge, ki smo si jih člani kluba zastavili na začetku svojega delovanja so naslednje: pomagati pri obnovi jeder krščanske družbe, krepiti dostojanstvo človekove osebe, pravilno vrednotiti družino kot osnovno celico družbe, postaviti človeka v središče gospodarskega in političnega življenja kot protiutež profitnemu liberalizmu, spoznavati zgodovino Cerkve ter preko medijev zavzemati jasna stališča do dogodkov zlasti na kulturnem in moralnem področju. Prav s temi nameni se tudi redno mesečno sestajamo. Za širšo, bi rekel, populacijo, širšo javnost pripravljamo pa letno šest večerov, in sicer, tri adventne večere v Vipavi in tri postne v Ajdovščini. Dober obisk in že tradicionalna prepoznavnost ob izboru aktualnih tem nam narekuje, da bomo s takim delom nadaljevali tudi v prihodnje. No, kot je bilo že rečeno, smo bili tudi pobudniki za delo v radiu, pa tudi v lokalni časopis, ki izhaja enkrat letno se člani kluba, to je lokalni časopis ajdovske občine Latnik, se člani kluba redno oglašamo.

SADOVI TRUDA, ZNAMENJA UPANJA.

Naši poslušalci so gotovo že sami ugotovili, da je utrip župnije Ajdovščina zelo živahen. Tudi to je gotovo sad dosedanjega truda. Mogoče je pa treba omeniti še kakšne druge sadove truda in vas kar prosim, da poveste nekaj o tem, gospod župnik.

Jaz bi malo tudi s pogledom naprej, se mi zdi, da je potrebno ozavestit ali pa imeti pred seboj to, da smo v slovenskem prostoru, v naši škofiji, dekaniji in nas to na nek način lahko poriva naprej, pomaga, da gremo pač naprej in, ali pa nam lahko tudi postavlja določene cokle ali zavira. Se pravi obojno je zmeraj prisotno. Ena zadeva, ki izhaja iz slovenskega prostora je gotovo čisto cerkvena problematika duhovnih poklicev. V Cerkvi, tudi v naši župniji smo hvaležni za duhovne poklice, ki so bili. Pri nas živijo dve redovnici, in sicer sestra Mirjam Črnigoj pa sestra Alenka Bone, ki je vsaj delno iz naše župnije, potem pa sedem živih duhovnikov, gospod Ljubo Marc kot starosta, pa Jože Pegan, pa Ivan Gregorc, Tine Batič, Peter Černigoj, Marjan Škvarč in Ivan Likar in nedavno umrli brat Branko Likar pa pred leti umrli pater Čibej. Kaj naprej se sprašujemo z duhovnimi poklici v naši župniji, v našem prostoru? Molitev za duhovne poklice, ki jo pri nas skupina Sera, morda najbolj pooseblja ni dovolj, gotovo samo molitev, in se sprašujemo, kaj bomo v naših družinah zlasti napravili, se pravi  pastorala družine, ki se začne gotovo že z delom z otroki, z mladimi rodovi, pastorala mladine, mladinska pastorala, veliko vprašanje pa lahko tudi bolečina vsega slovenskega prostora pa tudi naše župnije. Gotovo se vse skupaj to lahko izteka v vprašanje nove evangelizacije, ki včasih ne vemo točno, kaj je, ne, začne se delo z odraslimi, se pravi, starši, potem drugi odrasli v župniji, ki se jih lahko dotikamo ali pa jih nagovarjamo, se mi zdi še za enkrat samo tipaje, ne.

Mogoče bi k temu, kar je naš župnik povedal, dodali to, da se kriza duhovnih poklicev že pozna v naši župniji, ob torkih nimamo več svete maše, ampak samo bogoslužje, ker je naš župnik tudi dobil v upravljanje župnijo Stomaž. Smo pa veseli, da smo vseeno dobili duhovnega pomočnika, gospoda Stankota Fajdiga, ki ima po nekem ključu, ki ga sicer mi ne poznamo, ampak župnik ga že pozna, nedeljsko sveto mašo vsake štirinajst dni ali vsak, ne vem po kakšnem ciklusu, no. Tako da dejansko prizadevanje in iskanje rešitev tako z molitvijo kot tudi z deli, takimi in mogoče čisto navadnimi vsakdanjimi, za duhovne poklice je potrebno prav v vsakem posamezniku naše župnije in vsi smo poklicani, tako otroci kot je omenila gospa Marija, da so otroci pripravili molitve v tednu duhovnih poklicev, kot starostniki v skupinah Jesen ali pa v molitvah rožnega venca pred svetimi mašami in seveda najbolj smo pa poklicani starši in tudi stari starši, da naredimo nekaj, za to, da bodo, da bomo vredni duhovnih poklicev v naši sredini.

To je bila oddaja Iz življenja naših župnij v kateri smo predstavili župnijo Ajdovščina. Moji sogovorniki v studiu so bili: gospod Niko Ličen, gospa Janja Medvešček, gospa Marija Marc in župnik gospod Lojze Milharčič. Vsem najlepša hvala za ta pogovor in veliko uspeha pri vašem nadaljnjem delu.

Hvala. Hvala tudi Vam.

DOBRO JE VEDETI.

Nedeljske maše v župniji Ajdovščina so vsako nedeljo ob sedmih in devetih trideset. Tedenske maše so vsak dan razen ob torkih. Imajo pa spremenljiv urnik bogoslužja in je odvisen od letnega časa, tako so tedenske maše pozimi ob osemnajstih trideset, pomladi in jeseni ob devetnajstih, poleti pa ob dvajseti uri. V župniji Ajdovščina je posebno živahno na praznik svetega Janeza Krstnika 24. junija. V današnji oddaji Iz življenja naših župnij smo predstavili župnijo Ajdovščina, z gosti v studiu sem se pogovarjala Zlata Krašovec, za tehnično izvedbo oddaje je poskrbel Andrej Gropajc.

ŽUPNIJA SE JE PREDSTAVILA. HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN VABLJENI NA ODKRIVANJE NOVE ŽUPNIJE PRIHODNJI PONEDELJEK.