PROTEINE, GRASSI, ZUCCHERI E CALORIE NEI PIÙ COMUNI ALIMENTI(o25)

BELJAKOVINE, SLADKORJI IN KALORIJE

V NAJBOLJ SPLOŠNIH ŽIVILIH

Mleko
Kozje mleko	3,4	4,1	4,7	68,8
Kravje mleko	3,5	3,5	4,6	63,5
Posneto kravje mleko	3,6	0,4	5,1	38,6
Mlečni izdelki in siri
Mehki siri (Bel paese)	21,7	24,9	0	311,5
Ementalec	28,5	30,6	0	390,7
Kremasti (mozzarella)	27,3	24,4	1,7	337,6
Fontina (Gauda)	29	31,4	0	399,8
Gorgonzola	22,2	29,5	2,3	363
Grana, parmezan	35,5	24,5	0	366,9
Gruyere	30,7	30,7	0	400,8
Mascarpone	7,6	47	0	445,6
Sveža kravja skuta	23,1	16,6	4	286,3
Stracchino	22,1	26,4	0	326,4
Jajca
Eno jajce pribl. 60g	7,5	6,2	0	88
Kokošji beljak	10,8	0	0	50
Kokošji rumenjak	16,3	31	0	361,4
Sveže meso
Jagnjetina	13,3	1,4	0	69,7
Govedina (nemastna brez kosti)	19	2,2	0	100,4
Polmastno meso	17,6	4,5	0	116,2
Mastno meso	14,2	24,9	0	285,3
Svinjina (nemastna brez kosti)	20,6	3,1	0	115,8
Polmastno meso	14,1	18,1	0	223,6
Mastno meso	12,2	31,4	0	335,1
Zajec (nemastno meso)	17,2	1,2	0	84,3
Piščanec	11,4	8,3	0	121,8
Puran	18,5	6,4	0	136,6
Drobovina
Goveji možgani	9,8	12,7	0	156,6
Goveja jetra	21,3	3,6	4,5	141,6
Svinjska jetra	22,8	4,8	0,3	142
Telečja jetra	20,7	5	0,6	136
Goveji jezik	17,1	18	0	253,4
Konzervirano in sušeno meso
Mortadela	23,4	29,6	0	367,2
Svinjska panceta	7,6	56,4	0,5	543
Pršut	20,5	45,6	0,6	500,7
Dimljen kuhan pršut	21,2	36,4	0,7	421,8
Salama s svinjskim in gov. mesom	24,7	39,4	0	460,4
Svinjska klobasa	14	30,2	2,3	334,3

Sveža riba
Svež oslič	10,6	2	0,6	66
Romb	8,6	0,7	0,7	51,2
Tunina fileti	19,3	3,9	0,6	120
Postrv	7,1	1,5	0	44,2
Konzervirana riba
Fileti inčunov v olju (odcejeni)	17,6	8	3
Tunina v olju (odcejena)	26	10,1	1,7
Kruh, testenine, moke in
Izdelki iz moke
Keksi običajni soljeni	9,2	9,8	70,9	411,9
Moka tip 500	10,7	1,2	73,9	357,3
Ovseni kosmiči	14,2	7,4	68,2	389,9
Koruzni kosmiči	8,1	0,4	85	385
Grisini	12,3	6,2	71,4	395,5
Kruh iz polnovredne moke	9,3	2,6	47,5	255,1
Testenine	9,9	1,2	75,3	359,2
Testenine z jajcem	14,9	3,2	68,4	408,5
Riž	6,9	0,8	79,1	361,7
Zdrob	10,8	0,8	75,8	362,4
Vrtnine in zelenjava
Česen	3,6	0	18	79
Šparglji	0,9	0,1	1,1	6,8
Blitva	1,7	0,2	4,6	24,1
Brokoli	3,2	0,1	5,9	24,6
Korenje	1	0,2	8,4	36,4
Cvetača	2,1	0,2	3,5	12,6
Zelja presna	1,1	0,1	3,9	17,2
Kumarice	0,7	0,1	2,7	13,1
Mlada čebula	0,3	0,1	2,5	11,5
Stročji fižol	2	0,2	4	21,3
Koromač	0,6	0	1,7	7,8
Jajčevci	1,2	0,2	4,7	21,2
Krompir 6 mesečni	1,7	0,1	16,2	70,8
Paprika	0,4	0,1	3,4	14
Paradižnik	0,7	0,3	4,5	20,8
Por	0,9	0,1	4,4	18,2
Peteršilj	3,7	1	9	49,5
Repa	0,9	0,2	6,2	27,8
Špinača	2,2	0,2	2	14,4
Bučke	2,2	0,1	2,9	16,5
Stročnice
Stročji fižol	5,9	0,8	13,6	82,6
Stročji grah	3	0,2	8	44,4
Čičerika	19,4	5	60,6	355,5

Fižol sušeni	23,6	2,5	57,6	337
Leča	22,4	2,5	60,5	345,3
Grah sušeni	18,6	3,8	61,8	348,1
Sadje
Marelice	0,4	0,2	9,4	36,8
Ananas	0,2	0,1	4,4	47,3
Pomaranče	0,7	0,1	7,9	32
Banane	0,9	0,3	14,3	56,6
Češnje	0,8	0,4	11,1	45,6
Lubenice	0,2	0,1	2,4	9,9
Datlji suhi	1,9	0,5	65,8	247,8
Fige sveže	0,9	0,3	13,5	54,2
Fige suhe	4	1,2	68,4	269,7
Jagode	0,8	0,5	8	35,3
Kaki	0,6	0,1	14,9	56,5
Limone	0,3	0,3	6	20
Mandarine	0,5	0,2	6,6	27,2
Rdeča jabolka	0,1	0,3	10,5	41
Praženi ameriški oreščki	18,6	30,5	16,3	376,2
Orehi	7	29,1	3,1	280,9
Sicilske olive konzervirane	1,6	24	5	164
Hruške	0,3	0,4	15,3	59,1
Breskve	0,7	0,2	10,6	42,2
Grenivke	0,4	0,2	6,3	22,6
Slive	0,5	0,1	14,6	55,7
Suhe slive	2	0,5	60,4	228,4
Grozdje	0,2	0,4	13,8	49,6
Rozine	2,3	0,5	71,2	268,2
Maščobe za zabelo
Maslo	0,8	83,4	0,4	738,5
Loj	3	84	0	770,5
Margarina	0,6	83,5	0,4	742,3
Olivno olje	0	99	0	875,2
Semensko olje (arašidovo)	0	100	0	884
Svinjska mast	0	100	0	884
Različna živila
Mlečna čokolada	9	29,5	54,5	563
Jušna kocka pribl. 4g	28,3	3,1	0	153,2
Med	0,8	0	74,6	277,3
Gorčica	4,5	0,2	62,2	257,3
Pomarančni sok	0,8	0,2	11	44
Limonin sok	0,4	0,2	7,7	24
Sladkor	0	0	99,5	385
Pivo alk. 4%	0,4	0	2,7	40,2
Vino alk. 10%	0	0	1,5	76

IL PEPE E PEPERONCINO (o24)

Poper in mleta paprika (ostra)

Ker je poper tako mleti, kot tisti v zrnju škodljiv, ga je potrebno nadomestiti s pekočo papriko ali z dišavami.

Rdeča mleta paprika ima namreč lastnosti, ki izboljšujejo prebavo, spodbujevalne, proti fermentaciji, deluje proti gnitju, in razbremenjuje. Vsebuje vitamine, ki delujejo na ožilje, preprečuje in zdravi občutljivost kapilar. Zaradi tega je, čeprav je na splošno znano ravno obratno, ne odsvetujejo tistim, ki trpijo za zlato žilo. 

IL SALE (o23)

Sol

Lepa navada je uporabljati morsko sol in ne pretiravati z njo.

IL DADO DA BRODO (o22)

Jušna kocka

Na splošno je uporaba jušne kocke našemu zdravju škodljiva. Vsebuje arome, barvila, in umetne konzervanse, poleg tega pa še živalske maščobe, ki so izvlečene s kemičnimi topili.

Rastlinski izvlečki, ki so na voljo v trgovinah z začimbami so manj škodljivi.

Jušno kocko se lahko nadomesti s sojino omako, ki jo imenujejo tudi Tamari. Gre za fermentirano omako na osnovi soje in morske soli. Dodaja se ob koncu kuhanja ali pa kar neposredno na krožnik. Dodaja se po kapljicah in ne po žličkah. Je neškodljiva in ima okus prav po jušnih kockah. Najdete jo v trgovinah z dietičnimi pripravki ali v trgovinah z začimbami.

I GRASSI (o21)

Maščobe

Namesto maščob, kot so maslo, svinjska mast, loj in margarina je bolje uporabiti ekstra deviško olivno olje.

Obstajata namreč dve vrsti maščob: nasičene in nenasičene.

Nasičene maščobe se v glavnem nahajajo v maslu, svinjski masti, v loju, v trdni margarini, v mesu in v mlečnih izdelkih.

Nenasičene maščobe pa najdemo v rastlinskih oljih kot: ekstra deviško olivno olje, olje iz soje, ribje olje...

Nasičene maščobe izgorevajo v procesu prebave in povečujejo raven holesterola v krvi; nenasičene pa nasprotno pomagajo pri zniževanju holesterola. Dobra navada je zmanjšati celotni vnos maščob in čimbolj je to mogoče, zmanjšati vnos živil, ki vsebujejo nasičene maščobe in jih nadomestiti z rastlinskimi olji,  predvsem z ekstra deviškim olivnim in sojinim, ki sta še posebej bogati z nenasičenimi maščobami.

Vedno je priporočljivo uporabljati surova olja. S pregrevanjem postaja tudi rastlinsko olje nasičeno. Zato se izogibajte cvrtja in čeprav najdete na 74 strani recept, se ga poslužujte čimbolj redko.

LO ZUCCHERO (o2o)

Sladkor

Vnos prevelikih količin sladkorjev je dokazano škodljiv za zdravje.

Belega rafiniranega sladkorja ne bi smeli uporabljati. Namesto njega bi morali uporabiti med ali rjavi, surovi sladkor.

IL LIEVITO DI BIRRA (o19)

Pivski kvas

Je živo živilo, ki ga sestavljajo kolonije enoceličnih organizmov in je po tem podoben jogurtu.

Pivski kvas je učinkovit regenerator, spodbuja tek, deluje odvajalno, pozitivno deluje na bakterijsko floro, s čimer pomaga pri prebavi.

Zahvaljujoč kompleksu vitaminov B, s katerim je bogat, pivski kvas blagodejno deluje na živčni sistem.

Najboljši način za užitje kvasa je, da ga popijete raztopljenega v mleku pol ure pred obrokom.

Na tržišči je dostopen suh kvas v tabletah, za tiste, ki ne marajo običajnega.

LE ALGHE (o18)

Alge

Če je le mogoče, vnesti v kuhinjo alge, ki so pomembna živila zaradi njihove visoke vsebnosti mineralnih soli, oligo-elementov in vitaminov.

I LEGUMI (o17)

Stročnice

Priporočljivo je v prehrano vnesti rastlinske beljakovine (soja, leča, bob, fižol...)

Zaradi njih bi lahko zmanjšali vnos živalskih beljakovin.

GLI ALIMENTI INTEGRALI (o16)

Polnovredna živila

V večini receptov je predvidena uporaba naravnih in polnovrednih živil, če se seveda najdejo na trgu. Bela moka, beljeni riž, rafinirani sladkor, so preveč očiščeni in zato osiromašeni snovi pomembnih za naše zdravje in ki pomagajo pri prebavi, krvnem obtoku, preprečevanju raka...

LE RICETTE (o15)

Recepti

Sledijo preprosti in zdravi recepti, ki vam bodo pomagali pripraviti zdrave in lahke obroke.

Večina jih je zmernih, tako, da so namenjene za osebe, ki imajo težave z zdravjem, vendar bi glede na sedeč način življenja mnogih, morali priti v splošno navado vseh.

Večina receptov je pripravljena za 4 osebe.

TABELLA DI HAY RELATIVA AGLI ALIMENTI COMPATIBILI E INCOMPATIBILI (o14)

Hayeva tabela o skladnih in neskladnih jedilih

Predelal dr. Ludwig Walb

NE MEŠATI JEDI V ZUNANJIH STOLPCIH

QUINTA REGOLA (o13)

Peto pravilo

 Sladka živila (ki vsebujejo med, sladkor, marmelado...) se uživa ločeno od obrokov.

Za to obstajata dva razloga. Prvi: Ob prisotnosti sladkorjev se zmanjšuje količina ptialina v slini (ta snov je pomembna pri razgradnji škroba). Drugi: Ker prisotnost sladkorjev v želodcu zmanjšuje izločanje želodčnih sokov in posledično upočasni prebavo beljakovin in s tem nevarnost gnitja.

Na prvi pogled ta pravila izgledajo stroga, vendar je metodo potrebno poskusiti, da bi se prepričali o učinkovitosti.

S tem načinom prehranjevanja, ki se imenuje ločevalno, si lahko prihranite marsikateri glavobol, utrujenost, želodčne in črevesne motnje.

Za osebe, ki imajo več kot 40 let in težave s težo je priporočljivo, da poleg te diete enkrat na teden ali na 15 dni,  jedo samo kuhan riž ali kuhan krompir z malo soli in da tisti dan pijejo vsaj 3 skodelice žajbljevega, metinega, lipovega, po želji lahko tudi lahkega črnega, čaja. Tako riž, kot krompir imata visoko čistilno in diuretično sposobnost in sta jedi bogati z mineralnimi snovmi, še posebej s kalijem.

Opomba: V receptih, ki sledijo ločevalna dieta ni upoštevana. Tisti, ki bi ji radi sledili naj se ravnajo po tabeli o skladnih jedilih v tabeli na naslednji strani

QUARTA REGOLA (o12)

Četrto pravilo

Živalskim beljakovinam ni dovoljeno dodajati maščob.

Živalske beljakovine namreč že same vsebujejo maščobe, pa povrhu pa še nasičene. Drugič pa zato, ker maščobe upočasnjujejo in zmanjšujejo izločanje želodčnih sokov in posledično zavirajo prebavo beljakovin in tako povečujejo gnitje.

TERCA REGOLA (o11)

Tretje pravilo

Uživanje sadja naj bo vedno ločeno od obrokov, ali pa vsaj pred obroki, najsibo škrobnimi ali beljakovinskimi.

Sadje se hitro prebavlja in se zato, če se ga ne je med obroki, hitro prebavi in asimilira. Če pa se ga užije med obroki, je prebava počasnejša in povzroča fermentacijo.

SECONDA REGOLA (o1o)

Drugo pravilo

V enem obroku se lahko združijo različne rastlinske beljakovine, ne pa tudi živalske.

Živila, ki vsebujejo rastlinske beljakovine in škrob (polnovredne žitarice in stročnice) so lahko del enega obroka, tudi kot samostojen krožnik (npr. riž in stročnice, testenine s fižolom...), pri istem obroku pa ne sme biti živalskih beljakovin (npr: meso in mleko, meso in jajca, jajca in sir...). Živalske beljakovine v postopku prebave namreč zahtevajo različne stopnje kislosti v različnih trenutkih in se zato ovirajo med prebavo, kar zopet povzroča gnitje.

PRIMA REGOLA (oo9)

Prvo pravilo

Škrob in živalske beljakovine ne gresta skupaj, zato se naj jih ne je pri istem obroku.

Škrob se nahaja v žitaricah, v krompirju, v stročnicah. Vsebujejo jih torej hranila kot so: kruh, riž, testenine, keksi, polenta, ječmen, proso, oves, krompir, fižol, grah, leča, čečerika, bob...

Škrobna jedila se lahko mešajo med seboj znotraj enega obroka, ne smejo pa se jesti skupaj z živalskimi beljakovinami kot: meso, salame, mleko, siri, jajca, ribe...

To pravilo je potrebno, ker škrobna živila in beljakovine živalskega izvora zahtevajo različna postopka prebave, ki med seboj nista skladna in v procesu prebave ovirata drug drugega. Prebava je zato počasnejša, hrana v prebavilih pa zato fermentira ali gnije, pri čemer se sproščajo strupi, ki našemu organizmi škodijo. 

DIETA DISSOCIATA (oo8)

Ločevalna dieta

Posebno pozornost velja nameniti t.i. ločevalni dieti, ki se jo lahko držijo tako mlajše, zdrave osebe, kot bolniki. Ta dieta je še v povojih, vendar kaže vse več pozitivnih rezultatov.

Ločevalna dieta je mišljena kot dieta pri kateri se živalske beljakovine ne uživajo skupaj z ogljikovimi hidrati (na primer: testenine z mesom ali z ribo ali s sirom...). Naštejmo nekaj primerov. 

LE DIETE (oo7)

Diete

Da bi zagotovili pravilno prehrano, se pri nobeni starosti ni priporočljivo prenajedati, še posebej pa ne potem, ko presežemo 40 let. Statistično je pokazano, da prenajedanje in neurejena prehrana vplivata na mnoge bolezni, jih povzročata in poslabšujeta.

Vsak človek lahko je vse, razen posebnih primerov, ko je predpisana posebna dieta. Le to pa je potrebno izvajati pod zdravniškim nadzorom in dokler obstaja motnja. Če bolezen ni kronična (npr. sladkorna bolezen) se dieta izvaja začasno in koristi posamezniku in ne celi družini.

LE BUONE ABITUDINI (oo6)

Dobre navade

Škodljiva ni samo napačna prehrana, morda je še bolj škodljivo življenje v sedečem položaju, pomanjkanje gibanja, ki onemogoča prebavljenim živilom, da bi primerno izgorela, se izrabila kot energija. Tako se nabirajo v telesu v obliki maščob in strupenih snovi.

Zato je poleg količinskega in kvalitetnega ravnovesja pri prehranjevanju priporočljivo tudi gibanje najsibo sprehod ali kakšna športna dejavnost.

Potrebno se je izogibati enolične prehrane, saj utruja tek in zato slabša prebavo in ker se organizem založi z vsemi potrebnimi elementi samo, če je prehrana raznovrstna. Priporočeno je torej spreminjati jedilnik za vsak dan v tednu.

Koristno je pripraviti točne porcije za vsakega jedca in se tako izogniti ostankom in viškom ''za pojesti do kraja''. Vstati od mize še malo lačen je koristno.

GLI ALCOLICI (oo5)

Alkohol

Potrebno je izogibati se žganim pijačam, ki se jih običajno pije kot digestive, aperitive ali pa za okus. So zelo škodljiva za jetra in za živčni sistem, čeprav dajejo dober občutek.

Napačno je imeti alkohol za zdravilo za spanje ali za boljšo prebavo, itd.. kot običajno ljudje mislijo.

Priporočljivo pa je popiti med obrokom pol kozarca domačega vina.

I SURGELATI (oo4)

Pri zamrznjenih živilih, ki so spravljena v plastični vrečki, je priporočljivo vrečko takoj odstraniti, saj plastika pri hitrih spremembah temperature lahko sprošča kancerogene snovi.

Še bolje bi bilo shraniti živila v zamrzovalnik v papirnati embalaži.

Nikdar je potapljajte zamrznjenih živil v embalaži v vročo vodo, da bi tako pospešili odtajanje.

Najbolje je postaviti zamrznjen kos živila na krožniku že nekaj ur pred uporabo v hladilnik, tako, da je tajanje enakomerno na temperaturi 4 – 5°C.

Če to ni mogoče, potem je najbolje potopiti zamrznjeno živilo za nekaj minut v vročo vodo, ali pa pričeti s kuhanjem še zamrznjenega živila.

Ko je živilo enkrat odmrznjeno, se ga ne sme ponovno zamrzniti. Potrebno ga je skuhati in pojesti.

GLI ALIMENTI CONSERVATI (oo3)

Konzervirana živila

Najboljša navada je izogibati se če je le mogoče konzerviranih živil, kot na primer: mesa in rib v konzervah, v naprej pripravljene zelenjave in druge jedi, konzerviranih pelatov, salam...Vse te jedi so namreč obdelane s kemičnimi konzervansi, z umetnimi barvili in aromami, ki jih naredijo bolj okusne in bolj privlačne. Dokazano je, da vse te snovi za naše telo niso nedolžne in da imajo lahko kancerogen učinek.

V primerih, ko ni mogoče uporabiti svežih sestavin, je priporočljiva uporaba tistih, ki so obdelane fizično: vakuumsko pakirane, sušene, še najbolje pa globoko zamrznjene.

Te vrste obdelave, brez kemičnih dodatkov, živil ne spremenijo, hkrati pa pustijo nedotaknjene skoraj vse hranilne lastnosti jedi.

 ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴

 

ZANIMIVOST: KAKO JE NASTALA PRVA KONZERVA?

Že v starih časih so si ljudje prizadevali podaljševati trajnost živil. Meso in ribe so sušili, dimili, vlagali in solili. Na ta način so lahko hrano skladiščili in prevažali. Leta 1809 je francoska vlada razpisala nagrado tistemu, ki bo podal rešitev prevažanja velikih zalog hrane vojakom na oddaljenih frontah ter oskrbe mornarjem na ladjah. Javil se je Nicolas Appert Francois, kuhar in slaščičar. Dokazal je, da se živilom lahko podaljša trajnost, če jih za določen čas držimo v vroči vodi v hermetično zaprti posodi. Šele čez 50 let je Luis Pasteur tudi znanstveno dokazal, da je tak proces uspešen zato, ker se na ta način uničujejo škodljivi mikroorganizmi. Sprva je bila posoda izdelana iz stekla. Odločilen korak pa je bil narejen leta 1810, ko je Anglež Peter Durand patentiral pločevinasto pocinkano škatlico, ki je zamenjala steklo.

Vir: Bruno Volpi Lisjak, Delamaris 1879-1999, 120 let iz morja v konzervo, 1999

INTRODUZIONE - UVOD (oo2)

UVOD

Prehranjevanje je pomemben dejavnik pri našem fizičnem zdravju.

Dokazano je, da obstaja povezava med določenimi boleznimi in nepravilno prehrano, hkrati pa je zmerom bolj jasno, da primerna, zdrava in uravnotežena prehrana, lahko preprečuje marsikatero bolezen (na primer: revmatska obolenja, rak, bolezni srca in ožilja, bolezni presnove itd...)

Prehrana se razlikuje glede na starost, spol, postavo, aktivnost osebe, pa tudi od klime in okolja v katerem živi.

Prehrana je zdrava, če je popolna in raznolika, takšna da so živila med seboj skladna in da se dopolnjujejo ter tako nudijo vse elemente, ki jih naš organizem potrebuje.

Ne sme se pretiravati in postavljati vrednost nekega živila pred drugega, saj igra vsak element svojo vlogo pri uporabi, nobeden pa ni sam po sebi popoln. Potrebno je uporabljati jih uravnoteženo.

KNJIGA RECEPTOV - PRIPRAVA PRED ODHODOM V LOPPIANO (oo1)

14- DNEVNI TABOR BOGOSLOVCEV S CELEGA SVETA NA POLJSKEM

19. NEDELJA MED LETOM, LETO A (o9o3)

BESEDE ZA SRCE

17. NEDELJA MED LETOM, LETO A (o9o2)

BESEDE ZA SRCE

16. NEDELJA MED LETOM, LETO A (o9o1)

BESEDE ZA SRCE

14. NEDELJA MED LETOM, LETO A (o9oo)

BESEDE ZA SRCE

PESEM ŠT. 85 (o899)

BESEDE ZA SRCE

13. NEDELJA MED LETOM, LETO A (o898)

BESEDE ZA SRCE

SVETA APOSTOLA PETER IN PAVEL, 29. JUNIJ, PRAZNIK (o897)

BESEDE ZA SRCE

DAN DRŽAVNOSTI, 25. JUNIJ, PRAZNIK (o896)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 35 (o895)

BESEDE ZA SRCE

BINKOŠTNA NEDELJA, LETO A (o894)

BESEDE ZA SRCE

7. VELIKONOČNA NEDELJA, LETO A (o893)

BESEDE ZA SRCE

6. VELIKONOČNA NEDELJA, LETO A (o892)

BESEDE ZA SRCE

PESEM ŠT. 84 (o891)

BESEDE ZA SRCE

4. VELIKONOČNA NEDELJA, LETO A (o89o)

BESEDE ZA SRCE

3. VELIKONOČNA NEDELJA, LETO A (o889)

BESEDE ZA SRCE

PESEM ŠT. 83 (o888)

BESEDE ZA SRCE

2. VELIKONOČNA NEDELJA, LETO A (o887)

BESEDE ZA SRCE

VELIKA NOČ, 22. MAREC, PRAZNIK (o886)

BESEDE ZA SRCE

VELIKI PETEK, 20. MAREC, PRAZNIK (o885)

BESEDE ZA SRCE

VELIKI ČETRTEK, 19. MAREC, PRAZNIK (o884)

BESEDE ZA SRCE

6. POSTNA NEDELJA, LETO A (o883)

BESEDE ZA SRCE

ČETRTEK 5. POSTNEGA TEDNA, 12. MAREC, PRAZNIK (o882)

BESEDE ZA SRCE

TOREK 5. POSTNEGA TEDNA, 10. MAREC, PRAZNIK (o881)

BESEDE ZA SRCE

5. POSTNA NEDELJA, LETO A (o88o)

BESEDE ZA SRCE

ČETRTEK 4. POSTNEGA TEDNA, 5. MAREC, PRAZNIK (o879)

BESEDE ZA SRCE

TOREK 4. POSTNEGA TEDNA, 3. MAREC, PRAZNIK (o878)

BESEDE ZA SRCE

PONEDELJEK 4. POSTNEGA TEDNA, 2. MAREC, PRAZNIK (o877)

BESEDE ZA SRCE

4. POSTNA NEDELJA, LETO A (o876)

BESEDE ZA SRCE

SREDA 3. POSTNEGA TEDNA, 25. FEBRUAR, PRAZNIK (o875)

BESEDE ZA SRCE

TOREK 3. POSTNEGA TEDNA, 24. FEBRUAR, PRAZNIK (o874)

BESEDE ZA SRCE

3. POSTNA NEDELJA, LETO A (o873)

BESEDE ZA SRCE

PETEK 2. POSTNEGA TEDNA, 20. FEBRUAR, PRAZNIK (o872)

BESEDE ZA SRCE

ČETRTEK 2. POSTNEGA TEDNA, 19. FEBRUAR, PRAZNIK (o871)

BESEDE ZA SRCE

TOREK 2. POSTNEGA TEDNA, 17. FEBRUAR, PRAZNIK (o87o)

BESEDE ZA SRCE

PONEDELJEK 2. POSTNEGA TEDNA, 16. FEBRUAR, PRAZNIK (o869)

BESEDE ZA SRCE

2. POSTNA NEDELJA, LETO A (o868)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 34 (o867)

BESEDE ZA SRCE

PETEK 1. POSTNEGA TEDNA, 13. FEBRUAR, PRAZNIK (o866)

BESEDE ZA SRCE

ČETRTEK 1. POSTNEGA TEDNA, 12. FEBRUAR, PRAZNIK (o865)

BESEDE ZA SRCE

SREDA 1. POSTNEGA TEDNA, 11. FEBRUAR, PRAZNIK (o864)

BESEDE ZA SRCE

TOREK 1. POSTNEGA TEDNA, 10. FEBRUAR, PRAZNIK (o863)

BESEDE ZA SRCE

PONEDELJEK 1. POSTNEGA TEDNA, 9. FEBRUAR, PRAZNIK (o862)

BESEDE ZA SRCE

1. POSTNA NEDELJA, LETO A (o861)

BESEDE ZA SRCE

PETEK PO PEPELNIČNI SREDI, 6. FEBRUAR, PRAZNIK (o86o)

BESEDE ZA SRCE

ČETRTEK PO PEPELNIČNI SREDI, 5. FEBRUAR, PRAZNIK (o859)

BESEDE ZA SRCE

PEPELNIČNA SREDA, 4. FEBRUAR, PRAZNIK (o858)

BESEDE ZA SRCE

8. NEDELJA MED LETOM, LETO A (o857)

BESEDE ZA SRCE

SAMOREFLEKSIJA ŠT. 72 (o856)

BESEDE ZA SRCE

5. NEDELJA MED LETOM, LETO A (o855)

BESEDE ZA SRCE

3. NEDELJA MED LETOM, LETO A (o854)

BESEDE ZA SRCE

2. NEDELJA MED LETOM, LETO A (o853)

BESEDE ZA SRCE

PESEM ŠT. 82 (o852)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 33 (o851)

BESEDE ZA SRCE

SVETA MARIJA BOŽJA MATI, 1. JANUAR, PRAZNIK (o85o)

BESEDE ZA SRCE

BOŽIČ, 25. DECEMBER, PRAZNIK (o849)

BESEDE ZA SRCE

SOBOTA 4. ADVENTNEGA TEDNA, 24. DECEMBER, PRAZNIK (o848)

BESEDE ZA SRCE

PETEK 4. ADVENTNEGA TEDNA, 23. DECEMBER, PRAZNIK (o847)

BESEDE ZA SRCE

SREDA 4. ADVENTNEGA TEDNA, 21. DECEMBER, PRAZNIK (o846)

BESEDE ZA SRCE

TOREK 4. ADVENTNEGA TEDNA, 20. DECEMBER, PRAZNIK (o845)

BESEDE ZA SRCE

PONEDELJEK 4. ADVENTNEGA TEDNA, 19. DECEMBER, PRAZNIK (o844)

BESEDE ZA SRCE

4. ADVENTNA NEDELJA, LETO A (o843)

BESEDE ZA SRCE

SOBOTA 3. ADVENTNEGA TEDNA, 17. DECEMBER, PRAZNIK (o842)

BESEDE ZA SRCE

PETEK 3. ADVENTNEGA TEDNA, 16. DECEMBER, PRAZNIK (o841)

BESEDE ZA SRCE

ČETRTEK 3. ADVENTNEGA TEDNA, 15. DECEMBER, PRAZNIK (o84o)

BESEDE ZA SRCE

SREDA 3. ADVENTNEGA TEDNA, 14. DECEMBER, PRAZNIK (o839)

BESEDE ZA SRCE

TOREK 3. ADVENTNEGA TEDNA, 13. DECEMBER, PRAZNIK (o838)

BESEDE ZA SRCE

PONEDELJEK 3. ADVENTNEGA TEDNA, 12. DECEMBER, PRAZNIK (o837)

BESEDE ZA SRCE

3. ADVENTNA NEDELJA, LETO A (o836)

BESEDE ZA SRCE

SOBOTA 2. ADVENTNEGA TEDNA, 10. DECEMBER, PRAZNIK (o835)

BESEDE ZA SRCE

PETEK 2. ADVENTNEGA TEDNA, 9. DECEMBER, PRAZNIK (o834)

BESEDE ZA SRCE

ČETRTEK 2. ADVENTNEGA TEDNA, 8. DECEMBER, PRAZNIK (o833)

BESEDE ZA SRCE

SREDA 2. ADVENTNEGA TEDNA, 7. DECEMBER, PRAZNIK (o832)

BESEDE ZA SRCE

TOREK 2. ADVENTNEGA TEDNA, 6. DECEMBER, PRAZNIK (o831)

BESEDE ZA SRCE

PONEDELJEK 2. ADVENTNEGA TEDNA, 5. DECEMBER, PRAZNIK (o83o)

BESEDE ZA SRCE

2. ADVENTNA NEDELJA, LETO A (o829)

BESEDE ZA SRCE

SOBOTA 1. ADVENTNEGA TEDNA, 3. DECEMBER, PRAZNIK (o828)

BESEDE ZA SRCE

PETEK 1. ADVENTNEGA TEDNA, 2. DECEMBER, PRAZNIK (o827)

BESEDE ZA SRCE

ČETRTEK 1. ADVENTNEGA TEDNA, 1. DECEMBER, PRAZNIK (o826)

BESEDE ZA SRCE

SREDA 1. ADVENTNEGA TEDNA, 30. NOVEMBER, PRAZNIK (o825)

BESEDE ZA SRCE

TOREK 1. ADVENTNEGA TEDNA, 29. NOVEMBER, PRAZNIK (o824)

BESEDE ZA SRCE

PONEDELJEK 1. ADVENTNEGA TEDNA, 28. NOVEMBER, PRAZNIK (o823)

BESEDE ZA SRCE

1. ADVENTNA NEDELJA, LETO A (o822)

BESEDE ZA SRCE

34. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o821)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 32 (o82o)

BESEDE ZA SRCE

PESEM ŠT. 81 (o819)

BESEDE ZA SRCE

33. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o818)

BESEDE ZA SRCE

32. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o817)

BESEDE ZA SRCE

30. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o816)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 31 (o815)

BESEDE ZA SRCE

29. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o814)

BESEDE ZA SRCE

28. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o813)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 3o (o812)

BESEDE ZA SRCE

PESEM ŠT. 8o (o811)

BESEDE ZA SRCE

27. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o81o)

BESEDE ZA SRCE

26. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o8o9)

BESEDE ZA SRCE

25. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o8o8)

BESEDE ZA SRCE

24. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o8o7)

BESEDE ZA SRCE

23. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o8o6)

BESEDE ZA SRCE

22. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o8o5)

BESEDE ZA SRCE

21. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o8o4)

BESEDE ZA SRCE

20. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o8o3)

BESEDE ZA SRCE

19. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o8o2)

BESEDE ZA SRCE

18. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o8o1)

BESEDE ZA SRCE

17. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o8oo)

BESEDE ZA SRCE

16. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o799)

BESEDE ZA SRCE

15. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o798)

BESEDE ZA SRCE

14. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o797)

BESEDE ZA SRCE

13. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o796)

BESEDE ZA SRCE

12. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o795)

BESEDE ZA SRCE

11. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o794)

BESEDE ZA SRCE

10. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o793)

BESEDE ZA SRCE

9. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o792)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 6o (o791)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 59 (o79o)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 58 (o789)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 57 (o788)

BESEDE ZA SRCE

NEDELJA PO BINKOŠTIH, LETO C (o787)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 56 (o786)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 55 (o785)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 54 (o784)

BESEDE ZA SRCE

BINKOŠTNA NEDELJA, LETO C (o783)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 53 (o782)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 52 (o781)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 51 (o78o)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 5o (o779)

BESEDE ZA SRCE

7. VELIKONOČNA NEDELJA, LETO C (o778)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 49 (o777)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 48 (o776)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 47 (o775)

BESEDE ZA SRCE

6. VELIKONOČNA NEDELJA (o774)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 29 (o773)

BESEDE ZA SRCE

5. VELIKONOČNA NEDELJA, LETO C (o772)

BESEDE ZA SRCE

PESEM ŠT. 79 (o771)

BESEDE ZA SRCE

4. VELIKONOČNA NEDELJA, LETO C (o77o)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 27 + 28 (o769)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 46 (o768)

BESEDE ZA SRCE

3. VELIKONOČNA NEDELJA, LETO C (o767)

BESEDE ZA SRCE

6. POSTNA NEDELJA, LETO C (o766)

BESEDE ZA SRCE

5. POSTNA NEDELJA, LETO C (o765)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 45 (o764)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 26 (o763)

BESEDE ZA SRCE

4. POSTNA NEDELJA, LETO C (o762)

BESEDE ZA SRCE

3. POSTNA NEDELJA, LETO C (o761)

BESEDE ZA SRCE

2. POSTNA NEDELJA, LETO C (o76o)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 44 (o759)

BESEDE ZA SRCE

5. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o758)

BESEDE ZA SRCE

4. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o757)

BESEDE ZA SRCE

3. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o756)

BESEDE ZA SRCE

PESEM ŠT. 78 (o755)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 25 (o754)

BESEDE ZA SRCE

2. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o753)

BESEDE ZA SRCE

1. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o752)

BESEDE ZA SRCE

BOŽIČ, 25. DECEMBER, PRAZNIK (o751)

BESEDE ZA SRCE

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA, 24. DECEMBER, PRAZNIK (o75o)

BESEDE ZA SRCE

4. ADVENTNA NEDELJA, LETO C (o749)

BESEDE ZA SRCE

TOREK 3. ADVENTNEGA TEDNA, 13. DECEMBER, PRAZNIK (o748)

BESEDE ZA SRCE

3. ADVENTNA NEDELJA, LETO C (o747)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 43 (o746)

BESEDE ZA SRCE

2. ADVENTNA NEDELJA, LETO C (o745)

BESEDE ZA SRCE

SVETI NIKOLAJ (MIKLAVŽ), 6. DECEMBER, PRAZNIK (o744)

BESEDE ZA SRCE

1. ADVENTNA NEDELJA, LETO C (o743)

BESEDE ZA SRCE

34. NEDELJA MED LETOM, LETO B (o742)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 42 (o741)

BESEDE ZA SRCE

33. NEDELJA MED LETOM, LETO B (o74o)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 41 (o739)

BESEDE ZA SRCE

32. NEDELJA MED LETOM, LETO B (o738)

BESEDE ZA SRCE

VSI SVETI, 1. NOVEMBER, PRAZNIK (o737)

BESEDE ZA SRCE

PESEM ŠT. 77 (o736)

BESEDE ZA SRCE

KNJIGA ŠT. 24 (o735)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 4o (o734)

BESEDE ZA SRCE

30. NEDELJA MED LETOM, LETO B (o733)

BESEDE ZA SRCE

29. NEDELJA MED LETOM, LETO B (o732)

BESEDE ZA SRCE

ŠMARNICE ŠT. 39 (o731)

BESEDE ZA SRCE