Ta dan potujemo. Primorci začnemo v Potočah ob 4h. Tam poberem Anko Uršič. Greva proti Gorici, tam napolnimo tank z gorivom. Vožnja poteka brez večjih zapletov, čeprav sem malce utrujen od novomašnega in ponovomašnih slavij. Z Anko greva iskat še tretjo primorko naše misijonske odprave, in sicer Klariso Trojer na Petrovo Brdo. Malo pred 7h smo v Šentvidu pri Ljubljani. Tam se srečamo vsi skupaj. Naletimo na problem, ker stvari, ki smo jih zbirali pred odhodom za otroke v Bolgariji in so jih pridne punce: Eva, Polona in Marta dan prej razporedile in prebrale, ne gredo v kombi. Potrebujemo kar precej časa, zraven pa smo kar precej živčni, ko stvari razporejujemo tako, da uspemo skoraj vse peljati s seboj.
Tam grem iskat Cd-je z našimi posnetki na radiu Ognjišče in note za frajtonarco, ki sem jih posodil Mihu Močniku, tehniku na radiu Ognjišče. Vsakemu od radijcev pustim majhen spominek iz Svete Dežele, vsem skupaj pa pustim knjigo Kjer je ljubezen, tam je Bog, ki sem jo ob priliki svoje nove maše prevedel iz angleščine. V kapeli na radiu Ognjišče so namreč relikvije blažene matere Terezije.
Ko se končno odpravimo proti Bolgariji, pa imamo v kombiju dobro vzdušje z glasbo in petjem, pa tudi s pogovori, občudovanjem narave in dobro voljo, ki jo nesemo s seboj.
Ob 7 50h, ko smo vse lepo sistematično naložili v dva kombija, se odpravimo najprej proti Beogradu. V Beograd pridemo ob 14h in imamo mašo. Imel sem ponovitev svoje nove maše, le da sem si sam pridigal. Kako je bilo, naj povedo drugi, mladi, meni je bilo lepo. Tudi zato, ker smo maševali v cerkvi, ki jo je poslikal Lojze Čemažar, ki je naslikal tudi sveta brata Cirila in Metoda, slovanska apostola edinosti. In ravno ta dan je praznik svetih bratov Cirila in Metoda. Ta dan smo kot skupina še skupaj, jutri se v Sofiji v Bolgariji že razdelimo na tri skupine. Po sveti maši, kjer podelim tudi novomašni blagoslov, razdelim še podobice z geslom: Be a mother to me now! in na katerih piše: Remembrance of my First Mass and of my Ordination to the Priesthood / Basilica of the Mother of God, Sveta Gora, 29.6.2012 / St. Michael, Kamnje, 30.6.2013.
Po tem ima frančiškan p. Slavko, ki je generalni vikar beograjskem nadškofa metropolita Hočevarja, voden ogled cerkve, njenih poslikav. Predstavi pa tudi Beograd in katoliško skupnost v Beogradu.
Zanimivo je, da je prav ta dan edini dan, ko je v molitvi brevirja omenjen Bolgarski narod, ki ga gremo obiskat, spoznat, kaj dobrega zanj naredit. Poleg tega nesemo otrokom veliko šolskih potrebščin, raznih igrač, žog, balonov, ki so jih darovali otroci pri nas v Sloveniji, pa tudi denarna sredstva, ki smo jih nabrali v Sloveniji. V brevirju smo takole molili: Z lučjo nebeško sta jih razsvetlila: Čehe, Slovake, Ruse in Bolgare, Srbe, Hrvate in Slovence drage, Ciril in Metod. Bog daj da bi tudi mi prinesli en plamenček življenja, notranjega žara, medsebojne bratske pomoči.
Ta dan ne molimo skupaj brevirja, ker smo še na poti. A lahko bi rekel, da se uresničuje želja in prošnja matere Terezije, ko voditelji molimo brevir in s tem delamo nekaj lepega za Boga, mladina pa si v medsebojni ljubezni pomaga in drug drugega spravlja v dobro voljo in veselje. Mati Terezija takole pravi: "Tega, kar lahko storite vi, jaz ne morem, in tega kar storim jaz, ne morete vi. Skupaj pa lahko naredimo nekaj lepega za Boga." Mladi na svoj način, odrasli pa na svoj način. Ob dogovorjeni uri pa se dobimo zunaj in se sproščeno pogovarjamo. Zares težko se bo raziti. Ostali se odpravijo v mesto, meddrugim iskat internetno povezavo, ker jo tam, kjer smo nastanjeni ni, da kaj napišejo na blog. Jaz pa se odpravim spat. V postelji pa berem knjigo Kjer je ljubezen, tam je Bog. Bogu sem hvaležen za zgled matere Terezije in ga prosim, da bi dal mladim izkušnjo svobode in svoje neizmerne dobrote. Da bi ga spoznali, da bi se pustili najti Bogu in ga spoznali, kljub vsem stvarem, ki jih od tega odvračajo.
SLIKE:
Ni komentarjev:
Objavite komentar