KADAR NE MOREMO MOLITI
In
ko pridejo časi, ko ne moremo moliti, bodimo preprosti. Če je Jezus v našem
srcu, Mu prepustimo molitev, pustimo Mu, da moli v nas, da govori s Svojim
Očetom v tišini našega srca. Če ne moremo govoriti, če ne moremo moliti, bo
molil On. Zato bi si morali pogosto reči, »Jezus v mojem srcu, verjamem v tvojo
zvesto ljubezen do mene.« In pogosto moramo biti z Njim eno in se Mu
prepustiti. In ko nimamo ničesar, da bi mu dali – mu dajmo ta nič. Ko ne moremo
moliti, dajmo Mu to nezmožnost ... Naj moli v nas k Svojemu Očetu, prosimo ga,
naj moli v nas, saj Njegovega Očeta nihče ne pozna bolje od Njega. Nihče ne
more moliti bolje od Jezusa. In če je moje srce čisto, če je moje srce Jezus, če
je moje srce tabernakelj živega Boga, posvečeno v milosti, sva Jezus in jaz
eno. On moli v meni, On misli v meni, On dela z menoj in po meni, On uporablja
moj dar govora, On uporablja mojo sposobnost misliti, On uporablja mojo roko,
da se Ga lahko dotaknem, ko je moje telo strto. In za nas ni dragocenejšega
darila, kot je vsakodnevno sveto obhajilo. Naša molitev je naš stik z Jezusom,
ta ljubezen do Kristusa, ta užitek v njegovi prisotnosti, ta predaja Njemu je
naša molitev. Kajti molitev je ena sama ljubezen, popolno predajanje, popolna
enost,… natančno tako.
Ni komentarjev:
Objavite komentar