ponedeljek, 28. september 2015
SLAVA VOJVODINE KRANJSKE - NASTAJANJE PREVODA V SLOVENŠČINO (delovno gradivo)
(40:00) V letošnjem letu mineva 321 let od prve izdaje te verjetno najpomembnejše knjige, kar jih premoremo Slovenci in ki še do danes ni v celoti prevedena v slovenščino. Slovenski prevod Slave vojvodine Kranjske, avtorja barona Janeza Vajkarda Valvasorja, je delo prelomnega nacionalnega pomena in neprecenljivi del nacionalne kulturne dediščine in vsekakor ni nikakršna suhoparna enciklopedija, kakršne so dandanašnji v navadi, temveč je osebna pripoved in izpoved barona Valvasorja, napeta in hudomušna, a vseskozi znanstvena. Slava vojvodine Kranjske je prevedena v sodoben slovenski jezik, prevajalci pa so ohranili patino; duh in miselni tok tistega časa z ohranjanjem skladnje, množice pridevnikov in prislovov ter neskončnih baročnih podredij. Prav tako kot besede, je bilo potrebno preslikati tudi miselnost 17. stoletja, utrip takratnega življenja. Kdor pozna izvirnik se zaveda, koliko ovir so morali premagati prevajalci, da so vse to besedje in izrazje prelili v slovenski jezik. Z vztrajnim delom, ki sta ga vodili polihistorsko znanje in ljubezen, so ustvarili nesporni prevajalski presežek. Imeli smo čast spregovoriti z nekaterimi izmed strokovnjakov, ki sodelujejo pri prevajanju Slave vojvodine Kranjske: – Doris Debenjak, prof., prevajalka iz nemščine; – Božidar Debenjak, prof. dr., prevajalec iz nemščine; – Primož Debenjak, dipl. ing., prevajalec iz nemščine; – Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo; – Tomaž Čeč, organizacijski urednik. In prisostvovali tehnični izvedbi, danes vedno bolj redki, ročni vezavi knjige v končno celoto, ki nam jo je demonstriral: – Milan Mrzel, mojster knjigovez. Slave vojvodine Kranjske je okrašena še s petsto osemindvajsetimi (528) bakrorezi ter štiriindvajsetimi (24) prilogami, krasotnimi podobami in zemljevidi, ki so jih poleg Valvasorja prispevala še nekatera slavna imena tistega časa: Janez Koch, Peter in Ivan Werex, Boener in Matija Greischer. Bakrorezci so bili: Andrej Trost, Peter Mungersdorf, Pavao Vitezović – Ritter in Atzelt, nekatere podobe pa so delo neznanih avtorjev. Nekatere izmed njih smo vključili tudi v oddajo, ki je pred vami. In še nekaj besed o baronu Janezu Vajkardu Valvasorju (1641–1693): Kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, študent zgodovine, arheologije, matematike, magije in alkimije, svetovni popotnik, vojak in poveljnik, raziskovalec in zbiratelj, histograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, naravoslovec in tehnik, lastnik mogočne knjižnice z vsemi takrat pomembnimi znanstvenimi deli, pisec, risar, urednik, založnik in izdajatelj, raziskovalec Cerkniškega jezera, izumitelj ulivanja bronastih kipov v enem kosu, avtor načrta za predor pod Ljubeljem, prvi slovenski sistematični kartograf, ustanovitelj prvega grafičnega podjetja, prvi bakrotiskar, začetnik slovenske historiografije, geografije in etnologije, morebiti celo prvi slovenski prostozidar, mož nenavadne usode, ki je s svojo Slavo pisal in se vpisal v zgodovino slovenstva. Po pionirskih protestantih predstavlja Valvasor najvišji vzpon tvorne kulturne zavesti na Slovenskem in je zaradi svojega prispevka k znanosti, vedenju in kulturi ena ključnih osebnosti slovenske in evropske zgodovine. Narava mu je dodelila izreden um, odločnost in pogum. Pripadal je tujerodnemu plemstvu, a je za domovino deloval naravnost fanatično do premoženjskega in fizičnega zloma. Vljudno torej vabljeni k ogledu oddaje. Uživajte …
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar