Konzervirana živila
Najboljša navada je izogibati se če je le mogoče
konzerviranih živil, kot na primer: mesa in rib v konzervah, v naprej
pripravljene zelenjave in druge jedi, konzerviranih pelatov, salam...Vse te
jedi so namreč obdelane s kemičnimi konzervansi, z umetnimi barvili in aromami,
ki jih naredijo bolj okusne in bolj privlačne. Dokazano je, da vse te snovi za
naše telo niso nedolžne in da imajo lahko kancerogen učinek.
V primerih, ko ni mogoče uporabiti svežih sestavin, je
priporočljiva uporaba tistih, ki so obdelane fizično: vakuumsko pakirane,
sušene, še najbolje pa globoko zamrznjene.
Te vrste obdelave, brez kemičnih dodatkov, živil ne
spremenijo, hkrati pa pustijo nedotaknjene skoraj vse hranilne lastnosti jedi.
̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴
ZANIMIVOST: KAKO JE
NASTALA PRVA KONZERVA?
Že v starih časih so
si ljudje prizadevali podaljševati trajnost živil. Meso in ribe so sušili,
dimili, vlagali in solili. Na ta način so lahko hrano skladiščili in prevažali.
Leta 1809 je francoska vlada razpisala nagrado tistemu, ki bo
podal rešitev prevažanja velikih zalog hrane vojakom na oddaljenih frontah ter
oskrbe mornarjem na ladjah. Javil se je Nicolas Appert Francois, kuhar
in slaščičar. Dokazal je, da se živilom lahko podaljša trajnost, če jih za
določen čas držimo v vroči vodi v hermetično zaprti posodi. Šele čez 50 let
je Luis Pasteur tudi znanstveno dokazal, da je tak proces uspešen zato,
ker se na ta način uničujejo škodljivi mikroorganizmi. Sprva je bila posoda
izdelana iz stekla. Odločilen korak pa je bil narejen leta 1810, ko je Anglež
Peter Durand patentiral pločevinasto pocinkano škatlico, ki je zamenjala
steklo.
Vir: Bruno Volpi
Lisjak, Delamaris 1879-1999, 120 let iz morja v konzervo, 1999
Ni komentarjev:
Objavite komentar