NEKJE MORA BITI BOG!
Zadnjič
je dolgolasi prostovoljec govoril z mano in kar naprej ponavljal: »Ne verjamem
v Boga.« Odgovorila sem mu tako: »Zamisli si, da te prav sedaj, ko govoriva,
doleti srčni napad… bi ga lahko zaustavil?« Postal je tako začuden, da svoje
trditve ni več ponovil. Začel je spoznavati, da ne glede na to, koliko
govorimo, ne moremo spremeniti naše ure smrti. Čez nekaj dni sem slišala, da je
po globokem premišljevanju prišel do ugotovitve, da nekje mora biti Bog!
Ni komentarjev:
Objavite komentar