ODZIVI

> Bereš z veliko večjim občutkom in zato tudi boljše kot bílo kakšen profesionalec. To je dejstvo. To noben profesionalec ne zna tako prebrat!

> ... ker to je dejansko ... prav čutiš kako... - kot Božja Beseda, ki jo bereš, ali pa ki jo slišiš, če si res odprt!

> Tako samoumevno je: nekdo se je odločil, da bo to bral in pač bere tako, kakor bere, ne. Vmes mu da kaj mislit, nekje se malo ustavi, nekaj ga zmoti, Vmes, ja, tako, pač: v nekem dihu - naravnem.

> Ni to zdaj tisti trend, da zdaj smo mi brezhibni profesionalci, vse, vsa ločila prav povemo, vse besede prav naglasimo ... povemo ... ne ... mislim ... to nima smisla. ... ne ... In potem, kar je še hujše, še interpretiramo zraven, tisto kar je napisano, ne. To je dostikrat v igralstvu, v, mislim, v profesionalizmu, no, tako, a ne. Tudi novinarji, če berejo dostikrat ne znajo biti nevtralni. Tu pa je hkrati ... tu pa ni to, da želiš biti nevtralen, ti preprosto bereš iz ene ljubezni, ki je ljubezen do tega besedila - želje.

> Popolnoma se predajaš temu besedilu kakor človek, ki zaplava noter v morje in pusti, da ga morje obliva in s tem, nekako, v tem ritmu plava in diha. In tako je isto ... na tak način ti to bereš. In zato je to dobro. Zato ker dejansko, ko se to bere, človek čuti vsako besedo.

> Tvoj glas ni narejen, ni usmerjen, noče nič interpretirat, ampak res, kakor da bi bil tok podzavesti, in ker je v tebi ljubezen ... ne ...

> JE ljubezen, pa še ljubezen do tega besedila, ki ga bereš, ker je ljubezen do tega človeka, ki ga tudi poznaš, a ne. In veš, da je - da je res dober duhovnik, ne. Da je res tisto, kar on piše. Da je to res - resnično, in tudi sicer je resnično!

> Ker je tako evangeljsko. In zato je to vse tako, mislim, neverjetno, ker, mislim, tak glas, kakor ga imaš ti, se ga ne da, se ga ne da naredit.

> Tak glas kakor je zdaj v tem smislu ko se to bere ... to je glas - bi človek rekel - kot bi bil kontemplativen. Samo kontemplativen glas veliko ljudi hoče delat, ne, ker rečejo: Ne sme bit interpretacija, ne se bit ničesar, in potem se gredo ljudje neko oprano tehnično govorico, vse sorte se gredo ... ali pa kakšno popevanje čudno, in tako. Ne. Tu - tu je res tako kot voda, ki splakuje. Razumeš?

> Ker Jezus skupaj s tabo bere. Nekdo pač od tega Božjega stvarstva, ali Sveti Duh. No, recimo. Prav Sveti Duh skupaj s tabo bere. In - in - in - in zato je to, kar mora biti.

> Ker je ljubezen noter v tem. In ker je besedilo tudi tako, da se ga res da na tak način brat, a ne. Ker ti že v naprej veš, da boš bral besedilo, ki je duhovno besedilo, a ne. In zato se mu ves tudi ti kot bralec prepuščaš, a ne, ker veš vnaprej, da to bereš, ne.

> Nimaš zadržkov. Ker veš s čim se soočaš. In kaj želiš tudi ti istočasno, ne samo prebrat, ampak istočasno tudi sporočit naprej, a ne.

> In to vse povezano je velika stvar, ne. To ni nič narejeno. To je enakovredno v bistvu s tistim, ki je pisal. In to je spoj pač toliko lepega, ne.

> In zraven tista slikica, ki ni neka - sto slikic na sekundo, ne, da človek je bombardiran od vsega, kakor potrošništvo, ampak je pač ena lepa slika za ozadje, kjer pač teče tisto besedilo, da tisti, ki ni slušno dober sledit, lahko sledi po črkah - tisto smo pa skoraj več ali manj vsi. A ne. Ali pa - če pa kdo ne more po črkah, pa bolj posluša besedilo, ampak ker je oboje, ima hkrati toliko večjo moč, ne.

> Pride do človeka.

> Dejansko bereš v enem takem miru, v enem takem miru je brano to, v enem takem globokem Božjem miru, ki ga jaz po navadi začutim - tak mir - kadar mi je dano, da sem zelo v miru in da evangeljska beseda zelo močno prihaja do mene. Tam čutim ta mir. To dihanje in potem mi je tudi možnost, da me kaj od tistega recimo tudi nagovori, ne.

> Prav noter padem. Zato je to ZELO kvalitetno in zelo na mestu. In tako da to je res branje s Svetim Duhom, ne ... vse to kar si se lotil, da to delaš, na tak način s slikicami, podnapisi in da si prav to - ta njegova besedila, Markotova, vzel.

> Da si šel to v cerkev brat, pred tabernakelj, in v popoln mir, ...

> Mislim, to je res ... tudi tvoje darovanje ...

> Tu je res Sveta Trojica na delu z Materjo Božjo, ki želi, a ne, da se to med ljudi da, kar je dobro. Da se širi taka ljubezen in blago podučevanje.

> To je res tako, da ti svojega dela v tem primeru ne moreš izvzet, ker če tebe ne bi bilo, bi ti spisi Markotovi bili v arhivu, kljub temu, da so bili nekoč aktualni in da so tako lepi, ne. Zato je to stvar Svetega Duha.

> To je nekaj tako velikega in dobrega in zelo dobro delo - intenzivno, kakor nekdo, ki bi imel koncert, ali pa kakor nekdo, ki bi imel neko mašo ali karkoli, mislim ... Mašo ne moreš tako primerjat ... ampak na nek način to isto - na nek način čudež, kot on govori - darovanje. VSE TO!

> To ni povprečno branje. To niso povprečna besedila. To je en tak presežek. Ker jih ni prav tako veliko v življenju, čeprav je veliko lepega in dobrega za ljudi.

> Sem navdušna, da si tako naredil, da to delaš še vedno. In ... Si pa želim, da ne bi to samo sama poslušala, ampak da bi vedno vsaj še s komerkoli lahko to poslušala, a ne. Zato ker se mi zdi, da je to prav res nekaj, kar res kliče - vsaj dva ali trije zbrani v mojem imenu - ker je hkrati res kot ena molitev!

> Mislim - če tole ne očiščuje človeka, potem pa ne vem, kaj lahko še - ker tiste svinjarije, ki jih gledamo po televiziji in slišimo - od obglavljanj - do obglavljanj na tak način, da človeku pač vzamejo dostojanstvo z besedami in pa hkrati sami sebi, ker tako grdo govorijo, a ne, to je res - to je katastrofa. In v nasprotju s tem, ne, s to televizijo je to resnično balzam za dušo!

> Ti filmi operejo človeka umazanije in mu dajo prostor za luč, no ... tako ... evo ... za Boga!

> K meni Bog ne more priti, če nimam duše tako naravnane. Nima kam priti. Tako da sem hvaležna za te filme. Res.