POZNAMO LJUDI V NAŠI BLIŽINI?
Dajati
moramo do bolečine. Saj mora ljubezen, da bi bila resnična, boleti. Jezusa je
bolelo, da nas je ljubil: Boga boli, da nas ljubi, saj On mora dajati. Dal je
Svojega sina. Danes smo tukaj zbrani – Nič vam ne morem dati, saj nimam nič,
kar bi lahko dala - hočem od vas le, da pričnemo doma ljubiti do bolečine, ko
gledamo skupaj in vidimo ubogega v naši družini. Da imamo pripravljen nasmeh,
da imamo čas za naše ljudi. Če poznamo naše ljudi, bomo poznali našega
bližnjega soseda. Poznali jih bomo. Poznamo ljudi v naši bližini? Tu je veliko
osamljenih.
Nekega
dne, ko sem šla dol po cesti, mi je navzgor nasproti prišel nek mož in me
vprašal: »Ste vi mati Terezija?« Odgovorila sem: »Da.« »Pošljite prosim kako
sestro k nam domov. Sem na pol slep, moja žena je na pol nora in midva
preprosto hrepeniva, da bi slišala človeški glas. Imava vse razen...« Ko sem
tja poslala sestre se je izkazalo, da bilo res. Imela sta vse, toda njuna
osamljenost – nikogar od svojih, da bi ga poklicala. Njune hčere in sinovi so
bili zelo verjetno daleč od njiju. Sedaj sta nezaželena, lahko bi rekli
odvečna; nedobičkonosna, zato morata umreti od popolne osamljenosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar