Da bi lahko po
človeško vstopil v našo zgodovino, je Bog potreboval mater in (nastala je)
Cerkev. To je mati, na katero se danes oziramo, hči našega ljudstva,
služabnica, čista, od Boga samega; razsodna pripravlja prostor, da bi lahko Sin
postal znamenje, vsak trenutek mu to omogoča, vendar ne kot gospodarica, ne kot
glavna igralka, marveč kot služabnica; zvezda, ki zna ugasniti, da bi se
razodelo Sonce. To je Marijino sredništvo, na katero se danes obračamo.
Sredništvo žene, ki se ne odpoveduje svojemu materinstvu, sprejetem od začetka;
materinstvu z dvojnim porodom, enim v Betlehemu in drugim na Kalvariji:
materinstvu, ki hrani in spremlja prijatelje svojega Sina, edino oporo do konca
dni. Tako Marija vztraja pri nas, »postavljena v samo središče tistega
sovraštva, tistega boja, ki spremlja zgodovino človeštva na zemlji in samo
zgodovino odrešenja« (prim. Odrešenikova mati, čl. 11).
(7. novembra 2011)
Ni komentarjev:
Objavite komentar