ŽUPNIJA ŠTURJE (2o)

1. del

 2. del

ŽUPNIJA ŠTURJE.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ. ŠKOFIJA KOPER.

Prisrčen pozdrav iz Koprskega studia radia Ognjišče, spoštovane poslušalke in poslušalci. V današnji oddaji Iz življenja naših župnij vam bomo predstavili župnijo Šturje, zato so zdajle z mano v studiu tamkajšnji župnik gospod Marko Kos in njegovi sodelavci: Marko Pregeljc, Danica Peljhan, Bernard Bratina in Martin Ušaj. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Lepo pozdravljeni.

Šturje. Zveni nam znano, pa vendarle, gospod Marko Kos, boste kar Vi predstavili kraj, kjer ste župnik.

Župnija Šturje se nahaja na vzhodnem delu mesta Ajdovščina, in sicer je njen večji del. Naselje je gotovo bilo že v starem veku in sicer kot del Castre, vojaške utrdbe na levem bregu Hublja. Tudi izbor svetnika svetega Jurija, najbolj priljubljenega svetnika od četrtega stoletja, predvsem na vzhodu, potrjuje starost naselja in tudi verske skupnosti. Do leta 1953 je župnija Šturje imela tudi svoje krajevno ime. Sedaj živi v župniji približno štiri tisoč petsto ljudi, od tega je približno štiri tisoč katoličanov, nedeljnikov je nekaj manj kot tisoč. Šturje kot cerkvenopravna oseba se prvič imenuje v cerkvenih dokumentih leta 1320. Kot kaplanija nato ima stalnega duhovnika in je podružnica Vipave. Na portalu cerkve pa je letnica 1696. Ta letnica je vklesana v kamen in je gotovo zanesljiva in jo lahko imamo kot letnico posvetitve sedanje cerkve. Imamo dve podružnici, in sicer, podružnico svetega Martina v Žapužah in podružnico svetega Antona na Fužinah. Pomembnejša je gotovo, in bolj znana na Fužinah, zlasti zaradi plavžev, ki so bili tu zgrajeni v drugi  polovici 16. stoletja in so delovali do 1909-ega. Župnijski zavetnik sveti Jurij, po njem se je tudi imenoval kraj Šturje, sedaj verniki čutimo, da je bil vseskozi v dolgih stoletjih zgodovine mogočni priprošnjik, ki je na tem področju ohranjal živo vero, ta je dajala ljudem potrebni vsakdanji utrip in smisel in to se pozna tudi sedaj.

IZ FARNE KRONIKE.

Pomembno prenovo je cerkev doživela leta 1848-ega, v letu pomladi narodov, takrat je bila župnijska cerkev podaljšana, prejšnji zvonik na prestico so zamenjali s samostojnim zvonikom, ki so ga prislonili na vzhodno steno cerkve. Dozidana je bila večja zakristija. V oltar pa je bil postavljen zavetnik in sicer ga je upodobil Matija Langus. Državno imenovanje samostojne župnije Šturje je bilo dano na Dunaju petnajstega avgusta 1893-ega. Cerkveno imenovanje in inštalacija ali umestitev prvega župnika pa se je uresničila v januarju 1894. Prvi župnik je postal takratni kurat Mihael Arko, poznejši dekan v Idriji. Pomembnejši duhovnik, premik naše župnije se je zgodil v letu 1830, enaintrideset, ko reka Hubelj postane meja med notranjsko ali Kranjsko in Goriško. Ko so se uredile državne, civilne meje, se je uredila tudi cerkvena uprava. Določile so se nove meje škofije, v Ljubljansko škofijo je bila takrat vključena tudi Vipavska dekanija in s tem tudi župnija Šturje. Pastorala v tej ljubljanski škofiji je bila bolj urejena kot v sosednji Goriški. Razvijala so se zato cerkvena društva in organizacije, vrtci, Marijina družba in drugi. Ta ureditev je trajala do konca prve svetovne vojne oziroma do leta 1933, ko se je dejansko uresničil prenos pristojnosti spet na Goriškega škofa.

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO.

Šturje so stara župnija, ampak kljub tej starosti tudi zelo živahna in za takšen živ utrip si v župniji prizadeva veliko sodelavcev. Mogoče gospod Marko Pregeljc bi Vi povedali najprej: Kaj počnete v župnijskem pastoralnem svetu?

Župnijski pastoralni svet naše šturske župnije je sestavljen iz treh skupin, za bogoslužje, pastoralo in karitas, običajno se srečujemo približno po četrtletjih ali pogosteje v primeru izrednih dogodkov ali praznovanj. Srečanja sklicuje župnik ob sodelovanju tajništva, ki poskuša ob župnikovem spodbujanju vedno bolj prevzemati pobudo. Sam ŽPS je sicer sestavljen tako, da so v njem zbrani predstavniki vseh delujočih skupin v župniji, komunikacija med nami je iskrena in vsak ima pravico in dolžnost povedati, kaj mu leži na duši, ne da bi za to tvegal zamero ali druge težave. Posebno smo med nami veseli mladih članov, ki prinašajo nov, drugačen pogled na velikokrat okostenele in zastarele pristope v našem delovanju. Srečanja začenjamo in zaključujemo z molitvijo, duhovnik nas za naše delo okrepi z duhovno mislijo, Obravnavamo zastavljeno problematiko, ki je bila na primer pristop do oddaljenih ali leto Svetega pisma, ali leto mladih, pri tem poskušamo predlagane vseslovenske modele presaditi na naš domači šturski teren tako, da jih burja ne bi odnesla, ampak pognala v še boljšo rast. Od idej se na sejah običajno kar iskri, nekoliko šibkejši smo pri realizaciji teh idej. Tako smo glede pristopa do oddaljenih na lastni koži izkusili splošno znano zakonitost, da današnji čas dobesedno kriči po katehezi ne otrok in mladih, ampak odraslih. Edino priložnost, ko se nam ti oddaljeni približajo ob zakramentih krsta, prvega svetega obhajila, birme, poroke in pogreba v njihovih družinah, je za to treba, kar se da pametno uporabiti. Ob letu Svetega pisma smo poskusili z zunanjimi simboli v cerkvi in veroučnih prostorih označiti in poudariti pomen Božje Besede, kot načina Božje prisotnosti v našem življenju. Ob letu mladih pa smo ugotovili, da našim mladim dosti bolj kot pasivna ponudba mladinske pastorale, odgovarja njihova aktivna vloga in smo jih zato vključili v razne aktivne oblike kot so sobotni oratoriji, pomoč pri Trikraljevski akciji in skrb za mlajše. Razen te splošne problematike pa pride vedno na vrsto tudi aktualni koledarski pogled naprej, posebej v primeru praznikov, na primer Božič in priprava nanj z devetdnevnico, Božičnico, ki je že tradicionalno za otroke popoldne na podružnicah na Fužinah, kjer sodelujejo mladi in v župnijski cerkvi, za katero poskrbi ŽPS. Priprava na Veliko noč v postnem času ima že tradicionalno pobožnost križevega pota ob petkih in nedeljah, za razpored molivcev poskrbi ŽPS. Prav tako je ŽPS odgovoren za pripravo Velikonočne, vstajenjske procesije, kakor tudi procesije ob prazniku Svetega Rešnjega Telesa in krvi. ŽPS je zadolžen tudi za pripravo primernega obhajanja župnijskega zavetnika svetega Jurija s tradicionalno frtalo in pa praznika Vseh svetih na obeh pokopališčih, ki ju ima naša župnija. Poleg teh rednih koledarskih zadolžitev je ŽPS seveda odgovoren tudi za pripravo večjih slovesnosti. Tako smo imeli v trenutni sestavi ŽPS-ja že čast pripraviti zlato mašo našega gospoda Slavka Črnigoja, novo mašo gospoda Tomaža Keteja, z Božjo pomočjo in v sodelovanju z Njegovo milostjo pa nas čaka v naslednjem letu priprava novomašnega slavja za našega bogoslovca gospoda Boštjana Fegica, ki ga vsem priporočamo v molitev. Prav tako je sedanja sestava ŽPS pripravila župnijski misijon in ob tej priložnosti izvedla kar obširno analizo verskega stanja v naši Šturski župniji, ki je bila v pomoč misijonarjem ob njihovih nagovorih in drugem misijonarskem delu. ŽPS je skupaj z župnijskim gospodarskim svetom vključen tudi v druge župnijske projekte, tako je bil uspešno izveden projekt dozidave župnišča, obnovitve fasade, ostrešja župnijske cerkve, prenove orgel v župnijski cerkvi, žal pa se nam je zalomil projekt postavitve spomenika Filipu Terčelju, ki mu trenutna lokalna oblast nasprotuje. Ne glede na trenutni neugodni razplet, pa smo prepričani, da bo morda lahko šele daljna, prihodnja, neobremenjena zgodovina dokazala upravičeno veličino ljudi, duhovnikov Terčeljevega formata, saj brez takih pokončnih duhovnikov med obema vojnama danes na primorskem ne bi več govorili slovensko.

Po vsem tem, kar nam je povedal gospod Marko Pregeljc, gospod Marko Kos, nekako dobimo občutek, da imate v svojem župnijsko pastoralnem svetu res trdno oporo, da veliko delate skupaj.

Gotovo, tudi v tem se pozna živost župnije in sem Bogu hvaležen za mnoge globoko verne ljudi, ki delijo tudi tako odgovornost do župnije.

(pesem)

Slišali smo, da pravzaprav Vi gospod župnik in župnijski pastoralni svet bdi nad dogajanjem, tako da nekako smo že marsikaj o tem, kar se v župniji Šturje dogaja slišali iz dosedanje pripovedi, vendar so tukaj z nami še nekateri Vaši sodelavci, ki bodo povedali pa nekaj več o tistih specifičnih oblikah dejavnosti s katerimi se ukvarjajo. Gospa Danica Peljhan, Vas bom prosila, da poveste kaj o tem, kako poteka v župniji Šturje kateheza.

No, v naši župniji deluje pet katehistinj in dva katehista, voditelj in glavni katehet pa je naš župnik. Kot skupina se srečujemo enkrat mesečno, ta naša srečanja so zelo prijetna, delovna, po navadi razdeljena na dva dela, v prvem delu je molitev in duhovna misel. Letos nam je gospod Marko predstavil okrožnico papeža Benedikta Rešeni v upanju. Mogoče samo eno misel, velja, če skrbim le za lastno zveličanje, se zveličal ne bom, večno zveličanje je kot vezna posoda, individualizem znižuje nivo v tej posodi. V drugem delu naših srečanj pa se pogovarjamo o lepih in težkih trenutkih pri verouku, poleg verouka načrtujemo še ostalo dogajanje povezano z liturgičnim letom, na primer misijonska akcija, miklavževanje, trikraljevska akcija, Božičnica, Materinski dan, Mavrično romanje, oratorij enkrat mesečno ob sobotah. Mogoče le par besed o trikraljevski akciji, ki zajema res vso župnijo. Lani je sodelovalo trideset skupin kolednikov, v vsaki pa so vsaj trije otroci in dva voditelja, mladinca, torej skoraj dvesto mladih. Vsaka skupina obišče domove v svoji ulici. Ljudje jih z veseljem pričakujejo, gonilna sila vseh priprav pa je katehistinja gospa Slavica, verouk obiskuje okrog tristo petdeset otrok, od predšolskih do devetega razreda, vsak katehist poučuje verouk en razred, dve ali tri skupine, razen sestre Majde, ki so ji zaupani veroučenci prve triade. Imamo tako, dvaindvajset veroučnih skupin, zato sta naši dve učilnici ob popoldnevih kar zasedeni. Ena učilnica je opremljena tako, da lahko uporabljamo sodobne metode, lahko si ogledamo film, računalniško animacijo, pozimi nas nič ne zebe in zmeraj imamo vse lepo počiščeno. Zunanji pogoji so za naše delo, so res dobri in hvala vsem, ki za to skrbijo. Katehisti se trudimo, da verouk ne bi bil samo učenje o veri, ampak tudi versko doživljanje, pri verouku molimo, se pogovarjamo, klepetamo, se igramo, poskušamo jim biti blizu, jih razumeti, poslušati, jim biti zgled. Otroci so dojemljivi za versko sporočilo, njihova verska rast pa se mora nadaljevati tudi v domači družini. Lepo bi bilo, če bi vsi otroci, ki redno obiskujejo verouk, prihajali redno s svojimi starši tudi k nedeljski maši. Sprašujemo se: kako prikazati staršem, da je potrebno sodelovanje pri verski vzgoji? Da bi tako še v večjem številu prihajali na srečanja za starše. Ob torkih so otroci povabljeni k šolski maši, kjer tudi sodelujejo, pri petju pa jim pomaga otroški zbor in enkrat na mesec tudi otroški orkester.

Seveda pa imate v župniji tudi birmanske skupine.

Ja, letos na belo nedeljo je sedemdeset fantov in deklet prejelo zakrament svete birme. Priprava na birmo je potekala dobro leto, začeli pa smo tako, da smo otroke vključili v birmanske skupine, trinajst skupin po pet ali šest birmancev, kot je že utečeno so jih vodili njihovi starši. Večina staršev je to delo opravljala z veseljem in zavzeto. Ko mi je ena mama povedala, kako njej sami veliko pomeni to ponovno učenje za birmo. Kako se spet spoznava z župnijo, s cerkvijo, sem bila res vesela. Birmanci so imeli vsak teden dvoje srečanj, pri rednem verouku in v birmanski skupini, Poleg tega smo želeli čim bolj vključiti birmance v življenje župnije. Pri mladinskih mašah ob petkih je ena skupina pripravljala prošnje, druga zahvale, naslednjič so predstavili birmanski plakat z vsebino nedeljskega evangelija. Pred mašo so molili rožni venec, v postu pa križev pot. Birmanci so spoznavali življenje Cerkve tudi tako, da je vsaka skupina obiskala šolske sestre pri nas v Šturjah. Duhovne vaje v pripravi na birmo pa so imeli mladi pri kapucinih v Vipavskem Križu. No, njihova naloga je bila tudi čiščenja dvorišča okoli cerkve, pa tudi obiskovaje starejših in bolnih v domu starejših na Ribniku.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ.

Vas gospod Bernard Bratina pa bom prosila, da poveste, kako je z glasbo v Šturjah na sploh. Ste dobri pevci, kajneda?

Kot vsi Primorci smo tudi Šturci dobri pevci, za to poskrbimo že z mladimi, mislim, kot najmlajši nastopa otroški zbor, njim se včasih pridružijo tudi posamezni inštrumenti in torkove maše kot otroške maše so včasih res pravo doživetje. Mladinci imajo tudi svoj zbor, ki se je zdaj nekoliko oklestil in nastal ven dekliški zbor, potem nastopa zbor, Marijin zbor, to so mlajše upokojenke, ki so si zadale tudi težko nalogo, da spremljajo jutranje maše v nedeljah in pa še glavni, mešani pevski zbor, ki ga vodi gospa Marinka Šuštar. Omenil bi še nekaj ljudi, ki so bili zaslužni, da se je tak zbor kot je, sploh naredil. Prvi župnik, ki se ga pomni, da je z zborom zelo dobro delal, je bil gospod Albert Leban, znana je njegova anekdota, ki kroži med pevci, ko je nekoč zbor malo po svoje začel peti, se je župnik pri oltarju obrnil in rekel: ''Če ne znaste bulši, bejšte dol.'' Druga taka markantna oseba je bil Srečko Gregorec, ki je zelo dobro sodeloval s pokojnim Vinkom Vodopivcem, Srečko Gregorec je pisal besedila, dal fantu, posodil mu je tudi bicikel, vse skupaj je romalo k Vodopivcu v Kromberk in čez par ur je prišlo tudi že nazaj. Naslednji župnik, ki je markiral, je bil gospod Anton Melinc, ta je postavil današnje orgle, potem jih je pa gospod Marko renoviral oziroma lansko leto smo jih renovirali. Še ena zadeva bi bila zanimiva, namreč, kako se pevci naredijo. Pokojni gospod Dore Krtelj, ki je bil znan zborovodja Šturski je rekel, če hoče pevec znati cerkven repertoar mora vsaj pet let prepevati, če ima dober posluh. Če pa posluha nima tako dobrega, je pa osem let premalo. 

(pesem)

Torej, od mlajših sodelavcev gospoda župnika Marka Kosa, je pa tule z nami Martin Ušaj, ki nam bo povedal o tem, kaj pa mladi Šturci počnete.

V Šturski ministrantski skupini je okoli petindvajset strežnikov, ki po razporedu ministrirajo pri delavnih, nedeljskih in prazničnih mašah. Srečanje imajo vsako prvo soboto v mesecu, ko gospod župnik pripravi kratko katehezo in če se bližajo prazniki tudi pripravo na praznično ministriranje, ko pridejo na vrsto procesije, blagoslovi in povzdigovanja. Srečanja seveda zaključi nogomet, saj je večina ministrantov fantov, precej pa je tudi deklet. Strežniki so določeni tudi za ministriranje pri porokah, pogrebih in krstih. Vsako leto na veliko soboto zjutraj prenašajo po hišah blagoslovljen velikonočni ogenj, na svetega Štefana pa mnogi sodelujejo tudi pri Trikraljevski akciji. Vsako leto se po koncu šolskega leta udeležijo tridnevnega taborjenja za strežnike v Lokovcu, skupaj z ministranti še z nekaterih drugih župnij in tako preživijo nekaj pestrih dni ob gradnji hišic ali naselja v gozdu, kresu, romanju na Sveto Goro, pohodu skozi kaverne iz prve svetovne vojne in seveda ob igranju nogometa in ostalih družabnih iger. Letos se je tudi nekaj izmed njih udeležilo vseslovenskega izleta ministrantov na Dunaj. Šturski ministrantje so prizadevni in radi sodelujejo pri sveti maši, saj se včasih celo malce prepirajo, kdo bo kaj delal, vendar pa so tudi dobri prijatelji. Šturski mladinski skupini pa se srečujejo vsak petek med šolskim letom po večerni maši in imajo zelo raznolik program, saj enkrat poslušajo župnikovo katehezo, drugič gledajo nek film in se potem o njem pogovarjajo in poskušajo iz njega izluščiti neko sporočilo, spet drugič pa uživajo ob nekaterih družabnih igrah. Ko nekdo praznuje rojstni dan, pri tem srečanju tudi pogosti svoje prijatelje. V postnem času sodelujejo pri branju križevega pota, nekateri pa so tudi drugače liturgični bralci. Mnogi vodijo skupine kolednikov v vsakoletni Trikraljevski akciji in se udeležujejo srečanja mladih v okviru škofije in dekanije. Nekateri gredo med počitnicami tudi na srečanje mladih v Taize, od letos pa imajo tudi svojo majico, kar pripomore k njihovi prepoznavnosti. Skavti pa delujejo od leta 1994 v stegu Ajdovščina Šturje ena in vključujejo tudi člane iz drugih župnij. Aktivne so veje od volčičev pa vse do klanov, v skupnosti voditeljev pa je sedem članov iz naše župnije. Skavti so aktivno tako na lokalni kot na državni ravni, v župniji molijo križev pot in rožni venec, pripravljajo pa tudi skavtske maše, razne čistilne akcije in akcije zbiranja starega papirja.

SADOVI TRUDA, ZNAMENJA UPANJA.

Po vsem, kar smo slišali do sedaj, je tudi našim poslušalcem že jasno, daje župnija Šturje zelo živa župnija. Pa Vas bom vprašala, gospod župnik Marko Kos, gotovo ste Bogu hvaležni, da ste župnik prav v tej župniji, ampak kaj so tiste posebne stvari, za katere bi se zahvalili?

Gotovo, da bom marsikaj izpustil, navedel bom to, kar mi trenutno pride na misel, da se Bogu, pa tudi drugim zahvalim prvič za globoko in iskreno verne župljane, za dve novi maši v tem času, ko sem tam župnik in v vesel pričakovanju na naslednjo v prihodnjem letu. Za odgovornost do župnije, ki jo delijo v raznih skupinah in dejavnostih, za lepe veroučne skupine, skupine staršev, skupino katehetov, za veliko mladih, ki so obetaven cvet, nadalje za odgovoren čut do življenja, v župniji je nekaj družin s petimi in več otroki, vsako leto imamo pozitivno bilanco med krsti in pogrebi, včasih tudi več kakor dvajsetkrat sto, to je pozitivna bilanca. Spomnim se velikokrat na dom starejših, ki je v naši župniji in za duhovnost, ki nam je naložena za te oskrbovance. To je zelo hvaležno delo, kjer kot kristjani pokažemo, da želimo služiti malim. To je šola življenja in obenem duhovni vir energije, ki se uresničuje ob trpljenju in molitvi. In nenazadnje hvaležen sem Bogu tudi za sobivanje s plemenitimi in dobrimi duhovnimi sobrati ter za njihovo nesebično pomoč, predvsem gospoda Slavka Črnigoja in sedaj tudi gospoda Toneta Štrancarja.

Podobno vprašanje še za vse sodelavce gospoda župnika, pa bi šli kar po vrsti. Zakaj se Vi, gospod Marko Pregeljc najbolj zahvaljujete Bogu.

Jaz bi se najbolj zahvalil za mojo izkušnjo sodelovanja v skupini liturgičnih bralcev, ki je zelo živa skupina, imeli smo dolgoletnega duhovnega voditelja gospoda Slavka Črnigoja, ki je res razlil ogromno duhovnega bogastva med nas in nas utrdil v prepričanju, da v tej službi liturgičnega bralca prinašamo Božji blagoslov v naša življenja sedaj in za večnost.

Gospa Danica Peljhan.

No, jaz bi se zahvalila za našo skupino katehistov in katehistinj, mogoče tudi za gospoda Markota, za to da se v tej skupini dobro počutimo, da dobro sodelujemo, zahvalila bi se pa tudi za veroučence, birmance, ki so mi zaupani, za tudi težke in lepe trenutke pri katehezi.

Gospod Bernard Bratina.

No, jaz bi se Bogu zahvalil za župnijo tako kot je na sploh, saj se lahko človek, kakršen pač je, lahko uveljavi na kateremkoli področju, ni nujno da samo na pevskem, ampak kjerkoli pač želi delati in če želi delati je dobrodošel oziroma tudi se lahko uveljavi oziroma lahko tudi kaj prispeva zraven.

In še naš najmlajši sogovornik, Martin Ušaj.

Jaz bi se pa zahvalil za mladinsko skupino, katere sem tudi sam član in v katero prihajajo pa tudi naši sovrstniki iz Ajdovščine.

Tako, hvala vsem za ta pogovor, za to, da ste prišli semle v naš studio in seveda preden oddajo zaključimo še priporočilo vašemu nebeškemu zavetniku, svetemu Juriju.

Sveti Jurij.

Prosi za nas.                

ŽUPNIJA SE JE PREDSTAVILA. HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN VABLJENI NA ODKRIVANJE NOVE ŽUPNIJE PRIHODNJI PONEDELJEK.