Dokumentarni film o umetniku Tonetu Kralju si je možno ogledati v videu v treh delih ali vsako tematiko posebej (20 tematik z 20 filmčki).
Filmu v treh delih je priloženo govorjeno besedilo. Filmu v dvanajstih delih po posameznih tematikah pa je priloženo zapisano besedilo.
Obilo užitka ob gledanju, branju in poglabljanju v opus in življenje umetnika Toneta Kralja!
POSAMEZNE TEMATIKE:
1. UVOD
2. ŽIVETI UMETNOST
3. MLADOST
4. ZGODBE
5. DELA V ZBIRKAH, MODERNA GALERIJA, LJUBLJANA
6. DELA V ZBIRKAH, SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ, LJUBLJANA
7. PORTRETI (DELA PO NAROČILU, ZASEBNE ZBIRKE)
8. DELA TONETA KRALJA V DOMAČEM DOBREPOLJU
9. EKSPRESIONIZEM IN SIMBOLIZEM, ČUTNE OBLIKE KOT IZRAZ ČUSTVOVANJA
10. DOMIŠLJIJSKI SVET, VIR NAVDIHA
11. CELOSTNA UMETNINA
12. RISBA, PRVOOSEBNA LIKOVNA GOVORICA (IZRAZ NEPOSREDNEGA ZAPISA)
13. NAROČILA PRIMORSKIH DUHOVNIKOV PRI PRENOVAH CERKVENIH NOTRANJŠČIN; POSLANSTVO KRALJEVE UMETNOSTI
14. UPOR, GLASNIK MNOŽICE
15. DELA V ZBIRKAH, MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, LJUBLJANA
16. DELA V ZBIRKAH, GALERIJA BOŽIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI
17. USTVARJANJE, ODMEV SPOMINA NA DOM
18. GRAFIKE, RISBE, ILUSTRACIJE
19. KIPARSTVO
20. SLIKARSTVO
1. del: OD PRVE DO VKLJUČNO SEDME TEMATIKE (1-7)
00:04 -Kaj si pa našel?
-Vezalka. -Narava me je obdarila s temle.
00:14 -A nimaš tega? -Ne,
tega pa še nimam. -Boš potem pri meni pogledal, imam jaz.
01:06 Za različico
modernizma, ki ga zastopa Tone Kralj, dejansko pa gre za vizijo, da je umetnost
nekaj dejanskega, realnega, če ne realnost sama, ne pa nadomestek ali posnetek
realnosti, je značilno da ob tem lahko Toneta Kralja nekako imenujemo kot
reakcionaren revolucionar, ki je odklanjal modernistično sedanjost in prihodnost.
Oboje ga je navdajalo z odporom in strahom, namesto tega pa se je zatekel v
nedotaknjeno, nekolonizirano preteklost, za katero je verjel, da mu je bila
krivično odtegnjena. Zanjo se je čutil prikrajšanega spričo zgodovinskih in
družbenih okoliščin. Ustvarjanje je bil način kako, če sploh, izgubljeno dom in
mladostne sanje povrniti, ne kot sanje, temveč kot realnost. To iskanje je bila
tako težka naloga, da je morda njegovemu umetniškemu razmahu predstavljala
oviro
02:46 Tone Kralj 1900-1975
je bil rojen v vasici Zagorica v Dobrepolju na Dolenjskem v kmečki družini s
podobarsko tradicijo. V mladosti ga je spodbujal starejši brat France, prav
tako umetnik. Navduševal ga je z risbami, rezbarskimi in slikarskimi izdelki.
Po opravljeni osnovni šoli na Vidmu v Dobrepolju in maturi na škofijski
gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano in sledila leta študijskih potovanj in
umetniškega izpopolnjevanja. Najprej na Praški likovni akademiji. Tone Kralj se
je šolal na škofijski gimnaziji. Obiskoval jo je od leta 1912, nakar so sledila
vojna leta. Zlasti je bilo pomembno leto 1917, ko je v gimnaziji začela
delovati vojaška bolnišnica, tako da so se dijaki v času šolanja srečevali tudi
s posledicami velike vojne kamor so dovažali ponesrečence, ranjence, skratka
vse grozote vojne je bilo mogoče videti tudi tukaj v prostorih te veličastne
stavbe, ki jo je dal zgraditi škof Jeglič leta 1905 zato, da se je tukaj šolala
katoliška inteligenca. Tone Kralj je maturiral leta 1920. Lahko rečemo, da je
na njej dobil temeljito izobrazbo. Učili so se grščine, latinščine,
francoščine, nemščine, slovenščine. Pomembno je to, da je šolanje na tej
gimnaziji Tonetu Kralju pomenilo osnovo tematike, ne samo svetopisemske, tudi
široke filozofske. Gradivo iz katerega je torej nastajala njegova vizualna
transpozicija velike zgodbe in velikih zgodb, kar se navezuje predvsem na to,
da je Tone Kralj v prvi vrsti veliki likovni umetnik in tudi velik pripovednik.
05:50 Njegova umetnost se
pogosto opira na naracijo, zato tudi ne preseneča, da je ilustriral pomembne
publikacije, kajti vezana beseda mu je pomenila odlično izhodišče za njegovo
kongenijalno stvaritev v vizualni medij. Antropomorfnost konj v Kraljevih
upodobitvah, Kraljevič Marko iz zbirk Moderne galerije je predpodoba za
ilustracije Martina Krpana, kakor so bile ilustracije ljudske pesmi o kralju
Matjažu izhodišče za vse podobe mitskih junakov, ki so si sledili v desetletjih
ustvarjanja.
06:45 V zbirkah Moderne
galerije je Tone Kralj predstavljen z izjemno pomembnimi zgodnjimi deli. Nekaj
del je razstavljenih v stalni zbirki kiparstva in slikarstva ter grafike,
fotografije 20. stoletja, medtem ko je nekaj del seveda shranjenih v depojih. V
depojih je nekaj ključnih del. Zlasti med kiparskimi deli izstopa Poveličani
Kristus, ki je bila razstavljen leta 1926 na mednarodnem Beneškem bienalu.
Znamenita Zadnja večerja iz leta 1923, prav tako zelo dinamično,
ekspresionistično delo na začetku serije monumentalnih poslikav, ki jih je Tone
Kralj realiziral na Primorskem in kjer večkrat najdemo motiv Zadnje večerje,
bodisi kot motiv v smislu Štaferarijevega slikarstva ali pa kot recimo veliko
stensko poslikavo v Lokvi na primorskem, kjer zadnja večerja zapolnjuje
praktično celotno površino prezbiterija te cerkve. Pomembno obdobje Kraljevega
delovanja je v začetku 30-ih let. In to obdobje je predstavljeno z monumentalno
Kmečko svatbo 1932. To je izjemno kompleksna kompozicija na avtobiografsko
temo. Lahko rečemo s temi značilnimi maškarami iz Dobrepoljske doline. Je pa to
podoba, ki se navezuje tudi na tradicijo velikih flamskih mojstrov iz 16.
stoletja. Hkrati pa je to zelo aktualna izpovedna, monumentalna podoba,
prenosni mural, to se pravi, daje vtis stenske poslikave in ta stenska
poslikava je seveda prenosljiva. Gre za medij in za način upodabljanja, ki je
bil aktualen v 30-ih letih in združuje tradicijo in moderne prijeme vizualne
kulture.
09:14 Za pustni sprevod,
delo Toneta Kralja iz leta 1962 bi lahko rekli, da je glede na to, da je delo v
etnografskem muzeju, nekako muzejska institucija sama sporočilo. Dobrepoljske
Zagoriške maškare, pustni sprevod, je Kralj naslikal po naročilu leta 1962 za razstavo
v slovenskem etnografskem muzeju z naslovom Slovenske ljudske maske. Tone Kralj
je upodobil svoje doživetje dogodka kakor se mu je vtisnil v spomin že v
zgodnji mladosti. Le da tokrat z določeno zadržanostjo, ker daje prednost
gledalcu, da spozna našemljene mladeniče, ki si skozi zasneženo vas utirajo gaz
in po hišah nabirajo darove za fantovsko gostijo. Poleg karakternih mask med
opremo izstopajo koničasta moška pokrivala: kasturiji. V sprevodu najdemo vse:
jajčarice, ki polnijo košare z darovi, našemljena moža in ženo in grbca.
Sprevod se skozi vas vije počasi ob spremljavi harmonikarja, ki s pogledom
nazaj umirja korak. Oljna podoba je monumentalna sinteza številnih obdelav tega
ljudskega običaja, zlasti v grafičnih tehnikah, morda tokrat s posebnim
poudarkom na podrobnostih izrazito žanrskega značaja. Od grotesknih šem do
zaprepadenih izrazov prič napetega, veselega, spontanega dogajanja.
11:35 Nagrobnik
celopostavne sedeče dekliške figure na Kamniških žalah, nastal po naročilu v
zgodnjih 20-ih letih predstavlja Toneta Kralja na vrhuncu ekspresionističnega
prevrata v umetnosti po prvi svetovni vojni kot avtorja, ki suvereno obvladuje
realistične ali celo naturalistične stilno izpovedne formalne postopke ob
hkratnem eksperimentiranju s formo kot s primitivno amorfno maso ali simbolno
pripovedno obliko. Z nasmehom in odprtimi ustnicami je pred nami portret
mladenke, ki je za hip prekinila z branjem knjige, kakor da jo je spreletela
misel na čudežne poljane, nedopovedljivo čudovitejše od te na katero rahlo
polaga desnico. V portretni, kakor tudi v spomeniški plastiki je Kralj
preizkušal različne oblikovne in izpovedne možnosti. Tako se ni omejeval z
vnaprej danim zunanjim videzom oziroma je ta hkrati pomenil lahko tudi že
interpretacijo portretirane osebe. Portret starke tako pokaže bolno ženico, ki
si z dlanema ob telo privija ogrinjalo, da vsaj za hip prežene hlad
neizogibnega konca. Hkrati pa v nekakšni zadregi bega s pogledom in nemara išče
besedo, ker prišel je neodložljiv trenutek slovesa. Kralj s svojim
modernističnim oblikovnim stališčem ni slepo nasprotoval tradicionalni
mimetičnim slikarskim praksam, ki jih je suvereno obvladoval in jih smelo
vklapljal v nekakšne hibridne oblikovne kontekste v katerih je portretirana
oseba našla označevalne elemente individualnega značaja. Upodobitev Primoža
Trubarja je nastala leta 1937 za razstavo tiska in novinarstva v ljubljanskem
velesejmu. Upodobitvi Trubarja v Velikih Laščah se razlikujeta med seboj v
statičnosti bronaste figure v parku in dinamično postavitvijo figure v osnovni
šoli. S tem skulpturi tvorita nekakšni diptih osebnosti, ki je bila posvečena
globokemu premišljevanju in osebnosti, ki je hkrati v zgodovinskih trenutkih
odločno posegla v tok dogodkov. Starejša kaže Trubarja bolj v meditativni drži
s stisnjeno pestjo kar kaže na trenutek negotovosti pred začetkom druge
svetovne vojne. Značilno za Kraljeve upodobitve je, da je upodabljal ne toliko
zunanji izgled portretiranca, ampak idejo o portretirancu. Sveta Terezijka
Deteta Jezusa in sveti Anton Padovanski z Jezusom v naročju sta lesena, deloma
polihromirana kipa na oltarjih prislonjenih na par slopov pri vhodu v ladji
cerkve svetega Petra v Ljubljani. Na videz tipizirani svetniški sohi kažeta v
izrazu poudarjen čustven značaj. Tone Kralj upodobljenca, v tem primeru Ivana
Žolgerja, postavi v nek namišljen okvir, ki je zanimivo profiliran in kaže po
svojih oblikah tako obline kot tudi ostrine, kar se nekako navezuje na značaj
te svetovljanske osebnosti. S temi formalnimi sredstvi torej Tone Kralj nakaže
tudi nekatere karakterne značilnosti upodobljenca. V teh portretnih upodobitvah
je morda skrit umetnikov avtoportret. Portret očeta z avtoportretom je hkrati
upodobitev doma, domačije, očetnjave. Kraj spočetja ustvarjanja, ki se zdi
kakor spontano prehajanje od vsakdanjih kmečkih opravil v podobarsko zasnovo
primitivne figure v očetovih rokah do risbe žanrskega prizora na slikarskem
platnu pred katerim se avtor predstavlja kot slikar, ki s čopičem v roki
čudežno preobraža svoje lastne spomine na mladost v podobo očetovega sveta kot
tematiko skrite ustvarjalne intime.
2. del: OD OSME DO VKLJUČNO TRINAJSTE TEMATIKE (8-13)
17:43 To je osnutek za
poslikavo župne cerkve svetega križa na Vidmu. Kralj naj bi poslikal tri
traveje banjastega oboka v ladji in prezbiterij. Z zahodne strani si sledijo
prizori: sveti Vid na južni, zavetnik cerkve v Kompolju, sveti Nikolaj na
severni strani, zavetnik cerkve v Podgori. V naslednji traveji nad oknoma si
sledita sveti Martin, zavetnik cerkve v Podpeči, sveti Florijan, zavetnik
cerkve v Ponikvi. Tretja traveja pa je bila namenjena svetemu Jožefu, zavetnik
cerkve v Kočevju ter svetemu Antonu Padovanskemu, zavetnik cerkve v Stenski
vasi. Vsi našteti prizori iz legend svetnikov, zavetnikov so pospremljeni z
dvojicami apostolov. Obok v prezbiteriju naj bi bil poslikan z Marijo z Jezusom
na prestolu obkroženo z angelskimi zbori, na robovih pa bi bili simboli štirih
evangelistov. Na vzhodni steni za glavnim oltarjem bi naj bil naslikan prizor
zmagoslavnega Jezusa v slavi med angelskimi zbori pred križem. Na stranskih
stenah prezbiterija pa bi bila naslikana prizora: najdenje svetega križa in
prenos svetega križa v svetišče. Rožnovenska podoba iz Podgoriške cerkve je
podoba iz Kraljevega zrelega obdobja, ki opravičuje opombo Srečka Kosovela iz
zgodnjih dvajsetih let, ko je ob nekem obisku svojih prijateljev pesnikov
Antona Vodnika za ta krog slikarjev in literatov uporabil izraz mistiki. Gre za
mistično podobo Toneta Kralja, ki se navezuje na baročno tradicijo, v mislih
imam zlasti Caravaggia. Oba mojstra združujeta vizionarstvo in realizem, ki se
spajata v enotnem slikarskem prizoru. V kapelici na Vidmu je kiparska
upodobitev dvojice svetih bratov Cirila in Metoda, ki v rokah držita razprto
knjigo z besedilom napisanim v glagolici. S tem je Kralj duha glagoljaštva s
primorske zanesel v domače kraje. Sicer pa je kompozicijska rešitev v tem
primeru kiparska zelo sorodna slikarski iz cerkve svetega Lenarta v Volčah.
20:50 Kraljevo delo od
zgodnjega ekspresionizma do svojevrstne oblike realizma 30-ih let je opredelil
zlasti simbolizem, se pravi način oblikovanja, ki temelji na odklanjanju golega
posnemanja vidnega in s pomočjo oblik evocira čustva. Ta pristop je bil
rezultat kulturne krize pred in po prvi svetovni vojni. Kraljevega simbolizma
tako ne gre razumeti kot stil, temveč kot iskanje oblik, ki bi ustrezale
notranjemu, psihičnemu razpoloženju. Umetniško delo se porodi kot rezultat
miselnega procesa, zato je opazovanje vidne stvarnosti drugotnega pomena. Po
letih šolanj se je intenzivno posvetil izraznim iskanjem v svobodnem umetniškem
poklicu. Že leta 1921-ega je na Premu, na ozemlju, tedaj onkraj meje, izpolnil
svoje prvo naročilo z monumentalnimi, ekspresionističnimi stenskimi poslikavami
v cerkvi svete Helene. Ob pogostih vabilih prijateljev, zlasti primorskih
duhovnikov, ki so mu zaupali zahtevne naloge urejanja cerkvenih notranjščin, se
je Tone Kralj do konca ustvarjanja ukvarjal z grafiko, slikarstvom, kiparstvom,
ilustracijo in arhitekturo. Samostojno razstavljal ter se redno udeleževal
skupinskih razstav doma in na tujem. Z deli v stalni zbirki Moderne galerije je
poudarjena vloga Toneta Kralja v letih 20, 21, 22, iz časa, ko sta z bratom
Francetom ustanavljala klub mladih likovnih umetnikov. To je bilo
avantgardistično gibanje v začetku 20-ih let, ki je združevalo generacijo
ekspresionistično orientiranih umetnikov. Nevihta je dramatična podoba s
socialno noto. Motiv nevihte pomeni prenos naravne katastrofe v brezizhodno in
obupno stanje posameznika, družine, kot analiza psihične stiske v razmerju do
surovosti stvarnosti.
24:02 Narava je za
stvaritev lahko navdih, toda vodilno vlogo pri ustvarjanju povzame avtorjev
domišljijski svet, ki se pogosto lahko upre na literarni vir, naj bo književno
delo ali svetopisemsko besedilo. Ideje tako transcendirajo elementarno fizično
izkušnjo, predmetna realnost pa se preobraža v bolj ali manj razumljiv in
vizualno berljiv jezik simbolov. Zato ne preseneča, če je predmetna snov
pogosto enaka kot v realističnem slikarstvu toda preobražena na način, da
posamezen predmet ali prizor izraža širše in univerzalnejše pomene.
24:57 Kralj je vedno težil
k ustvarjanju celostne umetnine v želji čim bolj radikalne preobrazbe
življenjske realnosti v umetnostno sporočilo. Izraz tega hotenja je bila
njegova hiša z ateljejem, ki jo je 23 leten, leta 1923 zasnoval in jo uresničil
v ljubljanskem predmestju Trnovo. Kraljev tip simbolne govorice prav tako teži
k oblikovanju celostne umetnine z namenom, da umetnikova ideja poveže
posameznosti v sklenjeno, nedeljivo enotnost. To pa pomeni, da je predmetna snov
razvezana svoji uporabnosti, njen pomen pa se tako nanaša na bivanjsko izkušnjo
slehernika, kakor tudi skupnosti. Kralj zato sodi med iskalce sinteze vseh
zvrsti umetnosti, da bi dosegel skladnost med oblikami in zaznavami. Tako v
njegovem ustvarjanju lahko opazujemo sovpadanje izraznih vlog besede, barve in
zvoka, kar vse so prvine združene v doživljanju notranjščine sakralnega
prostora. Celoti je vtisnjen čustven pečat med seboj usklajenih delov in ta je
vsota med seboj prepletenih izraznih kvalitet poetičnosti, kompozicijske
spevnosti in v govorico podob preobražene vsebine.
26:46 Zdi se mi, da je
Kraljeva vrlina bila ravno v tem, da monumentalna forma ni nasilna. Kamnanje
svetega Štefana je primer smrti človeka, svetnika, ki ga sovražniki sicer kruto
pobijejo na najbolj nizkoten način, toda Kralj s pretanjeno in prečiščeno
risarsko govorico blagega stopnjevanja kontrastov pripoveduje o zločinu,
posledici nevednosti, zaslepljenosti, zavisti, pristranskosti, koristoljubja,
preračunljivosti in nenazadnje občutka strahu pred neznanim, novim, drugim in
drugačnim, za kar je mučeništvo pravzaprav metafora.
28:34 Kraljevo delo v
svetolucijski cerkvi je samo ena med stvaritvami, ki jo je udejanjil na
Tolminskem. Poleti leta 1927-ega je najprej poslikal notranjščino med prvo
svetovno vojno močno poškodovane cerkve svetega Lenarta v bližnjih Volčah.
Tedaj je Kralja župnik Abram poprosil naj naslika oltarno podobo: Blagoslov
svetega Valentina. Že naslednje leto je tamkajšnji župnik mladoporočenca Toneta
Kralja in Maro Kraljevo povabil k prenovi prav tako v prvi svetovni vojni
razrušenega Marijinega božjepotnega svetišča na Mengorah nad Volčami. Tone
Kralj je napravil načrte za ponovno zidavo. Oltarna podoba celopostavne Marije
z Detetom je delo Mare Kraljeve. Sočasno je Tone Kralj za svetolucijski
stranski oltar na Mostu na Soči naslikal alegorično kompozicijo Marije, ki pod
svoje milostno ogrinjalo sprejema predano družino ovenčano s kongregacijskimi
svetinjami. Novostvarnostno slikarsko delo je barvno izrazito s poudarjenim
plastičnim niansiranjem in izžareva Materinsko nežnost, likovno pretkanost s
stiliziranimi žanrskimi elementi odpravi, v molitev in vizionarni navdih
zatopljenih figur. V sakralnem opusu je ohranjal povezavo posameznikove
individualnosti s katolicizmom. Čeprav je bil to čas, ko so se katolicizmi
obračali proti krščanskemu vrednotenju človekove osebnosti in individualnosti. Toda Kraljevo delo še zdaleč
ni doživelo splošnega odobravanja. Sprva je bil kot modernist sprejet z
nasprotovanjem zaradi domnevnega larpurartizma ali z drugimi besedami zaradi
svoje neodvisnosti in brezbrižnosti do prevladujočih ideologij ter politične in
intelektualne taktike strankarskih blokov. Primorska duhovščina je Toneta
Kralja spoznala za sposobnega, da prispeva k preporodu sakralne umetnosti in
poskuša znova med seboj uskladiti posamezne likovne zvrsti v enoten izraz, ki upošteva
izročilo in je hkrati sodoben. To je bila še zlasti zahtevna naloga v Italiji,
kjer je prišlo do problematičnega tesnega razmerja med fašizmom in modernizmom
in je modernistično paradigmo v veliki meri diskreditiralo.
3. del: OD ŠTIRINAJSTE DO VKLJUČNO DVAJSETE TEMATIKE (14-20)
32:19 Po svojem značaju je
bil upornik in hkrati nagnjen k epskemu razmahu čustvovanja, ki se pogosto kaže
kot prevajanje kolektivnih psiholoških obrambnih mehanizmov v predstavne oblike
realnosti podrejene domišljiji.
33:44 Avtoportret in
platno Žena s hčerko iz zbirk muzeja Novejše zgodovine v Ljubljani datirani:
januar 1945 sta nastali med Kraljevim poslikavanje notranjščine cerkve v vasi
Soča, ko je izvedel o aretaciji žene za izgon otroka in uničevanje doma, kakor
je deli ob samostojni razstavi oktobra leta 1945-ega v Jakopičevem paviljonu s
komentarjem pospremil v pisni obliki. To sta portretni podobi pri katerih s
sliko na sliki avtor gledalcu podaja podobo spomina obuditve nasilnega dogodka
po pripovedovanju v domišljiji, kar navaja k domnevi, da je slikarjevo
sporočilo, da je kljub odsotnosti neposredno navzoč v dogajanju, ki zaradi
spleta okoliščin ni imelo tragičnih posledic. Ista muzejska ustanova poleg teh
avtobiografskih podob iz časa vojne hrani še Streljanje talcev 13. oktobra 1942
v Ljubljani. Tudi tokrat je Kralj resničen dogodek žanrsko oprl na slavna dela
predhodnikov, če omenimo samo Franciska Goio ali pa Eduara Maneia. Estetske
zahteve povojnega obdobja in Kraljev likovni rokopis sta značilnosti nekakšne
socialistično realistične Kraljevega slikarstva, kiparstva in grafike do konca
40-ih let. Ta dela hranijo v tematskih zbirkah Muzeja novejše zgodovine v
Ljubljani in v sorodnih ustanovah v domovini. Kljub zahtevam časa je Kralj
blažil ideološke poudarke. Radikalen odmik od akademistične, socrealistične
doktrine se kaže v edinem Kraljevem javnem spomeniku na temo revolucije in
vojne, ki je postavljen na osrednjem trgu v Idriji. Kiparsko delo temelji na
ikoni Stalinistične propagandne industrije kiparskem paru delavca in kolhoznice
kiparke Vere Muhine, ki je zmagoslavno stal na vrhu pročelja sovjetskega
paviljona na svetovni razstavi v Parizu leta 1937-ega, na kateri je tedanjo
državo s svojimi deli zastopal v jugoslovanskem paviljonu tudi Tone Kralj. Delo
je lep primer razgradnje abstraktnega ideološkega simbola v alegorično obliko
pripovedi o boju za preživetje, ki je bila Kralju blizu kot avtorju, saj je
vztrajal v svoji socialnokritični drži vse od začetka ustvarjanja.
37:12 Stalna zbirka Toneta
Kralja v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kakršna je iz
umetnikovega gradiva prešla v last ustanove in se stalno bogati z novimi odkupi
je izrazito reprezentativnega značaja, kjer je avtor zastopan z izborom iz
grafičnega, ilustratorskega, slikarskega in kiparskega opusa celo z nekaterimi
monumentalnimi skulpturami na grajskem vrtu z udeležbe na kiparski koloniji z
naslovom Forma Viva. Profesor Lado Smrekar, ravnatelj galerije Božidar Jakac v
Kostanjevici na Krki je na starost že skoraj pozabljenemu umetniku velikodušno
priredil pregledno razstavo ob umetnikovem življenjskem jubileju 70 letnici in
mu v okviru uveljavljene likovne kolonije Forme Vive omogočil tudi realizacijo
smelo zastavljenih del, ki sodijo v sklop Kraljeve monografske stalne razstave
v prostorih nekdanjega Kostanjeviškega samostana. Kostanjeviško pokopališče si
je umetnik izbral za poslednji počitek. Za nagrobnik je zmodeliral alegorični
objekt, ki ponazarja njegovo umetniško vsestranskost kot risarja, grafika,
slikarja, kiparja in stavbenika. Ena prvih zrelih tematskih realizacij v grafiki
je serija šestih jedkanic z naslovom Življenje. Kralj v njem obravnava tragično
plat posameznikove in kolektivne eksistence. Življenjska stvarnost od zibke do
groba obravnavana na simbolni ravni v skrajno dinamičnem zamahu deformiranih
izraznih oblik je prav tako predmet obravnave monumentalne oljne podobe z
naslov Zaton življenja. Kralj v tej svoji izrazito smeli eksperimentalni dobi
ustvarjanja v vseh likovnih zvrsteh črpa navdih iz žanrske tematike in spominov
iz zgodnje mladosti kakor jo je doživljal ob kmečkih opravilih doma od dne do
dne skozi različne letne čase v dobi odraščanja. Žanrska tematika vsakdanjih
opravil je postopoma prehajala v simbolne podobe metaforike življenjskih
izkušenj, boja za preživetje, spopada med dobrim in zlom, večpomenskosti
posameznikove svobode in tudi njegove obsodbe na brezciljno tavanje v množici.
40:48 Med umetnikovimi
zapiski zapuščine najdemo tudi kratek avtobiografski zapis, ki ga morda lahko
beremo kot del umetnikove oporoke. Tone Kralj je zapisal: »Rojen od kmetskih
staršev na malem posestvu, ki je kljub revščini ob izredni pridnosti staršev
izšolalo tri brate na srednjih šolah, četrti je ostal na domu. Ta dom in
njegova okolica je do danes vtisnil pečat vsemu mojemu umetniškemu delu, to je
spev delu z vsemi tegobami in veseljem.
42:36 Usoda zbirk, pa
kjerkoli so, bodisi na primorskem bodisi v Moderni galeriji, v Narodni galeriji
in v Kostanjevici ali pa v Maribor, povsod kjer so te zbirke, so njegove
umetnine varovane, klimatsko tudi. Tudi če se poškoduje karkoli višja sila oni
poskrbijo, da se to restavrira in da gre v svojo prvotno obliko. Tam je vse
varovano. Ampak moj oče je imel najmanj tako velik opus, cerkveni opus, in
cerkve imajo pa tudi še eno težavo, namreč podvržene so in vremenskim neprilikam,
podvržene so tudi lahko malomarnostim. Ker je pa tega, ta opus velik in izjemno
velik je nastal zelo velik problem, ker čim pa se te okvare začnejo pojavljat
je treba pa to običajno kar celo fresko ali karkoli, celo poslikavo strokovno
dati v popravilo, ne strokovnjakom. To je pa en zelo drag pristop. Vse to je
zajeto v tem njegovem velikem opusu, ki pa je v razliko od te profane
umetnosti, cerkvena začela propadati. Fundacija se je ustanovila. Ta fundacija,
tukaj moram pa omeniti v prvi vrsti moje hčerko Ireno Baar. Pevka operna, so jo
izbrali za svojo predsednico. Veste, to je ustanova posebnega pomena, ki pade
pod neprofitna in ta želja Irenina, da bi dobila toliko denarja, da bi lahko to
res se poznalo, da bi res rešila cerkev, vsaj eno, ne. Njeno mesto je zavzel
zdaj Edo Zgonc, to je eden od soustanoviteljev fundacije in to je za nas ena
velikanska šansa, ker je to domačin iz Dobrepolja, ker je tam on že nekoč se
angažiral, da so brata Kralj predstavili, takrat ko je bil tisti kip tudi pred
šolo, ko je bila šola na novo zgrajena. Je bil velik, veliko, veliko si je
prizadeval, da je do tistega prišlo takrat, da je prišlo do povezovanja s
Kostanjevico, ne, in on je zdaj pravzaprav glava te fundacije. Jaz sem
pravzaprav v o, pa hčerka, jaz nimam toliko te moči več, sem že 80 prekoračila
let. Ljudje vendar se nekje angažirajo, se nekje trudijo in da se pa to v tem
času premika in da človek zve, da se je to popravilo, to popravilo, Mengore se
zdaj restavrirajo, Očetov križev pot, ne, to naredi eno posebno. Da nekje,
vliva en optimizem, da vendar so ljudje, tiho delajo, ampak delajo. In šele ko
nekaj naredijo, se pokaže, da so naredili. To da se pa Avbar zdajle je dokončal
in jaz nimam možnosti, da bi šla pogledat, ne morem, jaz ne zmorem, da se bo
ljudi ko bodo videli rezultate, vendarle rekli, saj to je nekaj lepega, saj to
je naše. To je našega Toneta. V različnosti je pa pestrost našega življenja. A
je tako?
prva tematika: UVOD
00:04 Na obisku pri
družini Kralj, Ljubljana, jesen 2012.
00:14 Tatjana Kralj &
Dr. Igor Kranjc
00:27 TONE KRALJ
00:34 Svetovi
ustvarjalnosti
00:44 Ta film je pripoved
o Tonetu Kralju, vsestranski umetniški osebnosti, ki je z življenjsko in
ustvarjalno voljo oblikoval številne pojavne oblike bivanjskih izkušenj.
Njegovo delo je bilo pogosto povezano z rojstno Zagorico, Dobrepoljem in tesno
povezano s časom, v katerem je ustvarjal. Ta zgodba odstira le del njegove
izjemne delavnosti in umetniške izvirnosti.
druga tematika: ŽIVETI UMETNOST
01:06
Živeti umetnost
01:12 Nevihta, 1923
01:18 Zadnja večerja, 1923
01:23 Zločin, 1919
01:28 Glad, 1920
01:37 Gradnja Litostroja,
1947
01:50 Ilegalci, 1944
01:58 Prizori iz cikla
Zemlja, 1954, lesorez
02:13 Slovo, 1968
02:24 Maček, 1949
02:35 Idealist, 1921
»Idealist: Človek, hrepeneč po slavi (spredaj) in njegov mameči (dviga knjigo
nepozabnosti), nedosegljivi (visoko dvignjeni roki) Ideal (breztelesna senca).«
Pojasnilo Franceta Kralja v katalogu XIX. umetnostne razstave v Jakopičevem
paviljonu, Ljubljana, maj – junij 1921
tretja tematika: MLADOST
02:46
Mladost
02:57 Zagorica
03:06 France Kralj,
Družinski portret, okr. 1954, olje / platno, zasebna zbirka, Zagorica
03:13 France Kralj, Brata
Kralj, 1942, bron (odlitek), Zagorica
03:19 Tone Kralj,
Frančišek in volk, 1924
03:22 Tone Kralj, Razpelo,
1921
03:25 Tone Kralj,
Predpomlad (Vaška luža), 1933
03:37 Kristusu Zveličarju
sveta
03:46 Zamorjeni cvet
(Hrepenenje), 1921/22
03:58 Dr. Igor Kranjc
04:10 Zaton življenja,
1921
04:24 V potu svojega
obraza, 1919
04:35 Na razvalinah, 1922
04:53 Strast (II), 1921
04:55 Bakhus, 1921
04:56 Levinja, 1921
04:57 Strast (I), 1919
04:58 Ciril in Metod, 1918
05:14 Križani, 1936
05:20 Kalvarija
(Križanje), 1921
05:31 Kalvarija
(Križanje), 1921
05:36 Snemanje s Križa,
1935
05:42 Vnebohod, 1935
četrta tematika: ZGODBE
05:50
Zgodbe
05:56 Cirkus nazi, 1944
06:06 Ilustracije
Levstikove povesti Martin Krpan, 1954
06:31 Kraljevič Marko, ok.
1935
peta tematika: DELA V ZBIRKAH, MODERNA GALERIJA, LJUBLJANA
06:45
Dela v zbirkah, Moderna galerija, Ljubljana
07:03 Kalvarija
(Križanje), 1921
07:09 Zamorjeni cvet
(Hrepenenje), 1921/22, patiniran les
07:27 Poveličani Kristus,
1923
07:40 Zadnja večerja,
1923, olje / juta
07:48 Štanjel, 1926
07:56 Zadnja večerja,
1928-1930, Tomaj
08:05 Zadnja večerja,
1942-1943, Lokev
08:34 Kmečka svatba, 1932
olje / platno
šesta tematika: DELA V ZBIRKAH, SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ, LJUBLJANA
09:14
Dela v zbirkah, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana
09:56 Pustni sprevod, 1962
olje / lesonit
11:01 Prizor iz cikla
Zemlja, 1953 lesorez
sedma tematika: PORTRETI (DELA PO NAROČILU, ZASEBNE ZBIRKE)
11:35
Portreti (dela po naročilu, zasebne zbirke)
11:43 Dr. Fr Vidičevi
11:54 Nagrobnik Zdenke V.,
1925, marmor, pokopališče Žale, Kamnik
12:52 Tone Kralj, Portret
stare žene
12:54 T. Kralj
13:01 Sveta družina,
(1926)
13:12 Portret stare žene,
1925, les, zasebna zbirka, Šentvid nad Ljubljano
13:42 Portret moža, ok.
1926 olje / juta, zasebna zbirka, Šentvid nad Ljubljano
14:07 Primož Trubar, 1937,
bron, spominski park, Velike Lašče
14:12 Primož Trubar, 1942,
les, OŠ P. Trubar, Velike Lašče
14:36 Primož Trubar
15:05 Josef Ressel (spomenik),
bron, Aškerčeva cesta, Ljubljana
15:23 za KRUH sv. Antona
16:03 Ivan Žolger, 1926,
marmor, upravno poslopje Univerze na Kongresnem trgu, Ljubljana
16:34 Avtoportret, 1945
olje / platno Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
16:39 Lastna podoba z
ženo, 1932, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
16:46 Avtoportret s
hčerko, 1934, olje / platno, Goriški muzej, Kromberk
17:01 Moj oče, 1929
olje / platno, Mestni muzej, Ljubljana
osma tematika: DELA TONETA KRALJA V DOMAČEM DOBREPOLJU
17:43
Dela Toneta Kralja v domačem Dobrepolju
17:59 Osnutek za poslikavo
cerkve Svetega Križa, 1938, akvarel / papir, župnijski urad, Videm Dobrepolje
19:28 Rožnovenska Marija,
olje / platno, podružnična cerkev, Podgorica
20:08 Sv. brata Ciril in
Metod, prosita za Slovanski rod!
20:20 Sv. Ciril in Metod,
1932, beton, Videm
deveta tematika: EKSPRESIONIZEM IN SIMBOLIZEM, ČUTNE OBLIKE KOT IZRAZ ČUSTVOVANJA
20:50
Ekspresionizem in simbolizem, Čutne oblike kot izraz čustvovanja
21:04 Zločin, 1919, les,
Goriški muzej, Kromberk
21:10 Poljub, okr. 1932,
les, Umetnostna galerija, Maribor
21:15 Glad, (1920), les,
Umetnostna galerija, Maribor
21:39 Idealist, 1921, les,
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
22:03 Sv. Ciril in Metod,
1921 Prem
22:10 Oznanjenje
(reprodukcija), 1921, Prem
22:17 Tomaj, 1928-1930
22:31 Avber, 1927-1928
22:40 Bled, 1929, olje /
platno, Zasebna zbirka, Bled
22:46 Kvarner, 1954, olje
/ platno, Zasebna zbirka, Ljubljana
23:05 Motiv iz cikla
Življenje, 1921
23:08 Domu, 1921
23:13 Sejalca
(Svetopisemski sejalec), 1921
23:20 Tri dobe, 1921
23:27 Vest, 1922
23:53 Nevihta, 1923, olje
/ juta, Moderna galerija, Ljubljana
deseta tematika: DOMIŠLJIJSKI SVET, VIR NAVDIHA
24:02
Domišljijski svet, vir navdiha
24:09 Vstali Kristus,
1923, mavec, Moderna galerija, Ljubljana
24:14 Vstali Kristus,
1923, marmor, Nagrobnik »Marofarjevim« Pokopališče, Mošnje na Gorenjskem
24:19 Saloma, 1927-1928,
Avber
24:26 Saloma, 1922,
patiniran les, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
24:38 Saloma, 1932, olje /
platno, Gorenjska turistična zveza, Kranj
enajsta tematika: CELOSTNA UMETNINA
24:57
Celostna umetnina
25:04 Glavna vhodna vrata
OŠ Jože Gorjup, 1971/72, les, OŠ J. Gorjup, Kostanjevica na Krki
25:33 Trenta, 1945
26:43 Pod tvojo pomoč
pribežimo
dvanajsta tematika: RISBA, PRVOOSEBNA LIKOVNA GOVORICA (IZRAZ NEPOSREDNEGA ZAPISA)
26:46
Risba, prvoosebna likovna govorica (izraz neposrednega zapisa)
27:05 Kalvarija, 1929,
oglje / platno, Župna cerkev, Jesenice
27:13 Kalvarija, 1932,
oglje / papir Župna cerkev, Solkan
28:05 Mučenje sv. Štefana
(Kamnanje sv. Štefana), 1929 grafit / papir / lesonit, Moderna galerija,
Ljubljana
trinajsta tematika: NAROČILA PRIMORSKIH DUHOVNIKOV PRI PRENOVAH CERKVENIH NOTRANJŠČIN; POSLANSTVO KRALJEVE UMETNOSTI
28:34
Naročila primorskih duhovnikov pri prenovah cerkvenih notranjščin Poslanstvo
Kraljeve umetnosti
28:42 Most na Soči,
1939-1940
28:51 Volče, 1927
29:16 Most na Soči,
1939-1940
29:35 Lastna podoba z
ženo, 1932, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
29:54 Moja žena, 1930,
olje / platno, Umetnostna galerija, Maribor
30:06 Most na Soči,
1939-1940
30:50 Lokev, 1942-1943
31:26 Judita, 1934, olje /
platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
31:43 Lokev, 1942-1943
31:46 Soča, 1944
32:05 Primorski Kurent,
1942 olje / platno, Notranjski muzej, Postojna
štirinajsta tematika: UPOR, GLASNIK MNOŽICE
32:19
Upor, glasnik množice
32:24 Mati (Beg), 1942,
olje / juta, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana (Razstavljeno v zbirkah
Velenjskega muzeja)
32:38 Cirkus nazi, 1944,
olje / platno, Tolminski muzej, Tolmin
32:57 Rapallo, 1943, olje
/ platno, Pokrajinski muzej, Koper
33:18 Veliki tolminski
punt, bron, Tolmin
33:27 Veliki tolminski
punt, mavec, Notranjski muzej, Postojna
petnajsta tematika: DELA V ZBIRKAH, MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, LJUBLJANA
33:44
Dela v zbirkah, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
34:13 Žena s hčerko, 1945,
olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
34:23 Avtoportret, 1945,
olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
35:05 Streljanje talcev,
1945, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
35:31 Gradnja Nove Gorice,
1947, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
35:45 Mladinska proga –
Orlove stene, 1948 olje / lesonit, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
35:51 Sejalec, 1949, les,
Goriški muzej, Kromberk
36:19 Tone Kralj 53
36:28 Osnutek za spomenik
v Idriji, 1953, glina, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana (Spomenik na trgu v
Idriji, bron)
37:04 Južina, 1934, olje /
platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
šestnajsta tematika: DELA V ZBIRKAH, GALERIJA BOŽIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI
37:12
Dela v zbirkah, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
37:35 Maček, 1949, les
37:57 Tri dobe, 1970, les
38:51 Nagrobnik, 1971/75,
bron, Pokopališče, Kostanjevica na Krki
39:04 Rojstvo, 1921
39:09 Nasmeh, 1922
39:13 Zaton (Poslednji
žar), 1921
39:17 Pričakovanje, 1922
39:22 Obsojenci, 1922
39:26 Izgnanci, 1921
39:38 Zaton življenja,
1921, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
39:47 S polja (Žetev),
1922, lesorez
39:51 Gruda, 1922, lesorez
39:55 Oddih, 1921,
jedkanica
40:14 Nevihta, 1957,
barvni lesorez
40:19 Jesen, 1921,
jedkanica
40:24 Sejalca
(Svetopisemski sejalec), 1921, lesorez
40:30 Slepci (Slepi),
1921, lesorez
40:40 Ptice, 1966, olje /
platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
sedemnajsta tematika: USTVARJANJE, ODMEV SPOMINA NA DOM
40:48
Ustvarjanje, odmev spomina na dom
41:10 Predpomlad (Vaška
luža), 1933, olje / platno, Velenjski muzej, Velenje
41:44 TONE KRALJ
41:47 Svetovi
ustvarjalnosti
41:51 Avtorja filma Dr.
Igor Kranjc & Sašo Vrabič
41:58 Zahvaljujemo se:
Županu Občine Videm – Dobrepolje Janezu Pavlinu za velikodušno podporo, Saši Strnad
za vsestransko pomoč in sodelovanje. Ediju Zgoncu za dolgoletno pozorno
spremljanje in navdušenje ob odkrivanju bogatega Kraljevega življenjskega dela.
Umetnikovi hčerki gospe Tatjani Kralj in vnukinji gospe Vandi Richter za tehtne
kritične pripombe ob najinem delu, ustanovam in lastnikom del iz zasebnih
zbirk, ker so omogočili dostop do gradiva. Avtorja se zahvaljujeta za spodbudno
pomoč svojima družinama, predvsem njunima sopotnicama Miheli Wohinz Kranjc in
Nini Schmidt.
42:18 Scenarij in režija:
Dr. Igor Kranjc & Sašo Vrabič; Besedilo in naracija: Dr. Igor Kranjc;
Kamera, zvok, montaža in glasba: Sašo Vrabič; Dodatna glasba: Zagoriški fantje,
Marija Kralj; Koordinacija projekta: Saša Strnad; Angleški prevodi: Rok
Feketija; Angleška naracija: Sandra Feketija; Jezikovni pregled slovenskega
besedila: Mihela Wohinz Kranjc; Produkcija, Občina Dobrepolje 2012/13
42:36 Tatjana Kralj,
umetnikova hči, ustanovna članica Fundacije Toneta Kralja
42:40 Izbor likovnega in
dokumentarnega gradiva Toneta Kralja
osemnajsta tematika: GRAFIKE, RISBE, ILUSTRACIJE
42:42
Grafike, risbe, ilustracije
42:44 Mati, 1921,
jedkanica, Zasebna zbirka, Ljubljana
42:45 Jesen, 1921,
jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
42:47 Potnik (Popotnik
izgnanec), 1921, jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
42:49 Slepci (Slepi),
1921, lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
42:51 Oddih, 1921,
jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
42:53 Izgnanci, 1921
(cikel Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
42:55 Zaton (Poslednji
žar), 1921 (cikel Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica
na Krki
42:57 Nasmeh, 1922 (cikel
Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
42:59 Obsojenci, 1922
(cikel Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:01 Pričakovanje, 1922
(cikel Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:03 Rojstvo, 1921 (cikel
Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki »Rojstvo:
Materino srečo zatemni smrt.« Pojasnilo Franceta Kralja v katalogu XIX.
umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, Ljubljana, maj – junij 1921
43:08 Sejalca
(Svetopisemski sejalec), 1921 lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na
Krki
43:10 Domu, 1921, jedkanica,
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:12 Tri dobe, 1921,
lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:14 Vest, 1922, lesorez,
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:16 S polja (Žetev),
1922, lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:17 Gruda, 1922,
lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:19 Frančišek in volk
(ilustracija Rožic sv. Frančiška – prevedel dr. A. Res), 1924, visoka
jedkanica, Moderna galerija, Ljubljana.
43:21 Kalvarija, 1929,
oglje / platno, Župnijska cerkev sv. Lenarta, Jesenice
43:23 Mučenje sv. Štefana
(Kamnanje sv. Štefana), 1929, grafit / papir / lesonit, Moderna galerija,
Ljubljana
43:25 Kalvarija, 1932,
oglje / papir, Župnijska cerkev sv. Štefana, Solkan
43:27 Faust (triptih),
1932, litografija, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:29 Pust, 1953 (iz cikla
Zemlja), lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:31 Ob košnji (Košnja),
1953 (iz cikla Zemlja), lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:33 Ilustracije
Levstikove povesti Martin Krpan, 1954 a. Dvorni norec, b. Krpan seka cesaričino
lipo, c. Dvoboj z Brdavsom, akvarel / papir, Galerija Božidar Jakac,
Kostanjevica na Krki
43:37 Sejalec, 1954 (iz
cikla Zemlja), lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:39 Žetev, 1954 (iz
cikla Zemlja), lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:41 Nevihta, 1957,
barvni lesorez, Moderna galerija, Ljubljana
devetnajsta tematika: KIPARSTVO
43:43
Kiparstvo
43:44 Ciril in Metod,
1918, patiniran mavec, Goriški muzej, Kromberk
43:46 Strast (I), 1919,
bron, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:48 Zločin, 1919, les,
Goriški muzej, Kromberk
43:49 Glad, (1920), les,
Umetnostna galerija, Maribor
43:51 Strast (II), 1921,
bron, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:53 Bakhus, 1921, bron,
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:55 Levinja, 1921, bron,
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
43:56 Idealist, 1921, les,
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki »Idealist: Človek, hrepeneč po
slavi (spredaj) in njegov mameči (dviga knjigo nepozabnosti), nedosegljivi
(visoko dvignjeni roki) Ideal (breztelesna senca).« Pojasnilo Franceta Kralja v
katalogu XIX. umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, Ljubljana, maj –
junij 1921
44:01 Razpelo, 1921, les,
Zasebna zbirka, Ljubljana Šentvid
44:03 Zamorjeni cvet
(Hrepenenje), 1921/22, patiniran les, Moderna galerija, Ljubljana
44:05 Saloma, 1922,
patiniran les, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
44:07 Vstali Kristus,
1923, mavec, Moderna galerija, Ljubljana (Nagrobnik »Marofarjevim« Pokopališče,
Mošnje na Gorenjskem)
44:10 Poveličani Kristus,
1923, les, Moderna galerija, Ljubljana
44:12 Nagrobnik Zdenke V.,
(1925), marmor, Pokopališče Žale, Kamnik
44:14 Ivan Žolger, 1926,
marmor, Upravno poslopje Univerze na Kongresnem trgu, Ljubljana
44:16 Portret stare žene,
1925, les, Zasebna zbirka, Ljubljana Šentvid
44:17 Sveta družina,
(1926), les, Zasebna zbirka, Ljubljana Šentvid
44:19 Sv. Anton
Padovanski, polihromiran les, Župnijska cerkev sv. Petra, Ljubljana
44:21 Sv. Terezika deteta
Jezusa, polihromiran les, Župnijska cerkev sv. Petra, Ljubljana
44:23 Poljub, okr. 1932,
les, Umetnostna galerija, Maribor
44:24 Josef Ressel
(spomenik), bron, Aškerčeva cesta, Ljubljana
44:26 Sv. Ciril in Metod,
1932, beton, Kapelica, Videm Dobrepolje
44:28 Primož Trubar, 1937,
bron, Spominski park, Velike Lašče
44:30 Primož Trubar, 1942,
les, OŠ P. Trubar, Velike Lašče
44:32 Maček, 1949, les,
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
44:33 Sejalec, 1949, les,
Goriški muzej, Kromberk
44:35 Veliki tolminski
punt, mavec, Notranjski muzej, Postojna
44:37 Osnutek za spomenik
v Idriji, 1953, glina, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana (Spomenik na trgu v
Idriji, bron)
44:39 Slovo, 1968,
patiniran bron, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
44:41 Ptičje gnezdo, 1968,
patiniran bron, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
44:43 Tri dobe, 1970, les,
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
44:45 Glavna vhodna vrata
OŠ Jože Gorjup, 1971/72, les, OŠ J. Gorjup, Kostanjevica na Krki
44:46 Za staro pravdo:
Matija Gubec, 1972, les, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
44:48 Nagrobnik, 1971/75,
bron, Pokopališče, Kostanjevica na Krki
dvajseta tematika: SLIKARSTVO
44:49 Slikarstvo
44:50 V potu svojega
obraza, 1919, olje / juta, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
44:52 Zaton življenja,
1921, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
44:54 Kalvarija
(Križanje), 1921, olje / platno, Moderna galerija, Ljubljana
44:56 Na razvalinah, 1922,
olje / juta, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
44:58 Zadnja večerja,
1923, olje / juta, Moderna galerija, Ljubljana
45:00 Nevihta, 1923, olje
/ juta, Moderna galerija, Ljubljana
45:01 Portret moža, ok.
1926, olje / juta, Zasebna zbirka, Ljubljana Šentvid
45:03 Štanjel, 1928, olje
/ juta, Moderna galerija, Ljubljana
45:05 Moj oče, 1929, olje
/ platno, Mestni muzej, Ljubljana
45:07 Bled, 1929, olje /
platno, Zasebna zbirka, Bled
45:08 Moja žena, 1930,
olje / platno, Umetnostna galerija, Maribor
45:10 Saloma, 1932, olje /
platno, Gorenjska turistična zveza, Kranj
45:12 Lastna podoba z
ženo, 1932, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
45:13 Kmečka svatba, 1932,
olje / platno, Moderna galerija, Ljubljana
45:15 Predpomlad (Vaška
luža), 1933, olje / platno, Velenjski muzej, Velenje
45:17 Judita, 1934, olje /
platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
45:19 Moja mati – Pieta,
1934, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki; »Moja mati
(Ljubljana 1934) je odnos matere do sina-pilota, ki pade kot ničvredno blago
brezvestnih beograjskih političnih špekulantov pri nabavi vojnega materiala – v
inozemstvu zavrženega starega orožja.« Pojasnilo Toneta Kralja, objavljeno v
spremni tiskovini ob samostojni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani,
oktobra 1945
45:25 Južina, 1934, olje /
platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
45:27 Rožnovenska Marija,
olje / platno, Podružnična cerkev Marije Kraljice sv. Rožnega venca, Podgorica,
Videm Dobrepolje
45:30 Avtoportret s
hčerko, 1934, olje / platno, Goriški muzej, Kromberk
45:32 Vnebohod, 1935, olje
/ platno, Oltarna slika, Župnijska cerkev sv. Vida, Ljubljana Šentvid
45:34 Snemanje s Križa,
1935, olje / platno, Oltarna slika, Župnijska cerkev sv. Vida, Ljubljana
Šentvid
45:37 Kraljevič Marko, ok.
1935 olje / juta, Moderna galerija, Ljubljana
45:39 Križani, 1935, olje
/ les, Moderna galerija, Ljubljana
45:41 Osnutek za poslikavo
cerkve Svetega Križa, 1938, akvarel / papir, Župnijski urad, Videm Dobrepolje
45:43 Primorski Kurent,
1942, olje / platno, Notranjski muzej, Postojna; »Kurent (Lokev 1942). Slika je
bila delana v naslednjih okoliščinah: Soba dolga dva metra. Škvadristi v vasi.
Komandant tenente v isti hiši in v istem nadstropju. Videli so jo le vaški
terenci - aktivisti. Shranjena na cerkvenem podstrešju (inkognito) do
letošnjega meseca maja (1945), nato z drugimi razstavljena v dvorani
'Dopolavora'. Vsebina: Fašistična Italija ukazuje laško pesem našemu
primorskemu Kurentu, ki je portret znanca – terenca, enega izmed tolikih
žrtev.« Pojasnilo Toneta Kralja, objavljeno v spremni tiskovini ob samostojni
razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, oktobra 1945.
45:53 Mati (Beg), 1943
olje / juta, 160 x 160cm, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana (Razstavljeno v
zbirkah Velenjskega muzeja) »Mati (Lokev 1941-42). Nastala ob vesteh o pogromi
in nasilnih izseljevanjih Dolenjske in Štajerske.« Pojasnilo Toneta Kralja,
objavljeno v spremni tiskovini ob samostojni razstavi v Jakopičevem paviljonu v
Ljubljani, oktobra 1945
46:00 Rapallo, 1943, olje
/ platno, Pokrajinski muzej, Koper, »Rapallo (Slivje 1943). Nastala na
akcijskem področju (Tatre). Bila je na vpogled borcem Istre, fotografija slike
je bila poslana l. 1944. Na osvobojeno ozemlje. Skrita do maja letos (1945) na
cerkvenem podstrešju, razstavljena nato v Lokvi. Predstavlja Slovenijo kot
delavno ženo, zvezano s svojo zemljo; bila ji je oskrunjena njena narodna čast
in meja je bila brezobzirno zasekana v njeno narodno telo po rapallski pogodbi.
Podpisniki so: Japonska, Italija, Amerika, Anglija, Francija in Jugoslavija.
Kakor so podpisali brezčutno tako so bili sami brezčutna bitja – maske – ter
kot predstavniki neljudskih režimov papirnata strašila fašizmu in potomcem
Romula in Rema, ki so se zagrizli v prodani del (Londonski krvavi novci)
njenega telesa. 'Lupi di Toscana' (spomenik na Sabotinu) skušajo v požrešnem
zaletu prodreti (čez) mejo (1941) in uničiti tudi 'zavarovani' del Slovenije.
Za hrbtom mask kljuje avstrijski orel njeno desnico in krije s svojim telesom
pohod nemškega nacizma.« Pojasnilo Toneta Kralja, objavljeno v spremni
tiskovini ob samostojni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, oktobra
1945
46:16 Ilegalci, 1944, olje
/ platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
46:18 Cirkus nazi, 1944,
olje / platno, Tolminski muzej, Tolmin »CIRKUS NAZI Slivje 1944 – Nastala na
akcijskem področju (Tatre). Bila je na vpogled borcem Istre, fotografija slike
je bila poslana l. 1944 na osvobojeno ozemlje. Skrita do maja (1945) na
cerkvenem podstrešju, razstavljena nato v Lokvi. Atrakcija dneva je Slovenija v
rakvi in dasi v bratomornem klanju že brez udov in izkrvavljena, vendar še
živa. Predstavi jo bajazzo Mussolini kot svojo 'piccolo' Slovenijo. Direktor
cirkusa, znanilec novega reda in nemškega miru vabi naslednjo pošiljko rabljev
na delo v cirkus – mučilnico človeštva in na zabavo sadistom. Kot reklamo
podjetja kaže obešenega slamnatega Angleža, ki pa s svojo desnico kaže na prave
žrtve, nanizane kot trofeje na laški trikolori.« Pojasnilo Toneta Kralja,
objavljeno v spremni tiskovini ob samostojni razstavi v Jakopičevem paviljonu v
Ljubljani, oktobra 1945
46:29 Avtoportret, 1945,
olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
46:31 Žena s hčerko, 1945,
olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
46:33 Streljanje talcev,
1945, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
46:35 Gradnja Litostroja,
1947, olje / lesonit, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
46:38 Mladinska proga –
Orlove stene, 1948, olje / lesonit, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana
46:40 Drevo nad rudnikom,
1953, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
46:42 Kvarner, 1954, olje
/ platno, Zasebna zbirka, Ljubljana
46:43 Podprite fundacijo
Toneta Kralja, ustanovo za ohranjanje dediščine. Sredstva lahko nakažete na
račun: SI56 0204 5005 1720 591
Ni komentarjev:
Objavite komentar