LEPI LJUDJE
Reveži
so zelo lepi ljudje. Nekoč, ko smo zvečer šle ven, smo s ceste pobrale štiri
ljudi. Še posebej ena je bil v obupnem stanju. Rekla sem sestram: »Poskrbite za
ostale tri, jaz pa bom poskrbela za to, ki je v najslabšem stanju.« Storila sem
zanjo vse, kar je moja ljubezen lahko nudila. Ko sem jo spravila v posteljo, je
bil na njenem obrazu nasmeh. Pridržala je mojo roko in izrekla le: »Hvala,« ter
umrla. Nisem si mogla pomagati, da ne bi izprašala svoje vesti pred njo.
Vprašala sem se: »Kaj bi rekla jaz, če bi bila na njenem mestu?« Moj odgovor je
bil zelo preprost. Poskušala bi pritegniti vsaj malo pozornosti. Verjetno bi
rekla: »Lačna sem, umiram, zebe me, boli me,« ali kaj takega. Ona pa mi je dala
toliko več, dala mi je svojo hvaležno ljubezen. Umrla je z nasmehom na licu ...
to je veličina teh ljudi. Zato verjamemo, da je Jezus rekel: »Bil sem lačen,
bil sem nag, bil sem brez doma, bil sem nezaželen, zanemarjen – in to ste
storili meni.«[1]
Ni komentarjev:
Objavite komentar