DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU
Nek mož je nekoč rekel: "Ta svet bi bil prelep,
če nam ne bi ves čas pretila grožnja smrti."
Prijatelj mu je odvrnil: "Ta zavozlani, nori svet bi
bil brez smrti eno figo vreden. Bil bi kot pšenični klas
na polju, spregledan, neomlaten, zrna nepojedena
Z življenjem si pomešal to, kar smrt v resnici je.
Svoje seme si posejal v neplodno zemljo."
O, Bog, razkrij nam, kako v resnici je v tej hiši iluzij!
Kdor zna umreti, ne žalosti se konca.
Edini vzrok njegovi žalosti je morda ta,
da je premalo poskrbel za bivanje po smrti.
Sicer preveva ga edino sreča, ker rešen ječe
potuje po prostranih poljih radosti.
Iz sveta žalosti in solz, iz kletke trpljenja,
iz dvorca laži in hinavstva se je preselil
v brezmejno poljano, kjer domuje Resnica;
od vodene sirotke k okušanju izbranih vin.
Odrešen materialnega sveta in vseh trpljenj.
In Bog je z njim.
Če še niste stopili na duhovno pot,
vam preostane le še hip: umrite sebi!
(1o4)
Ni komentarjev:
Objavite komentar