KAZALO:
1 ODPOVEDANA STAVKA POŠTNIH USLUŽBENCEV
2 POGODBA O ZAPOSLITVI
3 VARNOST PRI DELU
4 IZPIT PISMONOŠ
5 PRVI ALI SPLOŠNI DEL SKRIPTE
6 DRUGI ALI STROKOVNI DEL SKRIPTE
7 TRETJI DEL SKRIPTE ALI KOMUNICIRANJE NA DOSTAVI
8 KOLEKTIVNA POGODBA POŠTE SLOVENIJE D. O. O.
9 PRAVILNIK O VRSTAH IN VIŠINI DODATKOV
10 PRAVILNIK O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (Pravilnik o izvajanju notranje kontrole na področju opravljanja prevozov v cestnem prometu)
11 PRAVILNIK O UPORABI SLUŽBENIH VOZIL
12 NAVODILO ZA JAVLJANJE, SPREMLJANJE IN NADZOR BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI
13 NAVODILO O INFORMACIJSKIH VIRIH 1. DEL
14 NAVODILO O INFORMACIJSKIH VIRIH 2. DEL
15 ETIČNI KODEKS POŠTE SLOVENIJE D.O.O. IN NJENIH ODVISNIH DRUŽB
16 PRIPOMOČEK ZA PISMONOŠE (Vročanje pisem po posebnih zakonih)
17 ČEVLJI
18 STARA VERZIJA SKRIPTE
19 NAROČILO
2 POGODBA O ZAPOSLITVI
2.1 TEMELJNE DOLOČBE
2.1.1 Temeljne določbe 1. (1. člen)
S to pogodbo o zaposlitvi se ureja delovno razmerje med delavcem in delodajalcem ter določajo pravice, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank, ki se nanašajo na delovno razmerje po tej pogodbi.
Pogodbeni stranki se dogovorita, da bosta pri ureditvi pravic in obveznosti iz delovnega razmerja upoštevali določbe Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti, Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije d. o. o. in druge določbe relevantne zakonodaje.
2.1.2 Temeljne določbe 2. (2. člen)
Pogodbeni stranki soglasno ugotavljata, da je delodajalec delavcu izročil pisni predlog te pogodbe tri dni pred njeno sklenitvijo ter mu pred podpisom omogočil seznanitev z vsebino Kolektivne pogodbe Slovenije d. o. o. in Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest Pošte Slovenije d. o. o..
2.2 TRAJANJE DELOVNEGA RAZMERJA, DELOVNO MESTO, NALOGE IN PRISTOJNOSTI
2.2.1 Objava prostega delovnega mesta (3. člen)
Delavec se je prijavil na objavo prostega delovnega mesta, ki je bilo objavljeno v uradnih prostorih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije.
2.2.2 Predhodni zdravstveni pregled (4. člen)
Delodajalec je na svoje stroške v skladu z opredelitvijo in izjavo o oceni tveganja delovnega mesta napotil delavca na zdravstveni pregled zaradi ugotovitev zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela delavca na delovnem mestu v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
2.2.3 Seznanitev z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca (5. člen)
Delodajalec je delavca seznanil z delom, oceno tveganja, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela na delovnem mestu, za katero se sklepa ta pogodba o zaposlitvi.
2.2.4 Dokazila o usposobljenosti delavca (6. člen)
Delavec je pred sklenitvijo te pogodbe o zaposlitvi v skladu s 27. členom Zakona o delovnih razmerjih delodajalcu predložil ustrezna dokazila.
2.2.5 Trajanje delovnega razmerja (7. člen)
S to pogodbo o zaposlitvi se sklepa delovno razmerje za določen čas, od 23.4.2019 do 22.8.2019.
2.2.6 Razlogi za delovno razmerje za določen čas (8. člen)
Delovno razmerje se sklepa za določen čas, zaradi usposabljanja.
2.2.7 Dan nastopa dela (9. člen)
Delavec nastopi z delom dne 23.4.2019.
2.2.8 Naziv delovnega mesta, vrsta del in opis dela (10. člen)
S to pogodbo sklepa delavec delovno razmerje za delovno mesto PISMONOŠA, s šifro delovnega mesta 3009.
Razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred je razvidna iz prve številke v šifri delovnega mesta.
Podatki o vrsti dela za delovno mesto, za katerega se sklepa ta pogodba o zaposlitvi, z opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po tej pogodbi, je v prilogi te pogodbe.
V primerih, ki so določeni s Kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti, bo delavec opravljal tudi drugo delo, ki ga bo odredil delodajalec.
2.2.9 Kraj opravljanja dela (11. člen)
Delavec bo opravljal delo v organizacijski enoti: Poslovna enota Koper, na poštah in oddelkih na območju poslovne enote.
2.2.10 Delovni čas (12. člen)
Delavec bo opravljal delo s polnim delovnim časom v trajanju 40 ur tedensko.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo ter potrebami delovnega procesa je delovni čas lahko enakomerno ali neenakomerno razporejen.
2.2.12 Letni dopust (13. člen)
V skladu z 161. členom Zakona o delovnih razmerjih pridobi delavec pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Delavec ima v skladu z 162. členom Zakona o delovnih razmerjih pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta ali če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta.
Delavcu se število pripadajočih dni sorazmernega dela letnega dopusta določi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in Kolektivno pogodbo Pošte Slovenije, d. o. o. ter se odmeri z obvestilom o letnem dopustu.
Izrabo letnega dopusta delavca določa in odreja delodajalec v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in potrebami delovnega procesa. Delavec lahko izrabi en dan dopusta na dan, ki ga določi sam, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.
2.3 OBVEZNOSTI IN PRAVICE POGODBENIH STRANK
2.3.1 Obveznosti delavca
2.3.1.1 Opravljanje dela 1. (14. člen)
Delavec mora vestno opravljati delo, za katerega je sklenil to pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
2.3.1.2 Opravljanje dela 2. (15. člen)
Delavec mora pri svojem delu upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Delavec mora pri opravljanju dela, da bi lahko nemoteno opravljal svoje obveznosti, uporabljati delovna sredstva, ki mu jih da na razpolago delodajalec. Delavec mora delovna sredstva uporabljati na način in pod pogoji, ki jih določi delodajalec.
2.3.1.3 Opravljanje dela 3. (16. člen)
Delavec mora spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
2.3.1.4 Obveznost obveščanja (17. člen)
Delavec je dolžan obveščati delodajalca o vseh okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.
Delavec se posebej zavezuje delodajalca obveščati o opravljanju kakršne koli začasne ali občasne dejavnosti, ki za družbo ne predstavlja konkurence.
Delavec mora obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje ali zdravje ali za nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu.
2.3.1.5 Prepoved škodljivega ravnanja (18. člen)
Delavec se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo njegovega dela, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
2.3.1.6 Varovanje poslovne skrivnosti (19. člen)
Delavec mora kot poslovno skrivnost varovati vse podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost delodajalca in so kot takšni opredeljeni v splošnih aktih delodajalca, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom delodajalca, s katerimi se seznani pri delu in niso splošno znani.
Ne glede na navedeno pa mora delavec kot poslovno skrivnost varovati tudi vse podatke, za katere je očitno, da bi delodajalcu nastala škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
K varovanju poslovne skrivnosti je delavec zavezan tudi po prenehanju delovnega razmerja.
2.3.1.7 Varovanje osebnih podatkov (20. člen)
Delavec mora kot poklicno in poslovno skrivnost skrbno varovati osebne podatke, do katerih ima dostop na delovnem mestu, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in osebne podatke, za katere kakorkoli izve v okviru opravljanja dela za delodajalca.
Delavec mora napraviti vse, da prepreči nepooblaščenim osebam dostop do osebnih podatkov oziroma nosilcev osebnih podatkov.
Delavec s podpisom te pogodbe izrecno izjavlja, da je seznanjen z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Pravilnikom o zavarovanju osebnih podatkov, ki velja pri delodajalcu.
Delavec s podpisom te pogodbe izrecno izjavlja, da predstavlja zloraba osebnih podatkov ali vdor v zbirko osebnih podatkov oziroma vsako ravnanje, ki je v nasprotju s predpisi in notranjimi akti delodajalca na področju varstva osebnih podatkov, kršitev delovnih obveznosti, zaradi česar lahko delodajalec zoper delavca ukrepa v skladu s predpisi.
K varovanju osebnih podatkov je delavec zavezan tudi po prenehanju delovnega razmerja.
2.3.1.8 Konkurenčna prepoved 1. (21. člen)
Delavec v času trajanja te pogodbe ne sme brez pisnega soglasja poslovodstva družbe za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost družbe in pomenijo ali bi lahko pomenili za družbo konkurenco.
Delavec ne sme:
-sklepati poslov na svoj ali tuj račun s poslovnimi partnerji, s katerimi se srečuje v okviru svojega dela,
-izven družbe realizirati poslovnih idej, ki jih razvija na delovnem mestu oz. v okviru družbe,
-skleniti delovnega razmerja, podjemne pogodbe, pogodbe o avtorskem delu ali kakršne koli druge pogodbe v drugi družbi ali pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja z enako ali podobno dejavnostjo kot družba, če bi to za družbo pomenilo konkurenco,
-ustanoviti gospodarske družbe oziroma začeti z opravljanjem samostojne dejavnosti z enako ali podobno dejavnostjo, kot jo ima družba,
-posredovati informacij o postopkih in tehnologijah, ki so plod raziskav, dela in izkušenj v družbi.
Delavec v času trajanja te pogodbe brez pisnega soglasja poslovodstva ne sme biti družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, komplementar komanditne družbe, družbenik in poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo, član uprave delniške družbe, prokurist, prav tako ne sme biti delavec v katerikoli družbi ali podjetnik z dejavnostjo, ki jo opravlja družba in pomeni ali bi lahko pomenila za družbo konkurenco.
2.3.1.9 Konkurenčna prepoved 2. (22. člen)
Če delavec krši določila o konkurenčni prepovedi in družbi zaradi tega nastane škoda, je odškodninsko odgovoren po splošnih načelih odškodninskega prava.
Delavec je dolžan povrniti škodo, ki je nastala družbi zaradi kršenja določil konkurenčne prepovedi iz 22. člena te pogodbe.
Če se višina škode ne da natančno ugotoviti oziroma bi njeno ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, je delavec dolžan plačati Pošti Slovenije odškodnino v višini 6 (šest) njegovih povprečnih plač v zadnjih treh mesecih.
Namesto, da sproži odškodninski postopek, lahko družba zahteva, da ji delavec izroči sredstva, ki jih je prejel pri opravljanju poslov na svoj ali tuj račun, oziroma da nanjo prenese pridobljeno premoženje iz teh poslov.
2.3.2 Obveznosti delodajalca
2.3.2.1 Zagotavljanje dela (23. člen)
Delodajalec v skladu z določili te pogodbe delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se pogodbeni stranki dogovorili s to pogodbo.
2.3.2.2 Obveznost plačila (24. člen)
Delodajalec zagotavlja delavcu za opravljeno delo plačilo v obliki plače, dodatkov in nadomestil.
2.3.2.3 Plače, dodatki in nadomestila (25. člen)
Osnovna plača delavca znaša v času sklenitve te pogodbe 1.041,14 EUR bruto.
Na višino plače delavca vpliva delovna uspešnost iz naslova stimulacije in delovna uspešnost iz naslova napredovanja pri plači na istem delovnem mestu, o čemer odloča delodajalec skladno s Kolektivno pogodbo Pošte Slovenije d. o. o. in splošnimi akti delodajalca.
Delavcu se ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi kot delovna uspešnost iz naslova napredovanja pri plači na istem delovnem mestu dodeli 0 kariernih stopnic, zaradi česar se k njegovi osnovi bruto plači prišteje znesek v višini 0 % njegove osnovne plače, ki predstavlja znesek delovne uspešnosti. V času zaposlitve delavca pri delodajalcu o višini zneska delovne uspešnosti iz naslova napredovanja na istem delovnem mestu in s tem o dodelitvi ali odvzemu kariernih stopnic odloča delodajalec, skladno s Kolektivno pogodbo Pošte Slovenije d. o. o. in splošnimi akti delodajalca. Dodelitev oziroma odvzem kariernih stopnic se izvede brez aneksa k pogodbi o zaposlitvi.
Delavcu poleg osnovne plače pripada dodatek za delovno dobo in tudi drugi dodatki, kar se ugotavlja in obračunava v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in Kolektivno pogodbo Pošte Slovenije d. o. o..
Delavcu pripadajo tudi nadomestila plače v primerih in v višini, kot je določeno z Zakonom o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami.
Delavcu se plača izplača vsak mesec za pretekli mesec, najkasneje 10. delovni dan po preteku plačilnega obdobja, na njegov račun pri banki.
2.3.2.4 Varnost in zdravje pri delu (26. člen)
Delodajalec se obvezuje, da bo delavcu zagotavljal pogoje za varnost in zdravje pri delu v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
2.3.2.5 Varovanje delavčeve osebnosti (27. člen)
Delodajalec bo varoval in spoštoval osebnost delavca ter upošteval in ščitil njegovo zasebnost, varoval njegovo dostojanstvo pri delu in njegove osebne podatke.
2.3.2.6 Varstvo delavčevih osebnih podatkov (28. člen)
Delodajalec bo zagotovil, da se bodo osebni podatki delavca zbirali, obdelovali, uporabljali in dostavljali tretjim osebam samo v primerih, ki jih določa zakon in če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
Delavec dovoljuje uporabo svojih osebnih podatkov, vodenih v kadrovski evidenci in v drugih evidencah s področja dela in osebnih prejemkov, vendar samo za namene, za katere so podatki zbrani. Za vsako drugo uporabo zbranih podatkov mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
2.3.3 Druge pravice iz delovnega razmerja
2.3.3.1 Druge pravice iz delovnega razmerja 1. (29. člen)
Delavec ima poleg pravice do plače tudi pravico do odmora med delovnim časom, počitka med zaporednima delovnima dnevoma, tedenskega počitka, pravice v zvezi z izobraževanjem, povračila stroškov v zvezi z delom, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela v skladu z zakonom, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca.
2.3.3.2 Druge pravice iz delovnega razmerja 2. (30. člen)
Delavec je disciplinsko in odškodninsko odgovoren po določilih Zakona o delovnih razmerjih, če krši posamezne določbe te pogodbe, aktov družbe, določil Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije d. o. o. in Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti.
2.4 PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
2.4.1 Prenehanje pogodbe (31. člen)
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati:
-s sporazumom,
-z redno ali izredno odpovedjo,
-s sodbo sodišča,
-po zakonu.
3 VARNOST PRI DELU
3.1 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
3.1.1 INTERNI AKTI DELODAJALCA objavljeni v Uradnem glasilu Pošte Slovenije d.o.o.
- Navodilo za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
- Navodilo za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo pri delu
- Navodilo za zagotavljanje varnosti in zdravja pri uporabi delovne opreme
- Navodilo za zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev
- Navodilo za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu s slikovnim zaslonom
3.1.2 ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU
- Določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
- Določa organe, pristojne za varnost in zdravje pri delu.
3.1.3 NAVODILA ZA VARNO DELO
- za vsak posamezen stroj
- vsebina zajema bistvo in je čim krajša
- izobesijo se na stroju ali v njegovo neposredno bližino
- nevarnosti, škodljivosti, varnostne ukrepe, način ravnanja ob motnjah in poškodbah ter posledice neupoštevanja navodil
3.1.4 PRIJAVA POŠKODBE PRI DELU
- prijava nadrejenemu takoj oz. najkasneje v 24 urah "Interni obrazec-vodja"
- izpolnimo obrazec za prijavo poškodbe (ER-8)
- zagotovitev denarnega nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi poškodbe
3.1.5 DOLŽNOSTI DELAVCEV S PODROČJA VZD
- opravljanje dela s tolikšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb
- uporaba varnostih naprav in priprav
- upoštevanje:
1. navodil za varno delo,
2. varnostnih ukrepov,
3. namenska uporaba OVO,
4. odzvati se na zdravniški pregled,
5. odzvati se na usposabljanje.
3.1.6 UPORABA SLIKOVNEGA ZASLONA
- Poskrbimo za pravilno svetlobo / vpad iz strani - pravokotno
- Izognemo se bleščanju, ekran nikoli ne postavimo naravnost pred okno, tudi če ste proti oknu obrnjeni s hrbtom
- V primeru slabše svetlobe v prostoru (pod 350 lux) uporabljamo namizno svetilko
- Uporabljajmo "funkcije" stola (naslon za hrbet)
- Ekran naj bo oddaljen od nas približno za dolžino roke (cca. 550 mm)
- Občasno vstanemo, se pretegnimo, sprehodimo (razbremenimo oči)
3.1.7 DELAVCU JE PREPOVEDANO
- Opravljati delo pod vplivom alkohola ali drog, psihoaktivnih substanc
- Snemati varnostne naprave (zaščite, vodila) s stroja
- Zalagati transportne, evakuacijske in intervencijske poti
- Čistiti stroj, ko je ta v obratovanju
- Opravljati popravila ali druga servisna dela, če le ta ni usposobljen in pooblaščen, kot vzdrževalec
- Opravljati dela na elektro instalacijah, če ni odgovorni elektrikar
3.1.8 ROČNO PREMEŠČANJE BREMEN
- ureja Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Ur.l. RS., št. 73/05)
- določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja
3.1.9 DOLŽNOSTI DELODAJALCA
- kadar je mogoče, mora ročno premeščanje nadomestiti s primerno delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali
- če ne, zagotoviti ukrepe in pravilen način dela za zmanjšanje obremenitve hrbta in možnost za nastanek okvar
- upoštevati delavčevo telesno zmogljivost, starost, spol in določila tega pravilnika
- poučevati delavce o nevarnostih in pravilnem načinu dela pri ročnem premeščanju bremen
3.1.10 PRAVILEN NAČIN DELA
- Nikoli iz predklona !
- Vedno iz počepa, z zravnano hrbtenico, stegnjenimi rokami, glavo držimo pokonci in obremenitev prenesemo na stegenske mišice
3.1.11 NAVODILO ZA VARNO DELO Z ZABOJNIKOM
OBVEZNOSTI DELAVCA:
- Da bi bilo zagotovljeno varno delo mora upravljalec zabojnika poleg splošnih varstvenih ukrepov in navodila proizvajalca za uporabo zabojnika, upoštevati in izvajati še predvsem naslednje ukrepe:
- Polnjenje zabojnika:
- Pred polnjenjem zabojnika je potrebno zabojnik ustrezno fiksirati z zavorami oz. dvižnim mehanizmom proti premiku z mesta;
- tovor se polni v zabojnik tako, da se na njegovi zunanji strani nalaga tovor večjih dimenzij, tako da tovor manjših dimenzij ne more izpadati iz zabojnika;
- pri polnjenju zabojnika je potrebno tovor sproti zapenjati z varnostnimi trakovi.
- da se težji paketi ne nalagajo na lažje in da paketne pošiljke ne presegajo višino oz. globino zabojnika (posebna pozornost pri ločenkah).
- Formiran zabojnik je potrebno ustrezno zavarovati z varnostnimi pasovi oz. če le teh ni, je treba zabojnik oviti s plastično ovijalno folijo
- Zabojnik za prevoz paketov, vreč in drugega tovora (max. 750 kg)
- Lahki zabojnik
- Voziček za prevoz paketov s policami
- Pravilna vleka zabojnika
- Blokada zabojnika
- Ročica zavornega mehanizma
3.1.12 OSEBNA VAROVALNA OPREMA
- Delavec mora OVO uporabljati namensko, jo varovati in vzdrževati v čistem in uporabnem stanju, v skladu s prejetimi navodili.
- Delavec mora OVO uporabljati najmanj toliko časa, kolikor je to določeno z rokom minimalne uporabe v seznamu OVO, oz. jo mora uporabljati do njene dejanske izrabljenosti oz. neuporabnosti.
3.1.13 ROPI POŠT
- delovati premišljeno
- ne izpostavljati vaše varnosti
- zapomniti si: opis osebe, oblačila, smer gibanja, način pobega, vozilo, govor, druge značilnosti
- TAKOJ obvestiti policijo na št. 113
- obvestiti upravnika oz. namestnika
- izpolniti obrazec opis storilca - NOV 2010
3.1.14 VPRAŠANJA IZ VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
3.1.14.1 Kdaj mora delavec biti usposobljen za varno delo?
a) v enem letu po nastopu dela
b) ob nastopu dela, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije.
c) enkrat v času poskusne dobe
3.1.14.2 Kakšne pravice ima delavec, če na delovnem mestu obstaja nevarnost za zdravje oz. življenje?
a) nima pravic
b) zapusti delovno mesto ter odide domov
c) ima pravico odkloniti delo ter pisno ali ustno zahtevati odpravo nevarnosti
3.1.14.3 Kdo je lahko zaradi kršitev predpisov iz VZD kaznovan?
a) direktor podjetja
b) varnostni inženir
c) vsak delavec ne glede na delo, ki ga opravlja in položaj v podjetju
3.1.14.4 Kdaj se delavca pošlje na predhodni zdravniški pregled?
a) Predhodni pregled se izvaja pred nastopom dela, po presledku daljšem od 12 mesecev, po prestani hujši bolezni ali spremembi delovnega mesta na bolj nevarno
b) na vsake 3 leta, ne glede na delovno mesto
c) predhodni zdravniški pregledi niso prepisani
3.1.14.5 Kdo lahko denarno kaznuje delavca na delovnem mestu?
a) varnostni inženir
b) inšpektor za delo (osebe, ki opravljajo nadzor)
c) kaznovanje ni možno
3.1.14.6 Kako mora biti usposobljen vsak delavec, preden prvič nastopi delo ali ob vsaki kasnejši razporeditvi na drugo delovno mesto oziroma delo?
a) če ima delavec predpisano strokovno izobrazbo ni potrebe, da se dodatno usposablja;
b) o načinu uporabljanja ročnih orodij;
c) usposobljen mora biti o delovnih razmerah in nevarnostih pri delu, o varstvenih ukrepih, o delovni opremi, osebni varovalni opremi, ...
3.1.14.7 Ali lahko inšpektor nadzor v podjetju opravi kadarkoli?
a) da
b) ne, samo ob težjih in smrtnih nesrečah
c) ne, samo ob predhodni najavi
3.1.14.8 Kaj je potrebno storiti ob težji ali kolektivni nesreči?
a) obvestimo inšpekcijo dela
b) pokličemo reševalce
c) nudimo prvo pomoč, pokličemo reševalce na 112, zavarujemo mesto nesreče ter obvestimo odgovorno osebo za prijavo inšpekciji dela
3.1.14.9 Kdaj se lahko proti delavcu uvede postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti v zvezi z VZD?
a) kadar delavec ne uporablja predpisane osebne varovalne opreme in dela ne opravlja v skladu s predpisi varnosti in zdravja pri delu
b) v nobenem primeru
c) ko delavec fizično ni sposoben za delo
3.1.14.10 V kolikšnem času se mora javiti poškodba pri delu in komu?
a) ni potrebno nikomur javiti
b) takoj neposrednemu vodji in odgovorni osebi za prijavo nezgode v roku 24 ur
c) javiti je potrebno po končanem bolniškem staležu
3.1.14.11 Kdo mora delavca praktično poučiti o varnem načinu dela, nevarnostih ter ukrepih za varno delo?
a) sodelavci
b) neposredni vodja
c) delavec se je sam dolžan seznaniti z varnim načinom dela
3.1.14.12 Kdo ima pravice in dolžnosti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu?
a) samo redno zaposleni delavci v podjetju
b) samo delavci v neposredni proizvodnji
c) vsi, ki so kakorkoli na delu v podjetju oz. zavodu, tudi študentje, dijaki, učenci na praktičnem usposabljanju v okviru šolanja, ...
3.1.14.13 Kdaj se sme (mora) delavca odstraniti z dela?
a) delavec ima vso pravico do dela in se mu opravljanja dela ne sme prepovedati
b) če kljub opozorilu ne upošteva varstvenih ukrepov in ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varnost
c) samo v primeru, ko fizično ni sposoben opraviti dela
3.1.14.14 Ali sme delavec pod vplivom alkohola ali mamil opravljati delo?
a) ne
b) da
c) lahko, če je zaposlen na delu, kjer ne obstaja večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar
3.1.14.15 Ali mora biti delavec seznanjen z navodili za varno delo oz. uporabo delovne opreme, stroja oz. naprave?
a) ne, seznanitev ni nujno potrebna, je pa priporočljiva
b) da, delavec mora biti seznanjen z navodili za varno delo, jih mora dosledno upoštevati in mu morajo biti vedno na razpolago na delovnem mestu
3.1.14.16 V katerem jeziku morajo biti navodila za varno delo oz. uporabo delovne opreme, stroja oz. naprave?
a) v angleškem in slovenskem jeziku
b) v slovenskem jeziku
c) vedno morajo biti napisana v jeziku, katerega uporabnik delovne opreme razume
3.1.14.17 Kako mora ukrepati delavec, ki opazi okvaro na delovni opremi ali drug pojav, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo varnost ali varnost sodelavcev?
a) po končanem delu obvesti svojega vodjo
b) obvesti varnostnega inženirja
c) prekine delo in takoj obvesti svojega vodjo
3.1.14.18 Kdo opravi dnevni pregled delovne opreme, če je brezhibna in varna za uporabo?
a) uporabnik sam
b) neposredni vodja
c) varnostni inženir
3.1.14.19 Katero osebno varovalno opremo je delavec dolžan uporabljati?
a) samo tisto, ki ga ne ovira pri delu
b) delavec ni dolžan nositi nobene varovalne opreme
c) vso predpisano osebno varovalno opremo, ki je določena z oceno tveganja
3.1.14.20 Kakšne barve mora biti tipka za izklop v sili?
a) rdeče
b) rumene
c) zelene
3.1.14.21 Kakšno osebno varovalno opremo uporabljamo pri delu?
a) uporaba osebne varovalne opreme je predpisana v Izjavi o varnosti za delo pismonoše
b) ni potrebno uporabljati osebne varovalne opreme
c) uporabljamo le tisto, ki nas pri delu ne ovira
3.1.14.22 Kakšna je največja dovoljena masa bremena, ki jo lahko dvigne moški star od 19-45 let?
a) 55 kg
b) 65 kg
c) 25 kg
3.1.14.23 Kakšna je največja dovoljena masa bremena, ki jo lahko dvigne ženska stara med 19-45 let?
a) 15 kg
b) 30 kg
c) 45 kg
3.1.14.24 Kako pravilno ročno dvigujemo bremena?
a) iz predklona z krivljeno hrbtenico
b) iz počepa in z vzravnano hrbtenico
3.1.14.25 Ali se lahko prevažamo z napravami za prevoz tovora (voziček, viličar, dvigalo)?
a) lahko, če je dovolj prostora
b) ne smemo
c) ni predpisano
3.1.14.26 Kaj storimo, če na dostavi pademo, zdrsnemo in se pri tem poškodujemo?
a) če nas ne boli preveč, potrpimo in opravimo dostavo do konca
b) takoj odidemo do zdravnika
c) poiščemo zdravniško pomoč ter o dogodku obvestimo nadrejenega ter VNC Pošte
3.1.14.27 Kdo je dolžan preveriti brezhibnost vozila?
a) vodja
b) direktor PE
c) uporabnik sam
3.1.14.28 Kdaj je potrebno preveriti brezhibnost vozila?
a) preverjanje se opravlja enkrat letno v skladu z določenimi roki
b) vozilo mora biti brezhibno, zato pregled ni potreben
c) preverjanje brezhibnosti se opravi dnevno pred vsako uporabo
3.1.14.29 Kaj storimo, če nas na dostavi napade pes?
a) obvestimo nadrejenega ter VNC Pošte, zapomnimo si ali pridobimo čim več podatkov o dogodku, psu oz. lastniku (naslov, ura dogodka, udeležence, priče ipd. ...)
b) če nas ne boli preveč potrpimo in opravimo dostavo do konca
3.1.14.30 Ali je potrebno poklicati policijo, če se nam zgodi prometna nezgoda na cesti za cestni promet?
a) da
b) policije ni potrebno obveščati o prometnih nesrečah, ker zakonsko to ni določeno
3.1.14.31 Ali je potrebno, da obvestimo nadrejenega za vsako poškodbo pri delu?
a) da, vse poškodbe, tudi tiste manjše, sporočimo nadrejenemu
b) ne, potrebno je prijaviti le težje poškodbe
3.1.14.32 Komu in kdaj je potrebno prijaviti poškodbo pri delu?
a) poškodbe pri delu ni potrebno prijaviti
b) poškodbo pri delu prijavimo osebnemu zdravniku
c) prijavimo jo nadrejenemu delavcu takoj oz. najkasneje v 24 urah po nastanku poškodbe
3.1.14.33 Katere dejavnike je potrebno upoštevati pri ročnem premeščanju bremena (dviganju paketov)?
a) težo paketa
b) težo in volumen paketa
c) poleg teže in volumna paketa ima pomembno vlogo tudi značilnost okolice oz. odlagališča (višina kamor dvigamo breme)
3.1.14.34 Katere so največji vzroki poškodb pri pismonošah?
a) ugrizi psov in prometne nezgode
b) zdrsi in padci zaradi spolzkih tal
c) oboje od zgoraj naštetega
3.1.14.35 Ali moramo pri vožnji motornega kolesa vedno uporabljati čelado?
a) ne
b) da
c) če smo pri vožnji izredno pazljivi in vozimo po omejitvah je ni potrebno uporabljati
3.1.14.36 Kaj storimo, če pride do ropa?
a) ostanemo mirni, roparja ne izzivamo, upoštevamo njegove zahteve, obenem si poizkušamo zapomnit čim več njegovih značilnosti
b) poizkušamo ohraniti čim več materialnih dobrin (z roparjem se pogovarjamo, najprej mu izročimo bankovce manjših vrednosti, nato večje, na vsak način poizkušamo sprožiti alarm)
3.1.14.37 Kdo lahko upravlja z dvižno ploščadjo na dostavnem vozilu?
a) voznik dostavnega vozila ali pismonoša, ki je v vlogi voznika dostavnega vozila
b) pismonoša
c) delavec manipulacije
3.1.14.38 Kdaj lahko nalagamo tvarino na kontejner (zabojnik)?
a) kadar je kontejner zavarovan pred premikom
b) kadar kontejner ni zavarovan pred premikom in je prazen
c) ni predpisano
3.1.14.39 Ali lahko kontejner (zabojnik) prevažamo po klančinah?
a) seveda, saj ima za ta namen vgrajeno zavorno ročico
b) nikoli, ker je zavora namenjena samo zavarovanju zabojnika pred neželenim premikom na vodoravnih tleh
3.1.14.40 Komu lahko dovolimo vstop v zaledne prostore pošte?
a) vsakemu, ki pozvoni na službenem vhodu
b) v zaledne prostore pošt lahko vstopajo samo zaposleni ter osebe, ki imajo posebno dovolilnico izdano s strani službe korporativne varnosti
c) lahko tudi sorodnikom, prijateljem in znancem
3.2.13 NALOGE ZAPOSLENIH PO POŽARU
Vsak zaposleni v objektu mora po nalogu vodje pomagati pri odpravi posledic požara in pri vzpostavitvi normalnega stanja. Pomagati mora predvsem pri:
- čiščenju objekta in delovne opreme,
- popisu uničene oz. poškodovane opreme, sredstev za delo, dokumentacije itd.,
- ponovnem urejanju poslovne dokumentacije ipd. za čim hitrejšo vzpostavitev normalnega dela.
3.2.14 VPRAŠANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM
3.2.14.1 V katerem internem aktu podjetja so določene pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev s področja varstva pred požarom?
a) v požarnem redu
b) v pravilniku o osebnih dohodkih
c) v oceni tveganja z izjavo o varnosti
3.2.14.2 Kdo je odgovorna oseba za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije?
a) odgovorne osebe so ustrezno usposobljene in določene tudi v požarnem redu
b) ni pomembno, da vem
c) gasilci
3.2.14.3 Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je možno gorenje?
a) gorljiva snov ter ustrezna toplota
b) zrak, gorljiva snov ter vžigna energija
c) zrak ter gorljiva snov
3.2.14.4 Na katero telefonsko številko pokličemo gasilce?
a) 113
b) 1188
c) 112
3.2.14.5 Kaj storimo, ko opazimo začetni požar?
a) aktiviramo stabilne naprave za gašenje požara
b) po svojih sposobnostih opozorimo okolico in poskušamo požar pogasiti - uporabimo ročne gasilnike
c) obvestimo gasilce ter jih počakamo
3.2.14.6 Pri tlenju ali gorenju nastaja izredno strupen plin, ki je brez barve in vonja? Kateri?
a) CO2 - ogljikov dioksid
b) CO - ogljikov monoksid
c) N - dušik
3.2.14.7 Kako gasimo gorečo obleko na delavcu?
a) z gasilnim aparatom na prah
b) z gasilnim aparatom na CO2
c) s primernim pregrinjalom
3.2.14.8 S katerim gasilnim aparatom gasimo električno instalacijo?
a) z gasilnim aparatom na peno (voda + penilo)
b) z gasilnim aparatom na vodo
c) z gasilnim aparatom na prah ali CO2
3.2.14.9 Gasilni aparat za gašenje s prahom pod stalnim tlakom aktiviramo tako, da:
a) odvijemo vijak, obrnemo aparat na glavo, ga potresemo, usmerimo curek v središče požara in s posebnim ventilom doziramo količino prahu
b) ročnik usmerimo v plamen požara in odvijemo ventil na jeklenki do konca v levo
c) izvlečemo varovalko, cev usmerimo v sprednji spodnji rob žarišča požara ter pritisnemo na ročico
3.2.14.10 Kako morajo biti nameščeni gasilniki?
a) na dostopnih mestih
b) nameščeni morajo biti na vidnem in dostopnem mestu z ročnikom med 80 in 120 cm od tal
c) pomembno je le, da jih je dovolj
3.2.14.11 Kdo izvaja preglede gasilnikov?
a) zaposleni v podjetju, kjer so nameščeni
b) podjetja s pooblastilom in ustrezno usposobljene osebe, ki preverijo ali je gasilnik pripravljen za uporabo. Pregled se vrši enkrat letno.
c) gasilci
3.2.14.12 Ob klicu na 112, center za obveščanje, je potrebno sporočiti:
a) svoje ime in priimek, točen naslov kraja požara, obseg požara, kaj gori in nevarnost, ki preti ljudem
b) kraj požara
c) koliko gasilcev naj pride gasiti požar
3.2.14.13 Kaj storimo, če je požar že močno razvit?
a) zapremo vrata prostora, če je to mogoče, pokličemo gasilce, pomagamo pri evakuaciji ljudi in premoženja
b) na vsak način poizkušamo požar pogasiti
c) umaknemo se na varno
3.2.14.14 Ali smo dolžni sodelovati pri gašenju požara?
a) ne
b) pri gašenju lahko sodelujejo le gasilci
c) da, če s tem ne ogrožamo svojega zdravja ali življenja
3.2.14.15 Po in o vsakem požaru mora biti obveščen?
a) vodja pošte
b) vzdrževalec
c) če smo ga uspeli sami pogasiti ni potrebno nikogar obveščati
3.2.14.16 Ob evakuaciji se umaknemo na ...
a) varno mesto ali odidemo domov
b) dovolj veliko oddaljenost od objekta
c) zbirno mesto, ki je določeno v požarnem redu in vrisano v načrtu evakuacije
3.2.14.17 Ali pokličemo gasilce tudi, če smo uspeli sami pogasiti požar?
a) ne, ni potrebno
b) seveda, saj je potrebno pregledati prostor, da ne bi prišlo do ponovnega vžiga
c) če smo požar pogasili in se ogenj ne pojavlja več, to ni potrebno
3.2.14.18 Kako pogasimo ogenj, če se je vnelo olje na štedilniku?
a) polijemo z vodo
b) uporabimo gasilnik na prah ali prekrijemo z vlažno krpo
c) primemo posodo in jo vržemo skozi okno
3.2.14.19 S katerimi gasilnimi sredstvi lahko gasimo elektroinstalacije ali naprave pod napetostjo?
a) vzamemo najbližji gasilnik
b) uporabimo lahko gasilnik na prah ali CO2
c) uporabimo hidrant
3.2.14.20 Ali je potrebno izvajati vaje evakuacije in praktičnega preizkusa gašenja?
a) ne, saj le moti delovni postopek
b) vaje izvajajo le za osebe, ki so določene za vodenje evakuacije in gašenje začetnih požarov
c) seveda, saj lahko le tako zagotovimo pravilno reakcijo ob požaru
3.3 PRVA POMOČ
____________________________________________________________________________
4.1 Označevanje premalo plačane poštnine na pošiljkah in štampiljka T.
UGOTAVLJANJE PREMALO PLAČANE POŠTNINE PRI POŠILJKAH, POBRANIH IZ POŠTNIH NABIRALNIKOV:
4.2 Pojasnite pojme: potovnik, dostavno spravilišče in dostavnik.
4.3 Postopek vročitve pisma s storitvijo podpis dokumentov in dobavnica (komu se vroči na naslovu in na kakšen način).
4.4 Kako ravna pismonoša, kadar pride prvi v poštne prostore in opazi, da je bil opravljen vlom oziroma poskus vloma?
4.5 Cilj in namen klicanja naslovnikov pred dostavo paketov.
4.6 Naštejte in opišite alternativne možnosti prevzema paketov.
4.7 Opišite postopek izmenjave sklepov (predaja / prevzem, vrste sklepov, dokumenti, ...)
4.8 Opišite razlike med navadno in knjiženo pošiljko pri vročanju na dostavi.
4.9 Kaj pomeni, če je hišni predalčnik opremljen z nalepko o prepovedi vročanja?
4.10 Kaj storite, če na naslovu ugotovite, da ima naslovnik odklenjen hišni predalčnik?
4.11 Pošiljka je naslovljena na pravno osebo, komu jo na naslovu lahko vročite, kaj preverite?
4.12 Postopek vročitve paketa s storitvijo Odkupnina.
4.13 Kako preverite istovetnost prevzemnika (kateri dokumenti, vročanje mladoletnim osebam, vročanje pooblaščencem)?
4.14 Katere pošiljke se dostavljajo ob sobotah in v katerih dostavnih okoliših?
4.15 Potrditev prevzema knjiženih pošiljk v primeru, da pošiljko prevzame: naslovnik, pooblaščenec - overjeno pooblastilo, pooblaščenec - neoverjeno pooblastilo ali sosed.
4.17 Naslovnik je pravna oseba in ima sklenjeno naslovnikovo naročilo za prepošiljanje pisemskih pošiljk na drug naslov iz razloga preselitve (na naslovu ni osebe za prevzem in ni hišnega predalčnika). Kako ravnate:
4.18 ZPP-pismo, ki se vroča po posebnih zakonih je naslovljeno na pravno osebo. Na naslovu ni osebe za prevzem, ni hišnega predalčnika, na naslovu podjetje ne posluje. Kaj storite?
4.19 Naslovnik pisma je fizična oseba, ki ima vloženo naslovnikovo naročilo, da se mu pošiljke prepošiljajo zaradi »preselitve«. Kako se ravna z ZPP-pismom, ZKP-pismom, ZUP-pismom?
4.20 Naštejte razloge vračanja pošiljke in kako se takšna pošiljka opremi?
4.21 Kaj razumete pod pojmom telegram?
4.22 Opišite postopek obračuna po vrnitvi z dostave.
4.23 Na kaj mora biti pismonoša v zvezi z varnostjo pri prenosu pošiljk in denarja na dostavi še posebej pozoren?
4.24 Postopek vročitve pisma v upravnem postopku pooblaščencu, ki razpolaga z neoverjenim pooblastilom in pooblaščencu, ki razpolaga z overjenim pooblastilom. Naslovnik pisma je pravna oseba.
4.25 Postopek vročitve priporočenega pisma s storitvijo povratnica pooblaščencu, ki razpolaga z overjenim pooblastilom in pooblaščencu, ki razpolaga z neoverjenim pooblastilom.
4.26 Kako ravna pismonoša, če bi bil na dostavi napaden?
4.27 Razložite sestavo in namen potovnice.
4.28 Razložite poštna storitev ODKUPNINA pri sprejemu in vročitvi in storitev vplačnina po pogodbi pri vročitvi.
4.29 Kaj veste o hišnem predalčniku in izpostavljenem predalčniku?
4.30 Opišite postopek izplačila z osebnega računa s kartico na domu.
s
4.31 Dostava nenaslovljenih in delno naslovljenih pošiljk.
4.32 Kako postopati s pismom v upravnem postopku, ki je po preteku prevzemnega roka dano ponovno v dostavo?
4.33 Razložite pojma poštni okoliš in dostavni okraj.
4.34 Kaj naredite s pošiljko z oznako »Poštnina plačana pri pošti ...«, ki jo najdete v poštnem nabiralniku?
4.35 Rok za prevzem priporočenega pisma, pošiljke z osebno izkaznico, ter pošiljke z živimi živalmi.
4.36 Kako ravna pismonoša, če se na dostavi poškoduje?
4.37 Vročitev pisem v pravdnem postopku v skupinskih nastavitvenih objektih naslovljenih na fizične osebe (domovi za ostarele, študentski domovi, bolnišnice).
4.38 Postopki prevzema oz. predaje varnostnega kovčka na pošti.
4.39 Oprema pošiljk in sredstva za zapiranje vrednostnih pošiljk.
Za zapiranje vrednostnega pisma se uporablja lahko varnostno nalepka, lepilni trak ali drugo učinkovito zapiralno sredstvo. Če se za zapiranje vrednostnega pisma uporablja varnostna nalepka ali lepilni trak, se mora pošiljatelj na zapiralo podpisati. Deli podpisa morajo biti vidni na varnostni nalepki ali lepilnem traku in ovitku. Vrednostnega pisma ni dovoljeno zapirati s spenjačem.
4.40 Kako bi ravnali v primeru, ko stranka ob poskusu vročitve ugotovi, da je pošiljka poškodovana?
Če
stranka ne želi prevzeti pošiljke, ker so poškodbe na ovojnini, se takšna
pošiljka odnese na pošto, kjer se sestavi zapisnik o poškodovani pošiljki
(brez, da bi se pošiljka odprla) in se takšna pošiljka skupaj z zapisnikom vrne
pošiljatelju.
Če stranka vseeno želi prevzeti pošiljko, se takšna pošiljka skupaj s stranko komisijsko odpre. V kolikor vsebina ni poškodovana, se pošiljka normalno vroči naslovniku. V kolikor pa je vsebina poškodovana, se sestavi zapisnik o poškodovani pošiljki, ki je osnova za odškodninski zahtevek.
Zapisnik
o poškodovani pošiljki sestavi za to usposobljen delavec pošte (upravnik,
kontrolor ali drugi delavec). Stranko podučimo, da mora poškodovano vsebino
skupaj z embalažo shraniti v kolikor bo uveljavljala odškodninski zahtevek.
4.41 Opišite postopek izplačila z osebnega računa s knjižico na domu.
s
4.42 Razložite skupno dostavo in dostavo določene vrste pošiljk.
4.43 Pogoji za standardno pismo.
4.44 Katere pošiljke lahko pismonoša spravi v dostavnik oziroma dostavno spravilišče pri stranki oziroma na pošti, ki je določena za dostavno spravilišče?
Na pošti,
ki je določena za dostavno spravilišče, se lahko hranijo vse vrste pošiljk, v
zaprtih pismarnicah oz. v zaprtih dostavnih vrečah ter v svežnjih.
4.45 Opišite postopek sprejema knjiženih pošiljk na dostavi.
4.46 Opišite dnevni preventivni pregled avtomobila.
4.47 Kako bi stranko, ki nima nameščenega hišnega predalčnika (oziroma je ta neprimeren) poskušali prepričati o potrebnosti in nujnosti namestitve?
4.48 Ugotavljanje istovetnosti, potrditev prevzema pošiljk in izplačilo pokojninskih nakaznic.
4.49 Dostava Hitre pošte.
4.50 Kaj mora imeti pismonoša na dostavi poleg pošiljk?
4.51 Katere dokumente mora imeti pismonoša med opravljanjem prevozov v avtomobilu?
4.52 Naštejte faze prenosa poštnih pošiljk in opišite fazo dostava.
4.53 Opišite postopek za prevzem knjiženih pošiljk in nakaznic (pokojninskih, poštnih, denarno nakazilo-nakaznica obrazec UPN) pred odhodom na dostavo.
4.54 Kaj pomeni zagotavljanje tajnosti poštnih pošiljk?
5 PRVI ALI SPLOŠNI DEL SKRIPTE
5.1 TEMELJNA NAČELA IN USMERITVE
V pošto verjamemo, nanjo se zanesemo. To je dediščina, ki jo na Pošti Slovenije ohranjamo s spoštovanjem preteklosti, s pozornim spremljanjem sprememb v sedanjosti in z zazrtostjo v priložnost za prihodnost.
5.1.1 POSLANSTVO
Predstavljamo zanesljivo vez za pretok informacij, denarja in blaga.
5.1.2 VIZIJA
S svojimi rešitvami in visoko kakovostjo storitev želimo biti vpeti v zadovoljevanje potreb državljanov, podjetij in države Slovenije. Hkrati Pošta Slovenije namerava postati vodilni logistični operater, ki nudi celovito logistično podporo podjetjem na celotnem območju RS, v regiji in na mednarodnih trgih storitev za državne institucije, poslovne odjemalce in prebivalstvo.
5.1.3 VREDNOTE
So temelj organizacijske kulture in govorijo predvsem o načinu dela in sporazumevanja ter o medsebojnih razmerjih in odnosu do okolja. V Pošti Slovenije so temeljno vodilo vsakdanjega dela naslednje vrednote:
-odnos do kakovosti: vsi zaposleni prispevamo k doseganju standardov kakovosti;
-odnos do strank: stranke so središče vsega, kar počnemo;
-odnos do zaposlenih: gradimo medsebojno zaupanje, spoštovanje in sodelovanje;
-odnos do podjetja: zaposleni se zavedamo nujnosti sprememb in stalnih izboljšav;
-odgovornost: spodbujamo odgovornost do sodelavcev, uporabnikov, širše skupnosti in Pošte Slovenije.
5.2 PREDSTAVITEV
5.2.1 Matična družba
Naziv: Pošta Slovenije d.o.o.
Sedež: Maribor
Poslovni naslov: Slomškov trg 10, 2000 Maribor
Telefon: 02/449-20-00
Telefaks: 02/449-21-11
Elektronska pošta: info@posta.si
Spletna stran: www.posta.si
Matična številka: 5881447000
ID za DDV: SI25028022
Pravno organizacijska oblika: družba z omejeno odgovornostjo
Lastništvo: Republika Slovenija
Leto ustanovitve: 1994
Osnovni kapital: 121.472.482 evrov
Glavna dejavnost: 53.100 - Izvajanje univerzalne poštne storitve
Podatki o registraciji: Okrožno sodišče v Mariboru, številka registrskega vpisa 10940000
5.2.2 Odvisne družbe
Skupino Pošta Slovenije predstavlja več kot 6.100 zaposlenih. Skupino, ki je v lasti Republike Slovenije, poleg obvladujoče družbe, Pošte Slovenije, sestavlja še sedem odvisnih družb z med seboj prepletenimi poštnimi, finančnimi, logističnimi in informacijskimi storitvami:
- EPPS - Elektronsko pismo pošte Slovenije
kjer je osnovna konkurenčna prednost ponudba celovitih rešitev - svetovanje in izdelava obrazcev, izpisovanje obrazcev, izdelave pošiljk do izvajanja zamenljivih poštnih storitev ter pošiljanje elektronskih pisem na elektronske naslove.
- PS Zavarovalno zastopništvo
Trženje zavarovalniških storitev v okviru poštne mreže, predvsem na poštnih okencih, opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.
- PS Moj paket
Spletna trgovina s prodajnimi kanali za poslovno in splošno javnost, prodaja trgovskega blaga v poštnih poslovalnicah.
- Feniksšped
Organizacija letalskih, pomorskih in cestnih prevozov v domačem in mednarodnem prometu ter carinsko zastopanje.
- APS plus
Izvajanje dnevne digitalizacije dokumentov vhodne interne pošte za gospodarska podjetja in javne ustanove.
- PS logistika
Po skladiščnih zmogljivostih tretji največji slovenski logist zagotavlja logistične, transportne in špediterske storitve ter skladiščno dodelavo.
- Invalidsko podjetje Pošte Slovenije IPPS
Podjetje skrbi za ohranjanje zaposlitev občutljivih skupin zaposlenih.
Povezane družbe s svojimi storitvami ustrezno dopolnjujejo in zaokrožajo ponudbo Pošte Slovenije oziroma s svojo dejavnostjo nudijo podporno vlogo njeni osnovni dejavnosti.
Skupna nam je želja po učinkovitem ustvarjanju, ki prinaša dobre rezultate lastnikom družb, uporabnikom storitev in zaposlenim, ki to delo izvajamo. S strateškim načrtovanjem poslovnih procesov povečujemo prihodke in dodano vrednost zaposlenega.
5.2.3 Ustanovitev
Pošta Slovenije je bila ustanovljena 9. decembra 1994, poslovati pa je začela 1. januarja 1995 ob razdružitvi nekdanjega skupnega PTT podjetja Slovenije (Pošte in Telekoma). Od julija 2002 deluje kot gospodarska družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije.
Družbo upravlja ustanovitelj, skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. Ustanovitelj in edini družbenik je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice prek Slovenske odškodninske družbe. Organa družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo.
5.2.4 Dejavnost
Naša primarna dejavnost je izvajanje univerzalne poštne storitve, velik pomen pa imajo tudi druge poštne in kurirske storitve, denarne storitve ter prodaja blaga.
Opravljamo še vrsto drugih dejavnosti, določenih v Aktu o ustanovitvi družbe.
5.2.5 Zgodovinski razvoj pošte
Danes je težko ugotavljati, v katero zgodovinsko obdobje pravzaprav sežejo začetki dogodkov, ki so bili zametek poštnega prometa kot oblike prenosa vesti in sporočil. Potreba po sporočanju različnih vesti je gotovo nastala skupaj s človekom, ki je zaradi svojega obstoja potreboval zvezo z drugimi ljudmi; ne le s svojimi bližnjimi, ampak tudi z bolj oddaljenimi. Seveda pa je človek sredstva in načine, s katerimi je sporočal ali se sporazumeval z drugimi ljudmi, vse bolj izpopolnjeval. Stremel je za tem, da so bili ti načini in sredstva čim hitrejši ter zanesljivi in da je bil z njimi dosežen učinek in namen. O razvoju pošte po posameznih obdobjih si lahko preberete v virih navedenih na koncu gradiva.
5.2.6 Od kod izraz pošta
Beseda pošta izhaja iz latinskega glagola "ponere", točneje od njegovega glagolskega pridevnika ženskega spola "posita", kar v prevodu pomeni postavljena. Tako je imela beseda pošta spočetka drug pomen. Prav v zvezi z organizacijo cursus publicus je označevala kraj, kjer se je nahajala postaja za zamenjavo konj in ljudi (posita, positiones). Beseda pošta (posita) se danes pojavlja v več jezikih (post, poste, počta ipd.).
5.2.7 Izvajanje poštnih storitev v Republiki Sloveniji
Prelomnico na področju poštnih storitev v Republiki Sloveniji predstavlja Zakon o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 35/1997), ki je postavil temelje za liberalizacijo trga poštnih storitev. Z zakonom je bil uveden pojem javne gospodarske službe (prenos pisem do 1.000 g, dopisnic in telegrafskih sporočil v notranjem in v mednarodnem prometu), ki jo je v izvajanje dodelil Pošti Slovenije, katera se je v ta namen preoblikovala v javno podjetje. Poštne storitve, ki niso spadale v javno gospodarsko službo, pa so lahko opravljali tudi drugi izvajalci (Pošta ni bila edini izvajalec, pristojen za te storitve). V letu 2001 se je masa pisem v javni gospodarski službi znižala na 100 g, hkrati pa so bila iz javne gospodarske službe črtana telegrafska sporočila.
Dokončni pogoji za liberalizacijo in demonopolizacijo trga poštnih storitev pa so bili postavljeni leta 2002 z novim Zakonom o poštnih storitvah. Ta zakon pomeni popolno prilagoditev opravljanja poštnih storitev v Republiki Sloveniji pravnemu redu Evropske unije.
Zakon določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje in izvajanje univerzalne poštne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do javnega poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic, določa organizacijo in delovanje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS) v delu, ki se nanaša na poštne storitve.
AKOS je neodvisni organ, ki ureja in nadzira trg poštnih storitev v Republiki Sloveniji. Daje soglasje na splošne pogoje in cene univerzalne poštne storitve, ostale pravice agencije, ki so povezane s poštnimi storitvami, so navedene v Zakonu o poštnih storitvah.
5.2.8 Zastopanje in predstavljanje
Poslovodstvo Pošte Slovenije ima tri člane. To so generalni direktor in člana poslovodstva. Poslovodstvo imenuje in razrešuje nadzorni svet družbe za dobo petih let, z možnostjo večkratnega ponovnega imenovanja.
5.2.9 Viri financiranja
Sredstva za opravljanje poštne dejavnosti se zagotavljajo:
-s prihodki, pridobljenimi z opravljanjem poštnih in drugih storitev,
-iz sredstev domačih in tujih vlagateljev,
-s posojili,
-iz drugih sredstev, pridobljenih v skladu z zakonom.
5.2.10 Pridobivanje prihodkov
Pošta ustvarja prihodke s prodajo poštnih in drugih storitev na domačem in tujih trgih ter na drugih osnovah, določenih z zakonom.
Poslovni izid Pošte je ustvarjeni dohodek oz. dobiček ali izguba.
5.2.11 Upravljanje družbe
O upravljanju družbe odločajo ustanovitelj, nadzorni svet in poslovodstvo kot je opredeljeno v vsakokrat veljavnem Aktu o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o.
Akt o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. je akt družbe, ki predpisuje temeljna izhodišča dejavnosti, ki jih Pošta Slovenije izvaja oziroma ponuja na trgu in temeljno strukturo pristojnih organov odločanja pri Pošti Slovenije ter njihove pristojnosti. Akt o ustanovitvi Pošte Slovenije je javno dostopna listina, dostopna na spletni strani AJPES (www.ajpes.si). Vsak pismonoša pa se za seznanitev z vsebino akta v papirni obliki lahko obrne tudi na kontaktni center preko telefona na telefonsko številko 080 14 00 ali po elektronski pošti na naslov: info@posta.si ali na območni oddelek za kadrovske oziroma pravne zadeve.
5.2.12 Uresničevanje sodelovanja delavcev pri upravljanju
Vsak delavec pri Pošti Slovenije ima skladno z delovno-pravno zakonodajo pravico sodelovati pri upravljanju družbe, kar se uresničuje tako, da:
-so delavci neposredno obveščeni na delovnih sestankih, z okrožnicami, z Uradnim glasilom Pošte Slovenije in glasilom Poštni razgledi,
-delavci sami dajejo pobude, predloge in mnenja (pisno po pošti ali preko elektronske poti na intranetni strani (http://www.intranet.si/)), in imajo pravico do odgovora nanje,
-so delavci obveščeni prek sveta delavcev ali sindikata in prek njih dajejo predloge in mnenja, zahtevajo skupno posvetovanje ter soodločajo o določenih vprašanjih v skladu z zakonom.
Družba Svetu delavcev omogoča sodelovanje pri upravljanju družbe skladno z vsakokrat veljavnim Zakonom o soupravljanju delavcev pri upravljanju in sklenjenim Dogovorom o sodelovanju delavcev pri upravljanju in Pošte Slovenije. Svet delavcev ima sprejet tudi svoj poslovnik o delovanju. Delavci skladno z omenjenimi pravnimi podlagami izmed sebe izvolijo svet delavcev. V nadzornem svetu pa jih zastopa še predstavnik delavcev.
Pri Pošti Slovenije delujeta dva sindikata, in sicer Konferenca sindikatov Pošte Slovenije in Sindikat poštnih delavcev KS 90 pod pogoji za delovanje sindikata v skladu z veljavno delovno-pravno zakonodajo in Pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo (Uradno glasilo Pošte Slovenije, št. 2/05). Več podatkov o delovanju sindikatov je dostopnih na http://www.intranet.si/ (zavihek zaposleni-sindikat).
5.2.13 Drugi akti Pošte Slovenije
Na podlagi Akta o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. poslovodstvo in od njih pristojne pooblaščene osebe sprejemajo interne akte (npr. pravilnike, navodila, poslovnike, priročnike in druge akte), pomembne za izvajanje delovnih obveznosti, glede na naravo dela in področje, kjer zaposleni dela. Ti akti so za zaposlene Pošte Slovenije zavezujoči in so jih dolžni pri opravljanju dela dosledno spoštovati. Interni akti so zaposlenim dostopni v papirni in elektronski obliki, in sicer v papirni obliki objavljeni v Uradnem glasilu Pošte Slovenije in na http://www.intranet.si/.
Kolektivna pogodba s področja dejavnosti, ki jo je sprejela Pošta Slovenije d. o. o. po predhodni uskladitvi z zastopniki delavcev je Kolektivna pogodba Pošte Slovenije d. o. o., objavljena v Uradnem glasilu Pošte Slovenije dne 27.2.2012 in je začela veljati z dnem 28.2.2012.
Kolektivna pogodba Pošte Slovenije d. o. o. vsebuje obligacijski in normativni del. Obligacijski del opredeljuje obveznosti med strankami skleniteljicami kolektivne pogodbe, normativni del pa predstavlja vsebino pravic in obveznosti delodajalca in delavca.
Sestavljena je iz petih poglavij in tarifne priloge, ki je sestavni del kolektivne pogodbe. Pet poglavij te kolektivne pogodbe je naslednjih:
1. Splošne določbe
2. Pravice in obveznosti delodajalca in delavcev
3. Prejemki iz delovnega razmerja
4. Pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov
5. Prehodne in končne določbe
Tarifna priloga h kolektivni pogodbi določa najnižjo osnovno plačo najmanj zahtevnega dela v posameznem tarifnem razredu, način usklajevanja teh plač, zneske drugih osebnih prejemkov, povračil stroškov v zvezi z delom in druga določila, za katera so se dogovorili podpisniki kolektivne pogodbe.
Za področja, ki niso urejena s to Kolektivno pogodbo se uporabljajo določila Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti ter drugi mednarodni, nacionalni in interni pravni predpisi, ki urejajo pravice in obveznosti delodajalca in delavca (kot je bilo že opisano zgoraj v tem priročniku).
5.2.14 Notranja organiziranost
Notranjo organiziranost določi poslovodstvo s splošnim aktom o organiziranosti družbe. Imamo pet poslovnih enot, in sicer Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Poštni logistični center ter strokovne službe družbe.
Organigram in seznam pošt je dostopen na http://www.intranet.si/ in v papirni obliki v Uradnem glasilu Pošte Slovenije.
5.2.15 Pošta Slovenije povezana s svetom
Sodelujemo z mednarodnimi poštnimi organizacijami in združenji kot so Svetovna poštna zveza (Universal Postal Union), Združenje javnih evropskih poštnih operaterjev PostEurop, International Post Corporation (IPC), Euromed in Združenje poštnih operaterjev Višegrajske poštne skupine.
S tujimi nacionalnimi poštnimi operaterji in zasebnimi mednarodnimi ponudniki poštnih storitev sodelujemo na bilateralni osnovi ter v okviru delovnih skupin mednarodnih organizacij in združenj, kjer redno izmenjujemo informacije in najboljše prakse iz poštnega sektorja. Spremljamo trende in dogajanja v mednarodnem poštnem sektorju, predvsem evropsko zakonodajo s področja poštnega sektorja, vpliv globalizacije, e-trgovine, novih storitev in tehnologije.
5.3 DELOVNO RAZMERJE S POŠTO SLOVENIJE
Delovno razmerje, ki ga Pošta Slovenije sklene z delavcem, temelji na upoštevanju naslednjih pravnih podlag:
-ratificirane mednarodne konvencije,
-Zakon o delovnih razmerjih,
-Zakon o varnosti in zdravju pri delu,
-Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti,
-Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti,
-Kolektivna pogodba Pošte Slovenije d. o. o.,
-in drugih specialnih predpisov z delovnega, pokojninskega in invalidskega področja
Vsak delavec, ki se zaposli pri Pošti Slovenije, sklene pogodbo o zaposlitvi v pisni obliki.
Delavec ima dostop do najpomembnejših pravnih aktov, ki so zavezujoči pri Pošti Slovenije, tudi preko http://www.intranet.si/ (zavihek pomembni dokumenti) in papirno pri svojem vodji ali območnem oddelku za kadrovske zadeve.
5.3.1 Sistemizacija delovnih mest
S sistemizacijo delovnih mest se določijo delovna mesta, pogoji za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta. Delovno mesto pismonoša je sistemizirano in opredeljeno v tem aktu Pošte Slovenije, o čemer je delavec, ki se zaposli kot pismonoša seznanjen pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, kateri je priloga tudi opis del in nalog pismonoša.
Sistemizacija in vrednotenje delovnih mest v Pošti se določi z vsakokrat veljavnim Pravilniku o sistemizaciji dela dostopnim v Uradnem glasilu Pošte Slovenije.
5.3.2 Pogodba o zaposlitvi
Delavec sklene delovno razmerje z dnem, ko nastopi delo, na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Pri pogodbi o zaposlitvi gre za jasno definirano dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih s pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita predvsem naslednja vprašanja:
-sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
-delovno mesto za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
-poskusno delo (če se zahteva),
-pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
-kraj opravljanja dela,
-delovni čas,
-letni dopust,
-ukrepe za posebno varstvo delavcev,
-izobraževanje,
-osnovna plača in dodatki,
-način ugotavljanja delovne uspešnosti,
-način spremembe pogodbe,
-druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delavca (odškodnina, odmera, ...).
5.3.3 Delovno mesto pismonoše
Delovno mesto pismonoše je zelo dinamično, raznoliko, pretežno na terenu in s strankami. Delovnik se prične na pošti, z razvrščanjem pošte, prevzemom knjiženih pošiljk in vpisom v dostavne evidence, prevzemom nakaznic in drugih denarnih listin, na osnovi katerih se opravi izplačilo denarja pri stranki. Sledi delo na terenu, pri katerem uporablja različna prevozna sredstva (kolo, kolo z motorjem, avtomobil, motorno kolo, skuter ...). Na terenu opravlja različne naloge: sprejema in dostavlja vse vrste pošiljk, prodaja znamke, voščilnice, vrednostne kartice ..., opravljanja denarne storitve, izpraznjuje poštne nabiralnike, zbira želje in potrebe strank ter o tem obvešča upravnika pošte ali kontrolorja. Po vrnitvi s terena opremi in odda nevročene pošiljke, opravi obračun ter v skladu s strokovno usposobljenostjo in navodili izvaja tudi druge naloge.
Za družbo kot celoto je pismonoša izjemno pomemben. Je tisti, ki vzpostavlja stike s strankami na terenu. Pomembno je, da ima dobre komunikacijske sposobnosti in dobro fizično kondicijo. S svojim odnosom do strank predstavlja celotno družbo - Pošto Slovenije. V okolju, kjer opravlja delo, velikokrat naveže pristne stike in razvije dobre medsebojne odnose z uporabniki, kar pozitivno vpliva na njegovo zadovoljstvo pri delu, prav tako pa tudi na zadovoljstvo in uspeh celotne družbe.
5.3.4 Ključne pravice in obveznosti delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi s Pošto Slovenije
5.3.4.1 Delovni čas
Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, Kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti in Kolektivno pogodbo Pošte Slovenije.
Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Čas pripravljenosti na domu za delo na poziv se ne všteva v efektivni delovni čas.
Polni delovni čas traja 40 ur na teden, vključno s plačanimi odmori med delom. Delovni čas je v skladu s potrebami delovnega procesa lahko tudi krajši od polnega delovnega časa, vendar ne manj kot 36 ur na teden.
Glede na naravo dela se polni delovni čas lahko razporedi tako, da se delo opravlja dopoldne, popoldne, ponoči, v izmenah in v deljenem delovnem času.
Delovni čas je lahko razporejen:
-enakomerno in traja 40 ur na teden ter je razporejen najmanj na 5 delovnih dni. Če traja delovni čas zaradi organizacije delovnega procesa več kot 40 ur na teden, delavci presežke ur izrabijo kot proste ure. O načinu izrabe prostih ur se delavci dogovorijo z neposredno nadrejenimi
-neenakomerno se lahko delovni čas razporedi zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov ali začasno prerazporedi tako, da je dnevna delovna obveznost v določenem obdobju daljša ali krajša od polnega delovnega časa in lahko traja največ 13 ur dnevno.
Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva:
-da delovni čas delavca ne sme trajati več kot 56 ur na teden,
-polni delovni čas (40 ur) kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev, določitev referenčnega obdobja, v okviru katerega se zagotavlja s pogodbo o zaposlitvi določena delovna obveznost delavca in spremlja neenakomerna razporeditev delovnega časa,
-plačilo presežka ur, če ima delavec ob koncu referenčnega obdobja opravljenih več ur od dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi,
-da se dolžina odmora med delovnim časom določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa,
-da ima delavec med zaporednima delovnima dnevoma, to je v obdobju 24 ur, pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur,
-da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni pravico do tedenskega počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu počitek zagotovi na kakšen drug dan v tednu. Minimalno trajanje tedenskega počitka 24 ur se mora upoštevati kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.
Na delovnih mestih, kjer delavci poslujejo s strankami, mora biti določen obratovalni čas in interni delovni čas. Delavci morajo biti pravočasno seznanjeni z razporeditvijo delovnega časa ter z začetkom in s koncem delovne izmene. Letno razporeditev delovnega časa in mesečni fond ur določi delodajalec in s tem seznani sindikat in delavce. Tedenska razporeditev okvirnega delovnega časa se odreja s pisnim razporedom delavca (službena razdelitev). V primeru spremembe tedenskega razporeda se delavce, ki se jim razpored spreminja, seznani s spremembo praviloma en dan prej.
Način evidentiranja prisotnosti in odsotnosti z dela, razporejanje delovnega časa ter ostale posebnosti v zvezi z urejanjem delovnega časa so določene z Odredbo o delovnem času (Uradno glasilo Pošte Slovenije št. 2/2012).
5.3.4.2 Plača
Delovna mesta po Kolektivni pogodbi Pošte Slovenije d. o. o. so razvrščena v deset tarifnih razredov. Za vsak tarifni razred je določena najnižja osnovna plača kot vrednost najmanj zahtevnega dela v posameznem tarifnem razredu za 174 ur mesečno. Delovno mesto pismonoša se uvršča v tarifni razred 3.
Plača vsakega delavca je sestavljena iz:
-osnovne plače,
-dodatkov (dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavce manj ugoden, dodatek, ki izhaja iz neugodnih vplivov okolja, dodatek za delovno dobo, drugi specifični dodatki),
-delovne uspešnosti,
-poslovne uspešnosti.
Osnovna plača delovnega mesta se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Višina mesečne osnovne plače se določi iz urnega zneska in velja za 174 ur. Mesečna in urna osnovna plača je enaka ali višja od mesečne in urne najnižje osnovne plače, določene za posamezni tarifni razred. Delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega, pripada plača, izračunana iz urne postavke osnovne plače in v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega delovnega časa.
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
-bolezen,
-poklicna bolezen in nesreča pri delu,
-letni dopust in plačane odsotnosti v skladu s kolektivno pogodbo,
-državni prazniki in dela proti dnevi po zakonu,
-odsotnost z dela, če je delavec poslan na izobraževanje oziroma se izobražuje v interesu delodajalca,
-v drugih primerih, ki so določeni z zakonom in s kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti (porodniški dopust, očetovski dopust ...).
V primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 % delavčeve plače. V drugih naštetih primerih delavcu pripada nadomestilo v višini 100 % delavčeve plače.
5.3.4.3 Prehrana med delom
Delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.
Delavcu pripadata za delovni dan, ki traja 12 ur ali več, dve povračili za prehrano. Če je delavec napoten na službeno potovanje in mu v skladu z veljavnimi predpisi pripada dnevnica, do povračila ni upravičen. Nadomestilo za prehrano je zajeto v višini zneska dnevnice.
5.3.4.4 Prevoz na delo in z dela
Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, če je mesto opravljanja dela oddaljeno od njegovega običajnega prebivališča vsaj 1 km. Do povračila stroškov prevoza je upravičen tudi v primeru, če je najbližje postajališče oddaljeno od njegovega običajnega prebivališča več kot 1 km. Za običajno prebivališče se šteje bivališče delavca, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Pogoji za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela so določeni z Navodilom za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in njegovimi spremembami (Uradno glasilo Pošte Slovenije št. 3/2010, 3/2012, 1/2016 in Okrožnica št. 138-T-2014) in njegovimi spremembami.
Sprememba prebivališča delavca iz razloga na strani delavca, ki ima za posledico povišanje stroška prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
5.3.4.5 Službena potovanja
Na službenem potovanju je delavec upravičen do povračila naslednjih stroškov: dnevnice v skladu z veljavnimi predpisi, ki zajema povračilo stroškov za prehrano, prevoznih stroškov, prenočevanja v polnem znesku po predloženem računu, ki ga potrdi delodajalec, drugih nujnih stroškov po predložitvi računa ali potrdila. Delavec je upravičen do dnevnice, če znaša oddaljenost kraja potovanja od delovnega mesta in stalnega ali začasnega bivališča najmanj 10 kilometrov.
Službeno potovanje se odredi s potnim nalogom.
5.3.4.6 Drugi prejemki
Delavcu oz. njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v primeru smrti delavca, smrti ožjega družinskega člana, ob nastanku težje invalidnosti, daljše bolezni delavca, poškodbe pri delu (odsotnost traja nepretrgoma več kot 4 mesece), elementarnih nesrečah. Delavcu se lahko izplača solidarnostna pomoč tudi v drugih upravičenih primerih.
Ob upokojitvi delavec prejme odpravnino. Delavec ni upravičen do odpravnine, če je Pošta zanj financirala dokup delovne dobe. V primeru, da je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine, pripada delavcu pravica do razlike v znesku.
Za delovni jubilej, 10, 20, 30 ali 40 let delovne dobe pri Pošti, delavcu pripada jubilejna nagrada.
Delavcu pripada tudi regres za letni dopust.
5.3.4.7 Odmori, počitki, dopusti in odsotnosti
Delavec ima med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut in se všteva v delovni čas.
Med delom ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur, v primeru neenakomernega razporejanja delovnega časa pa najmanj 11 ur.
Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih delovnih dni poleg pravice do dnevnega počitka pravico do počitka v trajanju najmanj 24 ur.
Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu pravica do tedenskega počitka zagotovi na kakšen drug dan v tednu.
Delavec se pravici do odmorov, počitkov in letnega dopusta ne more odreči.
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določajo Zakon o delovnih razmerjih, Kolektivna pogodba Pošte Slovenije in Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti. Opravičene odsotnosti so lahko z ali brez nadomestila plače. Pravice in obveznosti delavcev v času bolniške odsotnosti, ter pravice in naloge delodajalca so opredeljene v Navodilu o javljanju, spremljanju in nadzoru bolniških odsotnosti (Uradno glasilo Pošte Slovenije št. 2/2010).
Letni dopust traja minimalno štiri tedne v posameznem koledarskem letu. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Dolžina letnega dopusta delavca pa je odvisna od skupne delovne dobe, zahtevnosti dela, delovnih pogojev, posebnih socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti delavca in od posebnih prispevkov delavca za uspeh Pošte.
5.3.5 Usposabljanje za pismonoša in druge oblike izobraževanja
Pravice in obveznosti v zvezi z usposabljanjem in izobraževanjem zaposlenih pri Pošti Slovenije urejajo Zakon o delovnih razmerjih, Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti, Kolektivna pogodba Pošte Slovenije d. o. o. in Pravilnik o izobraževanju in razvoju zaposlenih. Na podlagi navedenih predpisov se pismonoši usposabljajo za delo dostave poštnih pošiljk na terenu ter za opravljanje morebitnih drugih nalog na terenu, opredeljenih v internih aktih Pošte Slovenije na področju prodaje, tehnologije in logistike.
5.3.6 Varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom
Pošta Slovenije je kot delodajalec zavezana skrbeti za varnost in zdravje pri delu ter varnost pred požarom na podlagi zavezujočih pravnih predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na tem področju.
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je enakovreden in sestavni del poslovne politike Pošte Slovenije in enakovreden in sestavni del delovnih obveznosti vseh zaposlenih od najnižjega delovnega mesta do generalnega direktorja.
Varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom sta dve med seboj ločeni področji. Skladno z opredeljenimi predpisi Pošta Slovenije od vsakega zaposlenega zahteva, da opravi usposabljanje in preverjanje znanja po posebnem programu, ki ga ima predpisanega in razdelanega z internimi akti dostopnimi preko http://www.intranet.si/ (zavihek pomembni dokumenti, varnost in zdravje pri delu). Za izvajanje vseh aktivnosti na tem področju in glede opravljanja preizkusov znanja zaposlenih s tega področja skrbi za to pristojno področje korporativne varnosti in nadzora.
5.3.7 Kršitev pogodbenih obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja
Kadar delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ima delodajalec pravico, da delavcu odpove pogodbo iz krivdnega razloga. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. V primeru, da delavec ponovno krši pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mu je pred tem dolžan omogočiti zagovor.
Delavec ali delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka obdobja, za katero je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi so natančneje opredeljeni v Zakonu o delovnih razmerjih.
5.3.8 Disciplinska in odškodninska odgovornost delavca
Delavec je dolžan izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, sicer je disciplinsko odgovoren. Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja delodajalec ali pooblaščena oseba. Delodajalec mora v disciplinskem postopku delavcu vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Disciplinsko odgovornemu delavcu lahko delodajalec izreče opomin ali denarno kazen v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih in Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti.
Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Predpostavke, ki veljajo za odškodninsko odgovornost delavca za škodo v okviru delovnega razmerja v skladu z določili Obligacijskega zakonika in Zakona o delovnih razmerjih so naslednje:
-da je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi,
-da je škoda sploh nastala,
-da obstoja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem delavca,
-da je škodo delavec povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Če so kumulativno podane vse zgoraj naštete predpostavke, je delavec odškodninsko odgovoren in je dolžan delodajalcu povrniti nastalo škodo.
Če je škodo povzročilo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil. Če za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih. Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo solidarno odgovorni.
5.4 ZAUPNOST IN VAROVANJE V POŠTNEM PROMETU
5.4.1 Zaupnost poštnih pošiljk
Zaupnost poštnih pošiljk je zajamčena državljanom z ustavo in zakoni. Torej je neprekršljiva. Nanaša se na vse pošiljke. Poštnim delavcem je prepovedano dajati podatke o pošiljkah, vsebini pošiljk, telegramov, o nakazilih in gibanju strank osebam, ki jih za to ni pooblastilo sodišče z ustrezno odredbo (tudi policistom ne). To zaupnost so vsi poštni delavci dolžni varovati, saj bi bili sicer kaznovani po določilih Kazenskega zakonika Republike Slovenije, povzročili bi določeno škodo uporabnikom poštnih storitev in tudi Pošti, saj bi negativno vplivali na njen ugled.
Poštnemu delavcu je prepovedano:
-odpirati pošiljke ali storiti karkoli podobnega z namenom, da bi izvedel za vsebino pošiljk,
-sporočati drugim osebam vsebino pošiljke, za katero je na katerikoli način izvedel,
-sporočati drugim osebam kakršnekoli podatke o sprejetih, odpravljenih in vročenih pošiljkah ter o vsebini, prenosu in vročitvi telegramov,
-sporočati drugim osebam podatke o opravljenih storitvah.
Kot zaupen štejemo tudi vsak podatek o poštnih pošiljkah, na podlagi katerega bi se lahko sklepalo o količini, vrsti, teži, obliki, vrednosti poštne pošiljke, storitvah, načinu poslovanja ipd.
Na dostavi mora pismonoša ravnati s pošiljkami in z listinami tako, da ne pride do kršitev opisane zaupnosti.
V primeru kršitve varovanja zaupnosti je delavec disciplinsko in kazensko odgovoren. Obveznost čuvanja zaupnosti ne preneha nikoli. To pomeni, da so poštni delavci dolžni čuvati navedeno zaupnost tudi po prenehanju delovnega razmerja pri Pošti.
5.4.2 Varnost pri prenosu pošiljk in opravljanju denarnih storitev
V vseh fazah opravljanja tehnološkega procesa prenosa pošiljk, pri opravljanju denarnih storitev in drugih opravilih morajo poštni delavci skrbeti tudi za varnost. Varnost je pri vseh opravilih zelo pomemben dejavnik. Organizacija zaščite ali varovanja mora obsegati poleg poštnih pošiljk, denarja in drugih vrednosti tudi poštno premoženje in ljudi, zaposlene na Pošti, kakor tudi naše uporabnike.
Delavci morajo med delom skrbeti, da z odprtimi vrati prostorov, blagajn in trezorjev ne izzovejo ropov na pošti. Pošiljke in denar zunaj poštnih prostorov morajo biti ustrezno zaščiteni tudi pred vremenskimi vplivi.
Posebna pazljivost je potrebna pri izmenjavah sklepov, pri transportu pošiljk od pošte do vozila ali obratno. Poskrbeti je treba:
-za zaklepanje vrat stranskih vhodov ter vrat in oken v času, ko pošta ne posluje;
-da so zaprta vsa vrata in okna v kletnih in drugih pomožnih prostorih;
-da so med delovnim časom stranska vrata zaprta in zaklenjena,
-drugim osebam se dovoli vstop v poštne poslovne prostore na podlagi »dovoljenja za vstop«. Odpiranje stranskih in drugih vrat neznanim osebam oziroma odpiranje izven delovnega časa ni dovoljeno. Pred odpiranjem vrat se mora delavec vedno prepričati, kdo je pred vrati.
Vse pošte imajo ustrezne varnostne naprave; te morajo biti ustrezno naravnane oziroma ustrezno pripravljene (med delom in tudi po končanem delu). Za to morajo skrbeti predvsem upravniki (kontrolorji) pošt.
Pismonoši morajo izvajati naloge in ukrepe v zvezi z varnostjo, za katere so zadolženi z Načrtom o varovanju ali po naročilu upravnika pošte. Po končanem delu je treba preveriti, če so ugasnjena grelna telesa in klima, ugasniti luči, razen tistih, za katere je s posebnim navodilom določeno, da osvetljujejo določene prostore, poskrbeti za mehansko in tehnično varovanje pošte z varnostnim zaklepanjem in vključitvijo alarmnih naprav.
Denar in vrednostne pošiljke morajo biti tako zunaj delovnega časa pošte kot med delom ustrezno varovane, pri čemer je treba dosledno upoštevati določen maksimalen znesek. Ko jih ima delavec pri sebi, mora imeti nad njimi stalen nadzor (na terenu in tudi na pošti). Ko zapusti delovno mesto, mora pomožno blagajno zakleniti v predal potovnika.
V primeru, da se pismonoša ne bo vrnil v predvidenem času z dostave, mora, če je le mogoče, o tem pravočasno obvestiti upravnika pošte ali za to določenega delavca.
Če bi bil delavec med dostavljanjem napaden, mora, če je le mogoče, to kar najhitreje sporočiti policiji na telefonsko številko 113 in upravniku pošte. Pošiljke in denar mora ustrezno zavarovati in po potrebi, počakati na ustrezno pomoč. Morebitnega napadalca si mora, kolikor je le mogoče, zapomniti, da bi njegov opis kar najbolj pripomogel k njegovi izsleditvi.
Kadar pride pismonoša zjutraj prvi v poštne poslovne prostore, najprej izključi alarmno napravo. Preden vstopi v prostor se mora vselej prepričati, ali je vse v redu in normalno, ali ni bilo morda ponoči v prostore vlomljeno itn. V primeru, da je bilo vlomljeno, ne sme do prihoda policije nihče vstopiti v prostore pošte. O dogodku je treba takoj z bližnjega telefona (ne iz prostora, kjer je bilo vlomljeno) obvestiti upravnika pošte ali direktorja PE in policijo na telefonsko številko 113. Do prihoda policije se delavec ne sme oddaljiti od pošte.
Naj na koncu še enkrat opozorimo, da je zelo pomembno, da vsak delavec, seveda tudi pismonoša, skrbi za varnost na svojem delovnem mestu, za varnost pošiljk in denarja, za varnost poštnega premoženja (objektov in naprav), ne nazadnje pa tudi za svojo osebno varnost. Še posebej mora biti pismonoša previden in pozoren na dogajanje okoli sebe na poti skozi gozd, po samotnem kraju, po slabo osvetljenih hodnikih, stopniščih ipd. pri čemer se lahko giba le po dostavni poti. Da lahko nevarnost preti vselej in povsod, bi moral imeti vsak delavec nenehno v zavesti in bi moral biti vselej ustrezno pripravljen za to.
________________________________________________________________________________
6 DRUGI ALI STROKOVNI DEL SKRIPTE
1 ODPOVEDANA STAVKA POŠTNIH USLUŽBENCEV
2 POGODBA O ZAPOSLITVI
3 VARNOST PRI DELU
4 IZPIT PISMONOŠ
5 PRVI ALI SPLOŠNI DEL SKRIPTE
6 DRUGI ALI STROKOVNI DEL SKRIPTE
7 TRETJI DEL SKRIPTE ALI KOMUNICIRANJE NA DOSTAVI
8 KOLEKTIVNA POGODBA POŠTE SLOVENIJE D. O. O.
9 PRAVILNIK O VRSTAH IN VIŠINI DODATKOV
10 PRAVILNIK O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (Pravilnik o izvajanju notranje kontrole na področju opravljanja prevozov v cestnem prometu)
11 PRAVILNIK O UPORABI SLUŽBENIH VOZIL
12 NAVODILO ZA JAVLJANJE, SPREMLJANJE IN NADZOR BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI
13 NAVODILO O INFORMACIJSKIH VIRIH 1. DEL
14 NAVODILO O INFORMACIJSKIH VIRIH 2. DEL
15 ETIČNI KODEKS POŠTE SLOVENIJE D.O.O. IN NJENIH ODVISNIH DRUŽB
16 PRIPOMOČEK ZA PISMONOŠE (Vročanje pisem po posebnih zakonih)
17 ČEVLJI
18 STARA VERZIJA SKRIPTE
19 NAROČILO
1 ODPOVEDANA STAVKA POŠTNIH USLUŽBENCEV (18. februar 2019):
"Potrudili se bomo, da bomo pripravili ustrezen program, zato da bomo prikazali delo pismonoša atraktivno. Verjamemo, da je. Gre za specifičen poklic." (Karmen Lebe Grajf)
Prednosti:
-urejeno delovno okolje
-zanesljivo delovno okolje (mlada družina)
- visoka socialna varnost
- tempo ustreza
_________________________________________________________________________________
2 POGODBA O ZAPOSLITVI
2.1 TEMELJNE DOLOČBE
2.1.1 Temeljne določbe 1. (1. člen)
S to pogodbo o zaposlitvi se ureja delovno razmerje med delavcem in delodajalcem ter določajo pravice, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank, ki se nanašajo na delovno razmerje po tej pogodbi.
Pogodbeni stranki se dogovorita, da bosta pri ureditvi pravic in obveznosti iz delovnega razmerja upoštevali določbe Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti, Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije d. o. o. in druge določbe relevantne zakonodaje.
2.1.2 Temeljne določbe 2. (2. člen)
Pogodbeni stranki soglasno ugotavljata, da je delodajalec delavcu izročil pisni predlog te pogodbe tri dni pred njeno sklenitvijo ter mu pred podpisom omogočil seznanitev z vsebino Kolektivne pogodbe Slovenije d. o. o. in Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest Pošte Slovenije d. o. o..
2.2 TRAJANJE DELOVNEGA RAZMERJA, DELOVNO MESTO, NALOGE IN PRISTOJNOSTI
2.2.1 Objava prostega delovnega mesta (3. člen)
Delavec se je prijavil na objavo prostega delovnega mesta, ki je bilo objavljeno v uradnih prostorih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije.
2.2.2 Predhodni zdravstveni pregled (4. člen)
Delodajalec je na svoje stroške v skladu z opredelitvijo in izjavo o oceni tveganja delovnega mesta napotil delavca na zdravstveni pregled zaradi ugotovitev zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela delavca na delovnem mestu v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
2.2.3 Seznanitev z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca (5. člen)
Delodajalec je delavca seznanil z delom, oceno tveganja, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela na delovnem mestu, za katero se sklepa ta pogodba o zaposlitvi.
2.2.4 Dokazila o usposobljenosti delavca (6. člen)
Delavec je pred sklenitvijo te pogodbe o zaposlitvi v skladu s 27. členom Zakona o delovnih razmerjih delodajalcu predložil ustrezna dokazila.
2.2.5 Trajanje delovnega razmerja (7. člen)
S to pogodbo o zaposlitvi se sklepa delovno razmerje za določen čas, od 23.4.2019 do 22.8.2019.
2.2.6 Razlogi za delovno razmerje za določen čas (8. člen)
Delovno razmerje se sklepa za določen čas, zaradi usposabljanja.
2.2.7 Dan nastopa dela (9. člen)
Delavec nastopi z delom dne 23.4.2019.
2.2.8 Naziv delovnega mesta, vrsta del in opis dela (10. člen)
S to pogodbo sklepa delavec delovno razmerje za delovno mesto PISMONOŠA, s šifro delovnega mesta 3009.
Razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred je razvidna iz prve številke v šifri delovnega mesta.
Podatki o vrsti dela za delovno mesto, za katerega se sklepa ta pogodba o zaposlitvi, z opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po tej pogodbi, je v prilogi te pogodbe.
V primerih, ki so določeni s Kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti, bo delavec opravljal tudi drugo delo, ki ga bo odredil delodajalec.
2.2.9 Kraj opravljanja dela (11. člen)
Delavec bo opravljal delo v organizacijski enoti: Poslovna enota Koper, na poštah in oddelkih na območju poslovne enote.
2.2.10 Delovni čas (12. člen)
Delavec bo opravljal delo s polnim delovnim časom v trajanju 40 ur tedensko.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo ter potrebami delovnega procesa je delovni čas lahko enakomerno ali neenakomerno razporejen.
2.2.12 Letni dopust (13. člen)
V skladu z 161. členom Zakona o delovnih razmerjih pridobi delavec pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Delavec ima v skladu z 162. členom Zakona o delovnih razmerjih pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta ali če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta.
Delavcu se število pripadajočih dni sorazmernega dela letnega dopusta določi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in Kolektivno pogodbo Pošte Slovenije, d. o. o. ter se odmeri z obvestilom o letnem dopustu.
Izrabo letnega dopusta delavca določa in odreja delodajalec v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in potrebami delovnega procesa. Delavec lahko izrabi en dan dopusta na dan, ki ga določi sam, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.
2.3 OBVEZNOSTI IN PRAVICE POGODBENIH STRANK
2.3.1 Obveznosti delavca
2.3.1.1 Opravljanje dela 1. (14. člen)
Delavec mora vestno opravljati delo, za katerega je sklenil to pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
2.3.1.2 Opravljanje dela 2. (15. člen)
Delavec mora pri svojem delu upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Delavec mora pri opravljanju dela, da bi lahko nemoteno opravljal svoje obveznosti, uporabljati delovna sredstva, ki mu jih da na razpolago delodajalec. Delavec mora delovna sredstva uporabljati na način in pod pogoji, ki jih določi delodajalec.
2.3.1.3 Opravljanje dela 3. (16. člen)
Delavec mora spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
2.3.1.4 Obveznost obveščanja (17. člen)
Delavec je dolžan obveščati delodajalca o vseh okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.
Delavec se posebej zavezuje delodajalca obveščati o opravljanju kakršne koli začasne ali občasne dejavnosti, ki za družbo ne predstavlja konkurence.
Delavec mora obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje ali zdravje ali za nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu.
2.3.1.5 Prepoved škodljivega ravnanja (18. člen)
Delavec se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo njegovega dela, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
2.3.1.6 Varovanje poslovne skrivnosti (19. člen)
Delavec mora kot poslovno skrivnost varovati vse podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost delodajalca in so kot takšni opredeljeni v splošnih aktih delodajalca, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom delodajalca, s katerimi se seznani pri delu in niso splošno znani.
Ne glede na navedeno pa mora delavec kot poslovno skrivnost varovati tudi vse podatke, za katere je očitno, da bi delodajalcu nastala škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
K varovanju poslovne skrivnosti je delavec zavezan tudi po prenehanju delovnega razmerja.
2.3.1.7 Varovanje osebnih podatkov (20. člen)
Delavec mora kot poklicno in poslovno skrivnost skrbno varovati osebne podatke, do katerih ima dostop na delovnem mestu, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in osebne podatke, za katere kakorkoli izve v okviru opravljanja dela za delodajalca.
Delavec mora napraviti vse, da prepreči nepooblaščenim osebam dostop do osebnih podatkov oziroma nosilcev osebnih podatkov.
Delavec s podpisom te pogodbe izrecno izjavlja, da je seznanjen z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Pravilnikom o zavarovanju osebnih podatkov, ki velja pri delodajalcu.
Delavec s podpisom te pogodbe izrecno izjavlja, da predstavlja zloraba osebnih podatkov ali vdor v zbirko osebnih podatkov oziroma vsako ravnanje, ki je v nasprotju s predpisi in notranjimi akti delodajalca na področju varstva osebnih podatkov, kršitev delovnih obveznosti, zaradi česar lahko delodajalec zoper delavca ukrepa v skladu s predpisi.
K varovanju osebnih podatkov je delavec zavezan tudi po prenehanju delovnega razmerja.
2.3.1.8 Konkurenčna prepoved 1. (21. člen)
Delavec v času trajanja te pogodbe ne sme brez pisnega soglasja poslovodstva družbe za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost družbe in pomenijo ali bi lahko pomenili za družbo konkurenco.
Delavec ne sme:
-sklepati poslov na svoj ali tuj račun s poslovnimi partnerji, s katerimi se srečuje v okviru svojega dela,
-izven družbe realizirati poslovnih idej, ki jih razvija na delovnem mestu oz. v okviru družbe,
-skleniti delovnega razmerja, podjemne pogodbe, pogodbe o avtorskem delu ali kakršne koli druge pogodbe v drugi družbi ali pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja z enako ali podobno dejavnostjo kot družba, če bi to za družbo pomenilo konkurenco,
-ustanoviti gospodarske družbe oziroma začeti z opravljanjem samostojne dejavnosti z enako ali podobno dejavnostjo, kot jo ima družba,
-posredovati informacij o postopkih in tehnologijah, ki so plod raziskav, dela in izkušenj v družbi.
Delavec v času trajanja te pogodbe brez pisnega soglasja poslovodstva ne sme biti družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, komplementar komanditne družbe, družbenik in poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo, član uprave delniške družbe, prokurist, prav tako ne sme biti delavec v katerikoli družbi ali podjetnik z dejavnostjo, ki jo opravlja družba in pomeni ali bi lahko pomenila za družbo konkurenco.
2.3.1.9 Konkurenčna prepoved 2. (22. člen)
Če delavec krši določila o konkurenčni prepovedi in družbi zaradi tega nastane škoda, je odškodninsko odgovoren po splošnih načelih odškodninskega prava.
Delavec je dolžan povrniti škodo, ki je nastala družbi zaradi kršenja določil konkurenčne prepovedi iz 22. člena te pogodbe.
Če se višina škode ne da natančno ugotoviti oziroma bi njeno ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, je delavec dolžan plačati Pošti Slovenije odškodnino v višini 6 (šest) njegovih povprečnih plač v zadnjih treh mesecih.
Namesto, da sproži odškodninski postopek, lahko družba zahteva, da ji delavec izroči sredstva, ki jih je prejel pri opravljanju poslov na svoj ali tuj račun, oziroma da nanjo prenese pridobljeno premoženje iz teh poslov.
2.3.2 Obveznosti delodajalca
2.3.2.1 Zagotavljanje dela (23. člen)
Delodajalec v skladu z določili te pogodbe delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se pogodbeni stranki dogovorili s to pogodbo.
2.3.2.2 Obveznost plačila (24. člen)
Delodajalec zagotavlja delavcu za opravljeno delo plačilo v obliki plače, dodatkov in nadomestil.
2.3.2.3 Plače, dodatki in nadomestila (25. člen)
Osnovna plača delavca znaša v času sklenitve te pogodbe 1.041,14 EUR bruto.
Na višino plače delavca vpliva delovna uspešnost iz naslova stimulacije in delovna uspešnost iz naslova napredovanja pri plači na istem delovnem mestu, o čemer odloča delodajalec skladno s Kolektivno pogodbo Pošte Slovenije d. o. o. in splošnimi akti delodajalca.
Delavcu se ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi kot delovna uspešnost iz naslova napredovanja pri plači na istem delovnem mestu dodeli 0 kariernih stopnic, zaradi česar se k njegovi osnovi bruto plači prišteje znesek v višini 0 % njegove osnovne plače, ki predstavlja znesek delovne uspešnosti. V času zaposlitve delavca pri delodajalcu o višini zneska delovne uspešnosti iz naslova napredovanja na istem delovnem mestu in s tem o dodelitvi ali odvzemu kariernih stopnic odloča delodajalec, skladno s Kolektivno pogodbo Pošte Slovenije d. o. o. in splošnimi akti delodajalca. Dodelitev oziroma odvzem kariernih stopnic se izvede brez aneksa k pogodbi o zaposlitvi.
Delavcu poleg osnovne plače pripada dodatek za delovno dobo in tudi drugi dodatki, kar se ugotavlja in obračunava v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in Kolektivno pogodbo Pošte Slovenije d. o. o..
Delavcu pripadajo tudi nadomestila plače v primerih in v višini, kot je določeno z Zakonom o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami.
Delavcu se plača izplača vsak mesec za pretekli mesec, najkasneje 10. delovni dan po preteku plačilnega obdobja, na njegov račun pri banki.
2.3.2.4 Varnost in zdravje pri delu (26. člen)
Delodajalec se obvezuje, da bo delavcu zagotavljal pogoje za varnost in zdravje pri delu v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
2.3.2.5 Varovanje delavčeve osebnosti (27. člen)
Delodajalec bo varoval in spoštoval osebnost delavca ter upošteval in ščitil njegovo zasebnost, varoval njegovo dostojanstvo pri delu in njegove osebne podatke.
2.3.2.6 Varstvo delavčevih osebnih podatkov (28. člen)
Delodajalec bo zagotovil, da se bodo osebni podatki delavca zbirali, obdelovali, uporabljali in dostavljali tretjim osebam samo v primerih, ki jih določa zakon in če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
Delavec dovoljuje uporabo svojih osebnih podatkov, vodenih v kadrovski evidenci in v drugih evidencah s področja dela in osebnih prejemkov, vendar samo za namene, za katere so podatki zbrani. Za vsako drugo uporabo zbranih podatkov mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
2.3.3 Druge pravice iz delovnega razmerja
2.3.3.1 Druge pravice iz delovnega razmerja 1. (29. člen)
Delavec ima poleg pravice do plače tudi pravico do odmora med delovnim časom, počitka med zaporednima delovnima dnevoma, tedenskega počitka, pravice v zvezi z izobraževanjem, povračila stroškov v zvezi z delom, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela v skladu z zakonom, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca.
2.3.3.2 Druge pravice iz delovnega razmerja 2. (30. člen)
Delavec je disciplinsko in odškodninsko odgovoren po določilih Zakona o delovnih razmerjih, če krši posamezne določbe te pogodbe, aktov družbe, določil Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije d. o. o. in Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti.
2.4 PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
2.4.1 Prenehanje pogodbe (31. člen)
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati:
-s sporazumom,
-z redno ali izredno odpovedjo,
-s sodbo sodišča,
-po zakonu.
2.4.2 Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom (32. člen)
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama, ki mora vsebovati določilo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
2.4.3 Odpoved pogodbe (33. člen)
Pogodbo o zaposlitvi lahko odpovesta obe pogodbeni stranki.
Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, delodajalec pa lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved.
Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, ki so določeni z Zakonom o delovnih razmerjih.
Odpoved mora biti izražena v pisni obliki.
2.4.4 Razlogi za redno odpoved pogodbe (34. člen)
Delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz naslednjih razlogov:
-poslovnega razloga (v primeru prenehanja potrebe po opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca),
-razloga nesposobnosti na strani delavca (ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili te pogodbe ter v drugih primerih, ki jih določa zakon),
-krivdnega razloga (kršenje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja s strani delavca),
-nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Kot utemeljen razlog za odpoved pogodbe se smatra ravnanje delavca v nasprotju z določili te pogodbe.
2.4.5 Razlogi za izredno odpoved 1. (35. člen)
Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:
-če je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima to dejanje vse znake kaznivega dejanja,
-če je delavec namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
-če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
-v drugih primerih, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih.
2.4.6 Razlogi za izredno odpoved 2. (36. člen)
Delavec lahko izredno odpove pogodbo iz razlogov na strani delodajalca, navedenih v Zakonu o delovnih razmerjih.
2.4.7 Odpovedni roki 1. (37. člen)
V primeru redne pogodbe se pogodba odpove z odpovednim rokom, v primeru izredne odpovedi pa brez odpovednega roka.
Če odpove pogodbo o zaposlitvi delavec je odpovedni rok en mesec, če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec velja odpovedni rok, ki je določen v višini minimalnega časa trajanja, ki ga določa Zakon o delovnih razmerjih.
2.4.8 Odpovedni roki 2. (38. člen)
Kršitev posameznih določb te pogodbe, splošnih aktov delodajalca, določil Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije d. o. o., Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti, Zakona o delovnih razmerjih ali kakšnega drugega predpisa pomeni pravno podlago za odpoved pogodbe s strani obeh pogodbenih strank. Pogodbi nezvesta stranka se zavezuje, da bo v primeru pisnega opozorila o kršitvi te pogodbe ali kršitvi drugih obveznosti do nasprotne stranke, ki jih določa kolektivna pogodba oziroma zakon kot podlago za odpoved pogodbe, storila vse, da do ponovitve kršitve ne bo prišlo in bo opustila vsa ravnanja, na katera je bila opozorjena.
2.4.9 Spremembe in dopolnitve pogodbe 1. (39. člen)
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi se lahko spremeni zaradi spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na pogodbo o zaposlitvi, razen v tistih primerih, ko je v zakonu določeno, da se mora skleniti nova pogodba o zaposlitvi. Spremembe in dopolnitve pogodbe se dogovorijo s pisnim aneksom k pogodbi o zaposlitvi.
2.4.10 Spremembe in dopolnitve pogodbe 2. (40. člen)
Glede pravic in obveznosti delavca in delodajalca, ki niso urejene s to pogodbo, se neposredno uporabljajo določbe zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca.
2.5 VELJAVNOST POGODBE O ZAPOSLITVI
2.5.1 Veljavnost in trajanje pogodbe 1. (41. člen)
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama, ki mora vsebovati določilo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
2.4.3 Odpoved pogodbe (33. člen)
Pogodbo o zaposlitvi lahko odpovesta obe pogodbeni stranki.
Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, delodajalec pa lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved.
Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, ki so določeni z Zakonom o delovnih razmerjih.
Odpoved mora biti izražena v pisni obliki.
2.4.4 Razlogi za redno odpoved pogodbe (34. člen)
Delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz naslednjih razlogov:
-poslovnega razloga (v primeru prenehanja potrebe po opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca),
-razloga nesposobnosti na strani delavca (ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili te pogodbe ter v drugih primerih, ki jih določa zakon),
-krivdnega razloga (kršenje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja s strani delavca),
-nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Kot utemeljen razlog za odpoved pogodbe se smatra ravnanje delavca v nasprotju z določili te pogodbe.
2.4.5 Razlogi za izredno odpoved 1. (35. člen)
Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:
-če je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima to dejanje vse znake kaznivega dejanja,
-če je delavec namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
-če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
-v drugih primerih, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih.
2.4.6 Razlogi za izredno odpoved 2. (36. člen)
Delavec lahko izredno odpove pogodbo iz razlogov na strani delodajalca, navedenih v Zakonu o delovnih razmerjih.
2.4.7 Odpovedni roki 1. (37. člen)
V primeru redne pogodbe se pogodba odpove z odpovednim rokom, v primeru izredne odpovedi pa brez odpovednega roka.
Če odpove pogodbo o zaposlitvi delavec je odpovedni rok en mesec, če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec velja odpovedni rok, ki je določen v višini minimalnega časa trajanja, ki ga določa Zakon o delovnih razmerjih.
2.4.8 Odpovedni roki 2. (38. člen)
Kršitev posameznih določb te pogodbe, splošnih aktov delodajalca, določil Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije d. o. o., Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti, Zakona o delovnih razmerjih ali kakšnega drugega predpisa pomeni pravno podlago za odpoved pogodbe s strani obeh pogodbenih strank. Pogodbi nezvesta stranka se zavezuje, da bo v primeru pisnega opozorila o kršitvi te pogodbe ali kršitvi drugih obveznosti do nasprotne stranke, ki jih določa kolektivna pogodba oziroma zakon kot podlago za odpoved pogodbe, storila vse, da do ponovitve kršitve ne bo prišlo in bo opustila vsa ravnanja, na katera je bila opozorjena.
2.4.9 Spremembe in dopolnitve pogodbe 1. (39. člen)
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi se lahko spremeni zaradi spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na pogodbo o zaposlitvi, razen v tistih primerih, ko je v zakonu določeno, da se mora skleniti nova pogodba o zaposlitvi. Spremembe in dopolnitve pogodbe se dogovorijo s pisnim aneksom k pogodbi o zaposlitvi.
2.4.10 Spremembe in dopolnitve pogodbe 2. (40. člen)
Glede pravic in obveznosti delavca in delodajalca, ki niso urejene s to pogodbo, se neposredno uporabljajo določbe zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca.
2.5 VELJAVNOST POGODBE O ZAPOSLITVI
2.5.1 Veljavnost in trajanje pogodbe 1. (41. člen)
Ta pogodba o zaposlitvi začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank, uporablja pa se od 23.4.2019 do 22.8.2019.
2.5.2 Veljavnost in trajanje pogodbe 2. (42. člen)
Ta pogodba je sestavljena v 2 (dveh) izvodih, od katerih prejme 1 (en) izvod delavec, 1 (en) izvod pa delodajalec.
2.6 PRILOGA K POGODBI O ZAPOSLITVI
2.6.1 Šifra DM (delovnega mesta)
Šifra delovnega mesta je 3009. Gre za izvajalsko delovno mesto.
2.6.2 Naziv in namen DM (delovnega mesta)
Naziv delovnega mesta je pismonoša. Namen delovnega mesta je prenos vseh vrst pošiljk in blaga ter prodajanje vrednotnic in blaga na dostavi.
2.6.3 Naloge - vsebina dela
-sprejemanje pošiljk;
-dostavljanje vseh vrst pošiljk in blaga;
-prodajanje vrednotnic in drugega blaga;
-opravljanje denarnih storitev na terenu;
-opravljanje sprejema in dostave pošiljk, sklepov in blaga v poslovnih prostorih uporabnikov;
-dostavljanje pošiljk v poštna spravilišča in dostavnike;
-izpraznjevanje poštnih nabiralnikov;
-nakladanje in razkladanje pošiljk in opravljanje drugih del pri ravnanju s pošiljkami in blagom;
-uporabljanje in vzdrževanje delovnih sredstev;
-delovanje skladno s predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požarom;
-izvajanje drugih opravil skladno z usposobljenostjo in navodili.
2.6.4 Dokumentacija za delo
-veljavni zakoni, standardi in drugi predpisi;
-veljavni pravilniki, akti in drugi dokumenti družbe;
-navodila za delo in druga interna dokumentacija;
-delovna navodila neposrednega vodje.
2.6.5 Tarifni razred, poklic, strokovna izobrazba
Tarifni razred je 3.
Poklic: 32701 Poštni manipulant, 1 drugi ustrezni poklici, 4152.01 pismonoša ali pismonošinja.
Strokovna izobrazba: nižje poklicno izobraževanje. Alternativa: končana osnovna šola in 5 let delovnih izkušenj.
2.6.6 Usmeritev
Ni usmeritve.
2.6.7 Dodatna funkcionalna znanja
-strokovni poštni izpit s področja dela;
-interni preizkus iz varstva pri delu in požarne varnosti;
-vozniški izpit B kategorije;
-osnovno računalniško znanje;
-slovenski jezik - osnovna raven.
2.6.8 Priporočena znanja
Vozniški izpit A kategorije.
2.6.9 Delovne izkušnje (meseci), področje
Ni zahtevanih delovnih izkušenj.
2.6.10 Odgovornost za vodenje in strokovni razvoj zaposlenih
Ni odgovornosti za vodenje oziroma strokovni razvoj zaposlenih.
2.6.11 Odgovornost za doseganje ciljev
Srednje zahtevni letni in izvedbeni strokovni cilji.
2.6.12 Odgovornost za pridobivanje prihodkov
Pridobivanje prihodkov na matičnem delovnem mestu.
2.6.13 Odgovornost za obvladovanje stroškov
Odgovornost za obvladovanje stroškov na matičnem delovnem mestu.
2.6.14 Odgovornost za vpliv na kakovost storitev ali procesov
Neposredna odgovornost za kakovost storitev je velika.
2.6.15 Odgovornost za finančno-materialno poslovanje
Obstaja srednje velika odgovornost za delo z gotovino, vrednostnimi papirji in drugimi plačilnimi sredstvi.
2.6.16 Odgovornost za strateški vpliv na poslovanje
Ni odgovornosti za strateški vpliv na poslovanje.
2.6.17 Odgovornost za operativno delo z informacijami
Odgovornost za operativno delo s podatki-informacijami na matičnem delovnem mestu od izvajalca zahteva natančnost in ažurnost, nedoslednost povzroča srednje velike posledice.
2.6.18 Umski napor, kompleksnost dela
Pri delu zaposleni izbira delovne postopke na podlagi lastne presoje in odločitve. Večkrat nastane potreba po samostojnem reševanju srednje zahtevnih problemov pri srednje kompleksnem delu.
2.6.19 Napori pri delu z zunanjimi strankami
Posredovanje srednje zahtevnih nasvetov in razlag, dokazovanje nekaterih dejstev, reševanje lažjih medsebojnih navzkrižij, pridobivanje srednje zahtevnih informacij (pogosto nad tretjino do dve tretjini delovnega časa).
2.6.20 Napori pri delu zaradi časovnega pritiska
Delo ob velikem časovnem pritisku, kjer je delovni učinek pomemben za posamezne procese oziroma celotno organizacijo (pogosto nad tretjino do dve tretjini delovnega časa).
2.6.21 Napori pri operativnem organiziranju in delu z zaposlenimi
Ni napora pri operativnem organiziranju in delu z zaposlenimi.
2.6.22 Psihofizične sposobnosti
-komunikativnost;
-sposobnost dela s strankami;
-motorična koordinacija;
-popolnoma zdrava gibala;
-urejenost;
-razločen govor.
2.6.23 Drugi podatki
Potrdilo o nekaznovanosti.
2.6 PRILOGA K POGODBI O ZAPOSLITVI
2.6.1 Šifra DM (delovnega mesta)
Šifra delovnega mesta je 3009. Gre za izvajalsko delovno mesto.
2.6.2 Naziv in namen DM (delovnega mesta)
Naziv delovnega mesta je pismonoša. Namen delovnega mesta je prenos vseh vrst pošiljk in blaga ter prodajanje vrednotnic in blaga na dostavi.
2.6.3 Naloge - vsebina dela
-sprejemanje pošiljk;
-dostavljanje vseh vrst pošiljk in blaga;
-prodajanje vrednotnic in drugega blaga;
-opravljanje denarnih storitev na terenu;
-opravljanje sprejema in dostave pošiljk, sklepov in blaga v poslovnih prostorih uporabnikov;
-dostavljanje pošiljk v poštna spravilišča in dostavnike;
-izpraznjevanje poštnih nabiralnikov;
-nakladanje in razkladanje pošiljk in opravljanje drugih del pri ravnanju s pošiljkami in blagom;
-uporabljanje in vzdrževanje delovnih sredstev;
-delovanje skladno s predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požarom;
-izvajanje drugih opravil skladno z usposobljenostjo in navodili.
2.6.4 Dokumentacija za delo
-veljavni zakoni, standardi in drugi predpisi;
-veljavni pravilniki, akti in drugi dokumenti družbe;
-navodila za delo in druga interna dokumentacija;
-delovna navodila neposrednega vodje.
2.6.5 Tarifni razred, poklic, strokovna izobrazba
Tarifni razred je 3.
Poklic: 32701 Poštni manipulant, 1 drugi ustrezni poklici, 4152.01 pismonoša ali pismonošinja.
Strokovna izobrazba: nižje poklicno izobraževanje. Alternativa: končana osnovna šola in 5 let delovnih izkušenj.
2.6.6 Usmeritev
Ni usmeritve.
2.6.7 Dodatna funkcionalna znanja
-strokovni poštni izpit s področja dela;
-interni preizkus iz varstva pri delu in požarne varnosti;
-vozniški izpit B kategorije;
-osnovno računalniško znanje;
-slovenski jezik - osnovna raven.
2.6.8 Priporočena znanja
Vozniški izpit A kategorije.
2.6.9 Delovne izkušnje (meseci), področje
Ni zahtevanih delovnih izkušenj.
2.6.10 Odgovornost za vodenje in strokovni razvoj zaposlenih
Ni odgovornosti za vodenje oziroma strokovni razvoj zaposlenih.
2.6.11 Odgovornost za doseganje ciljev
Srednje zahtevni letni in izvedbeni strokovni cilji.
2.6.12 Odgovornost za pridobivanje prihodkov
Pridobivanje prihodkov na matičnem delovnem mestu.
2.6.13 Odgovornost za obvladovanje stroškov
Odgovornost za obvladovanje stroškov na matičnem delovnem mestu.
2.6.14 Odgovornost za vpliv na kakovost storitev ali procesov
Neposredna odgovornost za kakovost storitev je velika.
2.6.15 Odgovornost za finančno-materialno poslovanje
Obstaja srednje velika odgovornost za delo z gotovino, vrednostnimi papirji in drugimi plačilnimi sredstvi.
2.6.16 Odgovornost za strateški vpliv na poslovanje
Ni odgovornosti za strateški vpliv na poslovanje.
2.6.17 Odgovornost za operativno delo z informacijami
Odgovornost za operativno delo s podatki-informacijami na matičnem delovnem mestu od izvajalca zahteva natančnost in ažurnost, nedoslednost povzroča srednje velike posledice.
2.6.18 Umski napor, kompleksnost dela
Pri delu zaposleni izbira delovne postopke na podlagi lastne presoje in odločitve. Večkrat nastane potreba po samostojnem reševanju srednje zahtevnih problemov pri srednje kompleksnem delu.
2.6.19 Napori pri delu z zunanjimi strankami
Posredovanje srednje zahtevnih nasvetov in razlag, dokazovanje nekaterih dejstev, reševanje lažjih medsebojnih navzkrižij, pridobivanje srednje zahtevnih informacij (pogosto nad tretjino do dve tretjini delovnega časa).
2.6.20 Napori pri delu zaradi časovnega pritiska
Delo ob velikem časovnem pritisku, kjer je delovni učinek pomemben za posamezne procese oziroma celotno organizacijo (pogosto nad tretjino do dve tretjini delovnega časa).
2.6.21 Napori pri operativnem organiziranju in delu z zaposlenimi
Ni napora pri operativnem organiziranju in delu z zaposlenimi.
2.6.22 Psihofizične sposobnosti
-komunikativnost;
-sposobnost dela s strankami;
-motorična koordinacija;
-popolnoma zdrava gibala;
-urejenost;
-razločen govor.
2.6.23 Drugi podatki
Potrdilo o nekaznovanosti.
_________________________________________________________________________________
3 VARNOST PRI DELU
3.1 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
3.1.1 INTERNI AKTI DELODAJALCA objavljeni v Uradnem glasilu Pošte Slovenije d.o.o.
- Navodilo za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
- Navodilo za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo pri delu
- Navodilo za zagotavljanje varnosti in zdravja pri uporabi delovne opreme
- Navodilo za zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev
- Navodilo za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu s slikovnim zaslonom
3.1.2 ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU
- Določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
- Določa organe, pristojne za varnost in zdravje pri delu.
3.1.3 NAVODILA ZA VARNO DELO
- za vsak posamezen stroj
- vsebina zajema bistvo in je čim krajša
- izobesijo se na stroju ali v njegovo neposredno bližino
- nevarnosti, škodljivosti, varnostne ukrepe, način ravnanja ob motnjah in poškodbah ter posledice neupoštevanja navodil
3.1.4 PRIJAVA POŠKODBE PRI DELU
- prijava nadrejenemu takoj oz. najkasneje v 24 urah "Interni obrazec-vodja"
- izpolnimo obrazec za prijavo poškodbe (ER-8)
- zagotovitev denarnega nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi poškodbe
3.1.5 DOLŽNOSTI DELAVCEV S PODROČJA VZD
- opravljanje dela s tolikšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb
- uporaba varnostih naprav in priprav
- upoštevanje:
1. navodil za varno delo,
2. varnostnih ukrepov,
3. namenska uporaba OVO,
4. odzvati se na zdravniški pregled,
5. odzvati se na usposabljanje.
3.1.6 UPORABA SLIKOVNEGA ZASLONA
- Poskrbimo za pravilno svetlobo / vpad iz strani - pravokotno
- Izognemo se bleščanju, ekran nikoli ne postavimo naravnost pred okno, tudi če ste proti oknu obrnjeni s hrbtom
- V primeru slabše svetlobe v prostoru (pod 350 lux) uporabljamo namizno svetilko
- Uporabljajmo "funkcije" stola (naslon za hrbet)
- Ekran naj bo oddaljen od nas približno za dolžino roke (cca. 550 mm)
- Občasno vstanemo, se pretegnimo, sprehodimo (razbremenimo oči)
3.1.7 DELAVCU JE PREPOVEDANO
- Opravljati delo pod vplivom alkohola ali drog, psihoaktivnih substanc
- Snemati varnostne naprave (zaščite, vodila) s stroja
- Zalagati transportne, evakuacijske in intervencijske poti
- Čistiti stroj, ko je ta v obratovanju
- Opravljati popravila ali druga servisna dela, če le ta ni usposobljen in pooblaščen, kot vzdrževalec
- Opravljati dela na elektro instalacijah, če ni odgovorni elektrikar
3.1.8 ROČNO PREMEŠČANJE BREMEN
- ureja Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Ur.l. RS., št. 73/05)
- določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja
3.1.9 DOLŽNOSTI DELODAJALCA
- kadar je mogoče, mora ročno premeščanje nadomestiti s primerno delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali
- če ne, zagotoviti ukrepe in pravilen način dela za zmanjšanje obremenitve hrbta in možnost za nastanek okvar
- upoštevati delavčevo telesno zmogljivost, starost, spol in določila tega pravilnika
- poučevati delavce o nevarnostih in pravilnem načinu dela pri ročnem premeščanju bremen
3.1.10 PRAVILEN NAČIN DELA
- Nikoli iz predklona !
- Vedno iz počepa, z zravnano hrbtenico, stegnjenimi rokami, glavo držimo pokonci in obremenitev prenesemo na stegenske mišice
3.1.11 NAVODILO ZA VARNO DELO Z ZABOJNIKOM
OBVEZNOSTI DELAVCA:
- Da bi bilo zagotovljeno varno delo mora upravljalec zabojnika poleg splošnih varstvenih ukrepov in navodila proizvajalca za uporabo zabojnika, upoštevati in izvajati še predvsem naslednje ukrepe:
- Polnjenje zabojnika:
- Pred polnjenjem zabojnika je potrebno zabojnik ustrezno fiksirati z zavorami oz. dvižnim mehanizmom proti premiku z mesta;
- tovor se polni v zabojnik tako, da se na njegovi zunanji strani nalaga tovor večjih dimenzij, tako da tovor manjših dimenzij ne more izpadati iz zabojnika;
- pri polnjenju zabojnika je potrebno tovor sproti zapenjati z varnostnimi trakovi.
- da se težji paketi ne nalagajo na lažje in da paketne pošiljke ne presegajo višino oz. globino zabojnika (posebna pozornost pri ločenkah).
- Formiran zabojnik je potrebno ustrezno zavarovati z varnostnimi pasovi oz. če le teh ni, je treba zabojnik oviti s plastično ovijalno folijo
- Zabojnik za prevoz paketov, vreč in drugega tovora (max. 750 kg)
- Lahki zabojnik
- Voziček za prevoz paketov s policami
- Pravilna vleka zabojnika
- Blokada zabojnika
- Ročica zavornega mehanizma
3.1.12 OSEBNA VAROVALNA OPREMA
- Delavec mora OVO uporabljati namensko, jo varovati in vzdrževati v čistem in uporabnem stanju, v skladu s prejetimi navodili.
- Delavec mora OVO uporabljati najmanj toliko časa, kolikor je to določeno z rokom minimalne uporabe v seznamu OVO, oz. jo mora uporabljati do njene dejanske izrabljenosti oz. neuporabnosti.
3.1.13 ROPI POŠT
- delovati premišljeno
- ne izpostavljati vaše varnosti
- zapomniti si: opis osebe, oblačila, smer gibanja, način pobega, vozilo, govor, druge značilnosti
- TAKOJ obvestiti policijo na št. 113
- obvestiti upravnika oz. namestnika
- izpolniti obrazec opis storilca - NOV 2010
3.1.14.1 Kdaj mora delavec biti usposobljen za varno delo?
a) v enem letu po nastopu dela
b) ob nastopu dela, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije.
c) enkrat v času poskusne dobe
3.1.14.2 Kakšne pravice ima delavec, če na delovnem mestu obstaja nevarnost za zdravje oz. življenje?
a) nima pravic
b) zapusti delovno mesto ter odide domov
c) ima pravico odkloniti delo ter pisno ali ustno zahtevati odpravo nevarnosti
3.1.14.3 Kdo je lahko zaradi kršitev predpisov iz VZD kaznovan?
a) direktor podjetja
b) varnostni inženir
c) vsak delavec ne glede na delo, ki ga opravlja in položaj v podjetju
3.1.14.4 Kdaj se delavca pošlje na predhodni zdravniški pregled?
a) Predhodni pregled se izvaja pred nastopom dela, po presledku daljšem od 12 mesecev, po prestani hujši bolezni ali spremembi delovnega mesta na bolj nevarno
b) na vsake 3 leta, ne glede na delovno mesto
c) predhodni zdravniški pregledi niso prepisani
3.1.14.5 Kdo lahko denarno kaznuje delavca na delovnem mestu?
a) varnostni inženir
b) inšpektor za delo (osebe, ki opravljajo nadzor)
c) kaznovanje ni možno
3.1.14.6 Kako mora biti usposobljen vsak delavec, preden prvič nastopi delo ali ob vsaki kasnejši razporeditvi na drugo delovno mesto oziroma delo?
a) če ima delavec predpisano strokovno izobrazbo ni potrebe, da se dodatno usposablja;
b) o načinu uporabljanja ročnih orodij;
c) usposobljen mora biti o delovnih razmerah in nevarnostih pri delu, o varstvenih ukrepih, o delovni opremi, osebni varovalni opremi, ...
3.1.14.7 Ali lahko inšpektor nadzor v podjetju opravi kadarkoli?
a) da
b) ne, samo ob težjih in smrtnih nesrečah
c) ne, samo ob predhodni najavi
3.1.14.8 Kaj je potrebno storiti ob težji ali kolektivni nesreči?
a) obvestimo inšpekcijo dela
b) pokličemo reševalce
c) nudimo prvo pomoč, pokličemo reševalce na 112, zavarujemo mesto nesreče ter obvestimo odgovorno osebo za prijavo inšpekciji dela
3.1.14.9 Kdaj se lahko proti delavcu uvede postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti v zvezi z VZD?
a) kadar delavec ne uporablja predpisane osebne varovalne opreme in dela ne opravlja v skladu s predpisi varnosti in zdravja pri delu
b) v nobenem primeru
c) ko delavec fizično ni sposoben za delo
3.1.14.10 V kolikšnem času se mora javiti poškodba pri delu in komu?
a) ni potrebno nikomur javiti
b) takoj neposrednemu vodji in odgovorni osebi za prijavo nezgode v roku 24 ur
c) javiti je potrebno po končanem bolniškem staležu
3.1.14.11 Kdo mora delavca praktično poučiti o varnem načinu dela, nevarnostih ter ukrepih za varno delo?
a) sodelavci
b) neposredni vodja
c) delavec se je sam dolžan seznaniti z varnim načinom dela
3.1.14.12 Kdo ima pravice in dolžnosti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu?
a) samo redno zaposleni delavci v podjetju
b) samo delavci v neposredni proizvodnji
c) vsi, ki so kakorkoli na delu v podjetju oz. zavodu, tudi študentje, dijaki, učenci na praktičnem usposabljanju v okviru šolanja, ...
3.1.14.13 Kdaj se sme (mora) delavca odstraniti z dela?
a) delavec ima vso pravico do dela in se mu opravljanja dela ne sme prepovedati
b) če kljub opozorilu ne upošteva varstvenih ukrepov in ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varnost
c) samo v primeru, ko fizično ni sposoben opraviti dela
3.1.14.14 Ali sme delavec pod vplivom alkohola ali mamil opravljati delo?
a) ne
b) da
c) lahko, če je zaposlen na delu, kjer ne obstaja večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar
3.1.14.15 Ali mora biti delavec seznanjen z navodili za varno delo oz. uporabo delovne opreme, stroja oz. naprave?
a) ne, seznanitev ni nujno potrebna, je pa priporočljiva
b) da, delavec mora biti seznanjen z navodili za varno delo, jih mora dosledno upoštevati in mu morajo biti vedno na razpolago na delovnem mestu
3.1.14.16 V katerem jeziku morajo biti navodila za varno delo oz. uporabo delovne opreme, stroja oz. naprave?
a) v angleškem in slovenskem jeziku
b) v slovenskem jeziku
c) vedno morajo biti napisana v jeziku, katerega uporabnik delovne opreme razume
3.1.14.17 Kako mora ukrepati delavec, ki opazi okvaro na delovni opremi ali drug pojav, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo varnost ali varnost sodelavcev?
a) po končanem delu obvesti svojega vodjo
b) obvesti varnostnega inženirja
c) prekine delo in takoj obvesti svojega vodjo
3.1.14.18 Kdo opravi dnevni pregled delovne opreme, če je brezhibna in varna za uporabo?
a) uporabnik sam
b) neposredni vodja
c) varnostni inženir
3.1.14.19 Katero osebno varovalno opremo je delavec dolžan uporabljati?
a) samo tisto, ki ga ne ovira pri delu
b) delavec ni dolžan nositi nobene varovalne opreme
c) vso predpisano osebno varovalno opremo, ki je določena z oceno tveganja
3.1.14.20 Kakšne barve mora biti tipka za izklop v sili?
a) rdeče
b) rumene
c) zelene
3.1.14.21 Kakšno osebno varovalno opremo uporabljamo pri delu?
a) uporaba osebne varovalne opreme je predpisana v Izjavi o varnosti za delo pismonoše
b) ni potrebno uporabljati osebne varovalne opreme
c) uporabljamo le tisto, ki nas pri delu ne ovira
3.1.14.22 Kakšna je največja dovoljena masa bremena, ki jo lahko dvigne moški star od 19-45 let?
a) 55 kg
b) 65 kg
c) 25 kg
3.1.14.23 Kakšna je največja dovoljena masa bremena, ki jo lahko dvigne ženska stara med 19-45 let?
a) 15 kg
b) 30 kg
c) 45 kg
3.1.14.24 Kako pravilno ročno dvigujemo bremena?
a) iz predklona z krivljeno hrbtenico
b) iz počepa in z vzravnano hrbtenico
3.1.14.25 Ali se lahko prevažamo z napravami za prevoz tovora (voziček, viličar, dvigalo)?
a) lahko, če je dovolj prostora
b) ne smemo
c) ni predpisano
3.1.14.26 Kaj storimo, če na dostavi pademo, zdrsnemo in se pri tem poškodujemo?
a) če nas ne boli preveč, potrpimo in opravimo dostavo do konca
b) takoj odidemo do zdravnika
c) poiščemo zdravniško pomoč ter o dogodku obvestimo nadrejenega ter VNC Pošte
3.1.14.27 Kdo je dolžan preveriti brezhibnost vozila?
a) vodja
b) direktor PE
c) uporabnik sam
3.1.14.28 Kdaj je potrebno preveriti brezhibnost vozila?
a) preverjanje se opravlja enkrat letno v skladu z določenimi roki
b) vozilo mora biti brezhibno, zato pregled ni potreben
c) preverjanje brezhibnosti se opravi dnevno pred vsako uporabo
3.1.14.29 Kaj storimo, če nas na dostavi napade pes?
a) obvestimo nadrejenega ter VNC Pošte, zapomnimo si ali pridobimo čim več podatkov o dogodku, psu oz. lastniku (naslov, ura dogodka, udeležence, priče ipd. ...)
b) če nas ne boli preveč potrpimo in opravimo dostavo do konca
3.1.14.30 Ali je potrebno poklicati policijo, če se nam zgodi prometna nezgoda na cesti za cestni promet?
a) da
b) policije ni potrebno obveščati o prometnih nesrečah, ker zakonsko to ni določeno
3.1.14.31 Ali je potrebno, da obvestimo nadrejenega za vsako poškodbo pri delu?
a) da, vse poškodbe, tudi tiste manjše, sporočimo nadrejenemu
b) ne, potrebno je prijaviti le težje poškodbe
3.1.14.32 Komu in kdaj je potrebno prijaviti poškodbo pri delu?
a) poškodbe pri delu ni potrebno prijaviti
b) poškodbo pri delu prijavimo osebnemu zdravniku
c) prijavimo jo nadrejenemu delavcu takoj oz. najkasneje v 24 urah po nastanku poškodbe
3.1.14.33 Katere dejavnike je potrebno upoštevati pri ročnem premeščanju bremena (dviganju paketov)?
a) težo paketa
b) težo in volumen paketa
c) poleg teže in volumna paketa ima pomembno vlogo tudi značilnost okolice oz. odlagališča (višina kamor dvigamo breme)
3.1.14.34 Katere so največji vzroki poškodb pri pismonošah?
a) ugrizi psov in prometne nezgode
b) zdrsi in padci zaradi spolzkih tal
c) oboje od zgoraj naštetega
3.1.14.35 Ali moramo pri vožnji motornega kolesa vedno uporabljati čelado?
a) ne
b) da
c) če smo pri vožnji izredno pazljivi in vozimo po omejitvah je ni potrebno uporabljati
3.1.14.36 Kaj storimo, če pride do ropa?
a) ostanemo mirni, roparja ne izzivamo, upoštevamo njegove zahteve, obenem si poizkušamo zapomnit čim več njegovih značilnosti
b) poizkušamo ohraniti čim več materialnih dobrin (z roparjem se pogovarjamo, najprej mu izročimo bankovce manjših vrednosti, nato večje, na vsak način poizkušamo sprožiti alarm)
3.1.14.37 Kdo lahko upravlja z dvižno ploščadjo na dostavnem vozilu?
a) voznik dostavnega vozila ali pismonoša, ki je v vlogi voznika dostavnega vozila
b) pismonoša
c) delavec manipulacije
3.1.14.38 Kdaj lahko nalagamo tvarino na kontejner (zabojnik)?
a) kadar je kontejner zavarovan pred premikom
b) kadar kontejner ni zavarovan pred premikom in je prazen
c) ni predpisano
3.1.14.39 Ali lahko kontejner (zabojnik) prevažamo po klančinah?
a) seveda, saj ima za ta namen vgrajeno zavorno ročico
b) nikoli, ker je zavora namenjena samo zavarovanju zabojnika pred neželenim premikom na vodoravnih tleh
3.1.14.40 Komu lahko dovolimo vstop v zaledne prostore pošte?
a) vsakemu, ki pozvoni na službenem vhodu
b) v zaledne prostore pošt lahko vstopajo samo zaposleni ter osebe, ki imajo posebno dovolilnico izdano s strani službe korporativne varnosti
c) lahko tudi sorodnikom, prijateljem in znancem
3.2 VARSTVO PRED POŽAROM
3.2.1 POŽARNI RED
je listina, v kateri je natančneje opredeljeno varstvo pred požarom v podjetju in sicer določi:
- organizacijo VPP
- ukrepe VPP, ki jih zahteva delovno ali bivalno okolje
- način in kontrolo izvajanja teh ukrepov
- navodila za ravnanje v primeru požara
- vrste in način usposabljanja zaposlenih VPP
3.2.2 IZVLEČEK POŽARNEGA REDA
- je izobešen na vidnem mestu v delavnicah, hodnikih, skupnih prostorih, ...
- Povzame bistvo: -organizacije varstva pred požarom; -ukrepov varstva pred požarom; -navodil za ravnanje v primeru požara
3.2.3 PREVENTIVNI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM
- V neposredni bližini in na odvodih dimnih plinov (če obstajajo) zaradi nevarnosti zelo vročih površin, ki nastanejo zaradi vročih dimnih plinov, ni dovoljeno ničesar shranjevati in odlagati.
- V kotlovnicah oz. v kurilnicah ni dovoljeno odlagati in shranjevati lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi oz. materialov.
- Po končanem delu oz. po uporabi je treba električne naprave - razen tistih s stalnim napajanjem - izključiti, vtikač je treba izvleči iz vtičnice.
- Delavcem je najstrožje prepovedano:
- popravljanje električnih naprav, če za ta dela niso strokovno usposobljeni in pooblaščeni;
- uporaba poškodovanih električnih naprav;
- priključitev več električnih porabnikov z razdelilnim vtičem na eno zidno vtičnico;
- poseganje v električne omarice oz. krpanje in premeščanje
- Prepoved uporabe individualnih ogreval, kuhalnikov in drugih naprav, ki povečujejo nevarnost nastanka požara,
- mastne oz. z vnetljivimi snovmi prepojene krpe je treba odlagati v kovinske posode s pokrovom; posode je treba po končanem delu oz. najkasneje po zaključku delovnega dne odnesti iz delovnega prostora in odložiti na določeno mesto.
3.2.4 PREVENTIVNI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM V GARAŽAH
- Vozila (osebna in tovorna) morajo biti v garaži parkirana vzvratno, in sicer tako, da so dostopna z vseh strani in da jih je v primeru intervencije mogoče potisniti iz garaže.
- V garažah ni dovoljeno shranjevati goriva, predvsem bencina in drugih stvari, ki ne sodijo v garažo (gume, oblačila in druge gorljive oz. vnetljive snovi).
- Pri parkiranju mopeda v garažo je treba obvezno na mopedu zapreti dovod goriva in preprečiti iztekanje goriva na tla.
- Mastna ali z vnetljivimi snovmi polita oz. onesnažena tla je treba takoj očistiti.
- Ob vsakem zapuščanju garaže je treba preveriti in po potrebi odstraniti morebitne vzroke požara, ugasniti luč in zakleniti vrata.
3.2.5 OSNOVNI POGOJI GORENJA
- kisik
- gorljiva snov (trda, tekoča, plinasta)
- izvor vžiga (vžigna energija)
3.2.6 GAŠENJE Z GASILNIKOM
- Gasimo vedno v smeri vetra!
- Gasiti začnemo na sprednjem robu požara!
- Iztekajočo tekočino začnemo gasiti zgoraj in nadaljujemo spodaj!
- Po zaključenem gašenju se moramo prepričati, da je požar resnično pogašen in poskrbeti za ponovno polnjenje gasilnikov!
- Gasilnik na plin CO2 3 kg (stari tip)
- Gasilnika na prah (brez stalnega tlaka in stalni tlak)
- Gasilnika na plin CO2 5 kg in 3 kg
- Aktiviranje gasilnika
3.2.7 Kako ravnamo, če zagori električni aparat, računalnik ipd.
- Če je mogoče, izklopimo aparat iz električnega omrežja
- Vzamemo gasilnik, po možnosti na plin CO2, če ne lahko tudi na prah S
- Aktiviramo gasilnik in pogasimo ogenj
- Pogašeno napravo izločimo iz uporabe dokler se ne pregleda in servisira
- O požaru obvestimo pooblaščeno osebo za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (to velja za vsak požar)
V nobenem primeru aparata pod napetostjo ne smemo gasiti z vodo.
3.2.8 Kako ravnamo, če zagori olje ali mast v posodi
- Izklopimo grelno površino
- Gorečo posodo pokrijemo s pokrovko, če to ni možno pa z vlažno krpo
- Če ogenj še ni ugasnil, uporabimo gasilnik na prah ali na plin in ogenj pogasimo
V nobenem primeru gorečega olja ali masti ne smemo gasiti z vodo.
3.2.9 Kako ravnamo, če v prostoru zaznamo plin
- Odstranimo možen iniciator vžiga (izklopimo FIT stikalo, varovalko ipd.). Električni tok izklopimo le v primeru, če je stikalo oz. vtikač izven prostora, kjer smo zaznali plin (nevarnost iskre).
- Odpremo okna in vrata ter napravimo prepih.
- Poskušajmo ugotoviti od kod uhaja plin in ga zaprimo.
- Če napake ne ugotovimo oz. odpravimo, takoj pokličemo gasilce na telefonsko številko 112.
3.2.10 Kako ravnamo, če v prostoru požara ne moremo pogasiti
- Alarmiramo osebje v objektu o požaru z glasnim vpitjem POŽAR ali z aktiviranjem sirene
- Poskrbimo, da se zaposleni in druge osebe umaknejo iz objekta na prosto
- Pokličemo gasilce na telefonsko številko 112
- V prostoru, kjer gori, izklopimo električno opremo in zapremo plin
- Dokumentacijo in opremo umaknemo v drug prostor, ki ga požar ne bo zajel (trezor) ali na prosto
- Iz prostora umaknimo nevarne snovi (plin, gorivo ipd.)
- Zaprimo okna, zapustimo prostor in zaprimo vrata za seboj
- Omogočimo neoviran dostop gasilski enoti do objekta in ji posredujemo potrebne informacije
3.2.11 Kako ravnamo ob evakuaciji oseb iz objekta
- Alarmiramo osebje v objektu in zahtevamo, da se umaknejo na prosto v bližino pošte
- Poskrbimo, da se evakuacijske poti ne zadimijo (odpremo okna)
- Spodbujamo evakuacijo z umirjenim glasom brez panike
- Poskrbimo, da se starejšim in drugim osebam pomaga pri izhodu iz objekta
- Če je evakuacijska pot že neprehodna, zahtevamo, da se osebe umaknejo v drug varen prostor in da zatesnijo vrata proti dimu
- Naredimo seznam pogrešanih in ga izročimo gasilcem
- Gasilcem nudimo potrebne informacije
3.2.12 OBVEŠČANJE POŽARA GASILCEM
- Telefonska številka 112
- Se predstavimo in povemo, kje natančno gori (naziv, ulico, tel. štev.)
- Povemo kateri del objekta gori (kateri prostori, nadstropje)
- Povemo ali so ljudje v nevarnosti in bo potrebno reševanje
- Povemo obseg požara in možnost razširitve na sosednje objekte
3.2.1 POŽARNI RED
je listina, v kateri je natančneje opredeljeno varstvo pred požarom v podjetju in sicer določi:
- organizacijo VPP
- ukrepe VPP, ki jih zahteva delovno ali bivalno okolje
- način in kontrolo izvajanja teh ukrepov
- navodila za ravnanje v primeru požara
- vrste in način usposabljanja zaposlenih VPP
3.2.2 IZVLEČEK POŽARNEGA REDA
- je izobešen na vidnem mestu v delavnicah, hodnikih, skupnih prostorih, ...
- Povzame bistvo: -organizacije varstva pred požarom; -ukrepov varstva pred požarom; -navodil za ravnanje v primeru požara
3.2.3 PREVENTIVNI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM
- V neposredni bližini in na odvodih dimnih plinov (če obstajajo) zaradi nevarnosti zelo vročih površin, ki nastanejo zaradi vročih dimnih plinov, ni dovoljeno ničesar shranjevati in odlagati.
- V kotlovnicah oz. v kurilnicah ni dovoljeno odlagati in shranjevati lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi oz. materialov.
- Po končanem delu oz. po uporabi je treba električne naprave - razen tistih s stalnim napajanjem - izključiti, vtikač je treba izvleči iz vtičnice.
- Delavcem je najstrožje prepovedano:
- popravljanje električnih naprav, če za ta dela niso strokovno usposobljeni in pooblaščeni;
- uporaba poškodovanih električnih naprav;
- priključitev več električnih porabnikov z razdelilnim vtičem na eno zidno vtičnico;
- poseganje v električne omarice oz. krpanje in premeščanje
- Prepoved uporabe individualnih ogreval, kuhalnikov in drugih naprav, ki povečujejo nevarnost nastanka požara,
- mastne oz. z vnetljivimi snovmi prepojene krpe je treba odlagati v kovinske posode s pokrovom; posode je treba po končanem delu oz. najkasneje po zaključku delovnega dne odnesti iz delovnega prostora in odložiti na določeno mesto.
3.2.4 PREVENTIVNI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM V GARAŽAH
- Vozila (osebna in tovorna) morajo biti v garaži parkirana vzvratno, in sicer tako, da so dostopna z vseh strani in da jih je v primeru intervencije mogoče potisniti iz garaže.
- V garažah ni dovoljeno shranjevati goriva, predvsem bencina in drugih stvari, ki ne sodijo v garažo (gume, oblačila in druge gorljive oz. vnetljive snovi).
- Pri parkiranju mopeda v garažo je treba obvezno na mopedu zapreti dovod goriva in preprečiti iztekanje goriva na tla.
- Mastna ali z vnetljivimi snovmi polita oz. onesnažena tla je treba takoj očistiti.
- Ob vsakem zapuščanju garaže je treba preveriti in po potrebi odstraniti morebitne vzroke požara, ugasniti luč in zakleniti vrata.
3.2.5 OSNOVNI POGOJI GORENJA
- kisik
- gorljiva snov (trda, tekoča, plinasta)
- izvor vžiga (vžigna energija)
3.2.6 GAŠENJE Z GASILNIKOM
- Gasimo vedno v smeri vetra!
- Gasiti začnemo na sprednjem robu požara!
- Iztekajočo tekočino začnemo gasiti zgoraj in nadaljujemo spodaj!
- Po zaključenem gašenju se moramo prepričati, da je požar resnično pogašen in poskrbeti za ponovno polnjenje gasilnikov!
- Gasilnik na plin CO2 3 kg (stari tip)
- Gasilnika na prah (brez stalnega tlaka in stalni tlak)
- Gasilnika na plin CO2 5 kg in 3 kg
- Aktiviranje gasilnika
3.2.7 Kako ravnamo, če zagori električni aparat, računalnik ipd.
- Če je mogoče, izklopimo aparat iz električnega omrežja
- Vzamemo gasilnik, po možnosti na plin CO2, če ne lahko tudi na prah S
- Aktiviramo gasilnik in pogasimo ogenj
- Pogašeno napravo izločimo iz uporabe dokler se ne pregleda in servisira
- O požaru obvestimo pooblaščeno osebo za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (to velja za vsak požar)
V nobenem primeru aparata pod napetostjo ne smemo gasiti z vodo.
3.2.8 Kako ravnamo, če zagori olje ali mast v posodi
- Izklopimo grelno površino
- Gorečo posodo pokrijemo s pokrovko, če to ni možno pa z vlažno krpo
- Če ogenj še ni ugasnil, uporabimo gasilnik na prah ali na plin in ogenj pogasimo
V nobenem primeru gorečega olja ali masti ne smemo gasiti z vodo.
3.2.9 Kako ravnamo, če v prostoru zaznamo plin
- Odstranimo možen iniciator vžiga (izklopimo FIT stikalo, varovalko ipd.). Električni tok izklopimo le v primeru, če je stikalo oz. vtikač izven prostora, kjer smo zaznali plin (nevarnost iskre).
- Odpremo okna in vrata ter napravimo prepih.
- Poskušajmo ugotoviti od kod uhaja plin in ga zaprimo.
- Če napake ne ugotovimo oz. odpravimo, takoj pokličemo gasilce na telefonsko številko 112.
3.2.10 Kako ravnamo, če v prostoru požara ne moremo pogasiti
- Alarmiramo osebje v objektu o požaru z glasnim vpitjem POŽAR ali z aktiviranjem sirene
- Poskrbimo, da se zaposleni in druge osebe umaknejo iz objekta na prosto
- Pokličemo gasilce na telefonsko številko 112
- V prostoru, kjer gori, izklopimo električno opremo in zapremo plin
- Dokumentacijo in opremo umaknemo v drug prostor, ki ga požar ne bo zajel (trezor) ali na prosto
- Iz prostora umaknimo nevarne snovi (plin, gorivo ipd.)
- Zaprimo okna, zapustimo prostor in zaprimo vrata za seboj
- Omogočimo neoviran dostop gasilski enoti do objekta in ji posredujemo potrebne informacije
3.2.11 Kako ravnamo ob evakuaciji oseb iz objekta
- Alarmiramo osebje v objektu in zahtevamo, da se umaknejo na prosto v bližino pošte
- Poskrbimo, da se evakuacijske poti ne zadimijo (odpremo okna)
- Spodbujamo evakuacijo z umirjenim glasom brez panike
- Poskrbimo, da se starejšim in drugim osebam pomaga pri izhodu iz objekta
- Če je evakuacijska pot že neprehodna, zahtevamo, da se osebe umaknejo v drug varen prostor in da zatesnijo vrata proti dimu
- Naredimo seznam pogrešanih in ga izročimo gasilcem
- Gasilcem nudimo potrebne informacije
3.2.12 OBVEŠČANJE POŽARA GASILCEM
- Telefonska številka 112
- Se predstavimo in povemo, kje natančno gori (naziv, ulico, tel. štev.)
- Povemo kateri del objekta gori (kateri prostori, nadstropje)
- Povemo ali so ljudje v nevarnosti in bo potrebno reševanje
- Povemo obseg požara in možnost razširitve na sosednje objekte
3.2.13 NALOGE ZAPOSLENIH PO POŽARU
Vsak zaposleni v objektu mora po nalogu vodje pomagati pri odpravi posledic požara in pri vzpostavitvi normalnega stanja. Pomagati mora predvsem pri:
- čiščenju objekta in delovne opreme,
- popisu uničene oz. poškodovane opreme, sredstev za delo, dokumentacije itd.,
- ponovnem urejanju poslovne dokumentacije ipd. za čim hitrejšo vzpostavitev normalnega dela.
3.2.14.1 V katerem internem aktu podjetja so določene pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev s področja varstva pred požarom?
a) v požarnem redu
b) v pravilniku o osebnih dohodkih
c) v oceni tveganja z izjavo o varnosti
3.2.14.2 Kdo je odgovorna oseba za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije?
a) odgovorne osebe so ustrezno usposobljene in določene tudi v požarnem redu
b) ni pomembno, da vem
c) gasilci
3.2.14.3 Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je možno gorenje?
a) gorljiva snov ter ustrezna toplota
b) zrak, gorljiva snov ter vžigna energija
c) zrak ter gorljiva snov
3.2.14.4 Na katero telefonsko številko pokličemo gasilce?
a) 113
b) 1188
c) 112
3.2.14.5 Kaj storimo, ko opazimo začetni požar?
a) aktiviramo stabilne naprave za gašenje požara
b) po svojih sposobnostih opozorimo okolico in poskušamo požar pogasiti - uporabimo ročne gasilnike
c) obvestimo gasilce ter jih počakamo
3.2.14.6 Pri tlenju ali gorenju nastaja izredno strupen plin, ki je brez barve in vonja? Kateri?
a) CO2 - ogljikov dioksid
b) CO - ogljikov monoksid
c) N - dušik
3.2.14.7 Kako gasimo gorečo obleko na delavcu?
a) z gasilnim aparatom na prah
b) z gasilnim aparatom na CO2
c) s primernim pregrinjalom
3.2.14.8 S katerim gasilnim aparatom gasimo električno instalacijo?
a) z gasilnim aparatom na peno (voda + penilo)
b) z gasilnim aparatom na vodo
c) z gasilnim aparatom na prah ali CO2
3.2.14.9 Gasilni aparat za gašenje s prahom pod stalnim tlakom aktiviramo tako, da:
a) odvijemo vijak, obrnemo aparat na glavo, ga potresemo, usmerimo curek v središče požara in s posebnim ventilom doziramo količino prahu
b) ročnik usmerimo v plamen požara in odvijemo ventil na jeklenki do konca v levo
c) izvlečemo varovalko, cev usmerimo v sprednji spodnji rob žarišča požara ter pritisnemo na ročico
3.2.14.10 Kako morajo biti nameščeni gasilniki?
a) na dostopnih mestih
b) nameščeni morajo biti na vidnem in dostopnem mestu z ročnikom med 80 in 120 cm od tal
c) pomembno je le, da jih je dovolj
3.2.14.11 Kdo izvaja preglede gasilnikov?
a) zaposleni v podjetju, kjer so nameščeni
b) podjetja s pooblastilom in ustrezno usposobljene osebe, ki preverijo ali je gasilnik pripravljen za uporabo. Pregled se vrši enkrat letno.
c) gasilci
3.2.14.12 Ob klicu na 112, center za obveščanje, je potrebno sporočiti:
a) svoje ime in priimek, točen naslov kraja požara, obseg požara, kaj gori in nevarnost, ki preti ljudem
b) kraj požara
c) koliko gasilcev naj pride gasiti požar
3.2.14.13 Kaj storimo, če je požar že močno razvit?
a) zapremo vrata prostora, če je to mogoče, pokličemo gasilce, pomagamo pri evakuaciji ljudi in premoženja
b) na vsak način poizkušamo požar pogasiti
c) umaknemo se na varno
3.2.14.14 Ali smo dolžni sodelovati pri gašenju požara?
a) ne
b) pri gašenju lahko sodelujejo le gasilci
c) da, če s tem ne ogrožamo svojega zdravja ali življenja
3.2.14.15 Po in o vsakem požaru mora biti obveščen?
a) vodja pošte
b) vzdrževalec
c) če smo ga uspeli sami pogasiti ni potrebno nikogar obveščati
3.2.14.16 Ob evakuaciji se umaknemo na ...
a) varno mesto ali odidemo domov
b) dovolj veliko oddaljenost od objekta
c) zbirno mesto, ki je določeno v požarnem redu in vrisano v načrtu evakuacije
3.2.14.17 Ali pokličemo gasilce tudi, če smo uspeli sami pogasiti požar?
a) ne, ni potrebno
b) seveda, saj je potrebno pregledati prostor, da ne bi prišlo do ponovnega vžiga
c) če smo požar pogasili in se ogenj ne pojavlja več, to ni potrebno
3.2.14.18 Kako pogasimo ogenj, če se je vnelo olje na štedilniku?
a) polijemo z vodo
b) uporabimo gasilnik na prah ali prekrijemo z vlažno krpo
c) primemo posodo in jo vržemo skozi okno
3.2.14.19 S katerimi gasilnimi sredstvi lahko gasimo elektroinstalacije ali naprave pod napetostjo?
a) vzamemo najbližji gasilnik
b) uporabimo lahko gasilnik na prah ali CO2
c) uporabimo hidrant
3.2.14.20 Ali je potrebno izvajati vaje evakuacije in praktičnega preizkusa gašenja?
a) ne, saj le moti delovni postopek
b) vaje izvajajo le za osebe, ki so določene za vodenje evakuacije in gašenje začetnih požarov
c) seveda, saj lahko le tako zagotovimo pravilno reakcijo ob požaru
3.3 PRVA POMOČ
3.3.1 CILJI PRVE POMOČI
- ohraniti življenje, t.j. zagotovitev osnovnih dveh življenjskih funkcij (dihanje in bitje srca)
- preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja
- poskrbeti za strokovno pomoč
3.3.2 UKREPANJE OB NEZGODI
- zavarujemo kraj nezgode
- presodimo okoliščine in pregledamo poškodovanca
- nudimo prvo pomoč
- pokličemo reševalce
3.3.3 STANJE ZAVESTI
- ugotovimo najprej
- ustrezno ukrepamo: če je nezavesten, diha in mu bije srce, ga obrnemo na bok, da preprečimo zadušitev
3.3.4 ZAUSTAVITEV KRVAVITEV
- z direktnim pritiskom debele plasti sterilne gaze na rano
- namestimo kompresijsko obvezo čvrsto nad mestom krvavitve
3.3.5 UGRIZ PSA
- Delovati umirjeno.
- Zapisati si podatke o psu in njegovem lastniku, če je to mogoče.
- V prvi pomoči pustimo, da kri nekaj časa odteka iz ugrizne rane.
- S sterilno gazo obrišemo slino iz okolice rane, v smeri iz rane navzven. Rano očistimo z mlačno tekočo vodo in milom ter prekrijemo s sterilno gazo.
- Poiščemo pomoč pri zdravniku.
- ohraniti življenje, t.j. zagotovitev osnovnih dveh življenjskih funkcij (dihanje in bitje srca)
- preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja
- poskrbeti za strokovno pomoč
3.3.2 UKREPANJE OB NEZGODI
- zavarujemo kraj nezgode
- presodimo okoliščine in pregledamo poškodovanca
- nudimo prvo pomoč
- pokličemo reševalce
3.3.3 STANJE ZAVESTI
- ugotovimo najprej
- ustrezno ukrepamo: če je nezavesten, diha in mu bije srce, ga obrnemo na bok, da preprečimo zadušitev
3.3.4 ZAUSTAVITEV KRVAVITEV
- z direktnim pritiskom debele plasti sterilne gaze na rano
- namestimo kompresijsko obvezo čvrsto nad mestom krvavitve
3.3.5 UGRIZ PSA
- Delovati umirjeno.
- Zapisati si podatke o psu in njegovem lastniku, če je to mogoče.
- V prvi pomoči pustimo, da kri nekaj časa odteka iz ugrizne rane.
- S sterilno gazo obrišemo slino iz okolice rane, v smeri iz rane navzven. Rano očistimo z mlačno tekočo vodo in milom ter prekrijemo s sterilno gazo.
- Poiščemo pomoč pri zdravniku.
____________________________________________________________________________
4 IZPIT PISMONOŠ
4.1 Označevanje premalo plačane poštnine na pošiljkah in štampiljka T.
Plačana poštnina se na pismu evidentira v obliki:
- poštne znamke (oddaja na pošti in v poštni nabiralnik)
- z odtisom štampiljke »POŠTNINA PLAČANA« (oddaja na pošti)
- z odtisom poštninskega stroja (oddaja na pošti)
- računalniške nalepke - nalepka iz upo (oddaja na pošti)
- z oznako »POŠTNINA PLAČANA POG. ŠT.« (oddaja na pošti in v poštni nabiralnik, pogoj je pogodba pošiljatelja)
· POŠILJKE S PREMALO PLAČANO POŠTNINO NPR. DA NA
POŠILJKI NI DOVOLJ ZNAMK, ALI PA JIH SPLOH NI
·
IMAJO POŠILJKE ODTISNEJO ŠTAMPILJKO »POŠTNINA
PLAČANA PRI POŠTI.......«,
·
ALI IMAJO ODTIS IZ FRANKIRNEGA STROJA
PISMONOŠA V TEH PRIMERIH ODTISNE V GORNJI DESNI KOT
ŠTAMPILJKO «T« , KAR POMENI, DA JE POŠTNINA PREMALO PLAČANA OZ. SPLOH NI PLAČANA.
ČE SE V POŠTNEM NABIRALNIKU NAJDE VEČJE ŠTEVILO POŠILJK S PREMALO PLAČANO
POŠTNINO ENEGA POŠILJATELJA, SE LAHKO TAKŠNA PISMA VRNE POŠILJATELJU.
UGOTAVLJANJE PREMALO
PLAČANE POŠTNINE PRI POŠILJKAH, PRISPELIH NA DOSTAVNO POŠTO
·
PRI DELITVI POŠILJK NA DOSTAVO IN POŠTNE PREDALE
JE POTREBNO V PRIMERU, DA NA POŠILJKI NI OZNAK O PLAČANI POŠTNINI, TAKŠNO
POŠILJKO IZLOČIT, NANJO ODTISNIT ŠTAMPILJKO »T«IN JO PREDATI NADREJENEMU, DA SE POŠILJKO USTREZNO OBREMENI.
4.2 Pojasnite pojme: potovnik, dostavno spravilišče in dostavnik.
POTOVNIK – USMERJEVALNI
REGALZ VSTAVLJENIMI RAZDELILNIMI MREŽICAMI. UPORABLJA SE ZA RAZVRŠČANJE POŠTNIH
POŠILJK PO OBHODNEM REDU. POTOVNIK MORA BITI IPREMLJEN Z LETVICAMI IN NAPISNIMI
TRAKOVI, NA KATERIH SO PO OBHODNEM REDU NAPISANA NASEJA OZ. ULICE IN HIŠNE
ŠTEVILKE.
DOSTAVNO SPRAVILIŠČE
– SE ORGANIZIRA ZARADI HRAMBE VEČJE KOLIČINE POŠILJK, KI JE PISMONOŠA NE MORE
VZETI S SEBOJ NA DOSTAVO. PISMONOŠA POŠILJKE ZA DOSTAVNO SPRAVILIŠČE POVEŽE V
SVEŽNJE IN JIH SPRAVI V POSEBNO PLATNENO VREČO. LE-TE ODPELJE ZA TO ZADOLŽENI
PISMONOŠA V DOSTAVNO SPRAVILIŠČE. PRAVILOMA MORA POŠTA Z LASTNIKOM SKLENITI
POGODBO O HRAMBI POŠILJK V DOSTAVNEM SPRAVILIŠČU. DOSTAVNO SPRAVILIŠČE JE
LAHKO:
·
V OBLIKI ŽELEZNE ŠKATLE, PRITRJENE NA STAVBO, KI
MORA BITI ZAKLENJENA (DOSTAVNIK)
·
NA OKENSKIH POŠTAH(HRANIJO SE LAHKO VSE VRSTE
POŠILJK, ZAPRTE V DOSTAVNIH VREČAH ALI PISMARNICAH
·
DOSTAVNA SPRAVILIŠČA PRI STRANKAH ZA HRAMBO NAVADNIH POŠILJK, NNDP IN
PUBLIKACIJ
V DOSTAVNIH
SPRAVILIŠČIH (ČE TO NI OKENSKA POŠTA) SE LAHKO HRANIJO:
·
NAVADNE IN POGOJNO KNJIŽENE POŠILJKE NA DOSTAVI
V DOSTAVNIH SPRAVILIŠČIH (ČE TO NI OKENSKA POŠTA) NE SMEMO HRANITI:
·
PRIPOROČENA PISMA, KI VSEBUJEJO POMEMBNE
DOKUMENTE -OSEBNE IZKAZNICE, POTNI LISTI, BANČNE KARTICE, PRIPOROČENA PIMA IZ
TUJINE,
·
VREDNOSTNIH PISEM,
·
KARTIRANIH POŠILJK,
·
PAKETOV Z OBREMENITVIJO IN PAKETOV IZ
TUJINE
4.3 Postopek vročitve pisma s storitvijo podpis dokumentov in dobavnica (komu se vroči na naslovu in na kakšen način).
PISMO S STORITVIJO PODPIS DOKUMENTOV SE SME VROČITI SAMO NASLOVNIKU NA PODLAGI
PREDLOŽITVE OSEBNEGA DOKUMENTA. NASLOVNIK POTRDI PREJEM POŠILJKE S PODPISOM TAKO NA UPO MOBILE ALI
VROČILNI LISTINI IN NA NA DOKUMENTU (POGODBA, ANEKS, NAROČILNICA...),
KJER ZAPIŠE TUDI KRAJ IN DATUM VROČITVE, TER POŠTNEMU DELAVCU VRNE EN IZVOD
DOKUMENTA. POŠTNI DELAVEC NATO POLEG PODPISA NA DOKUMENT ZAPIŠE PODATKE Z
OSEBNEGA DOKUMENTA NASLOVNIKA – VRSTO, ŠTEVILKO IN IZDAJATELJA OSEBNEGA
DOKUMENTA.
4.4 Kako ravna pismonoša, kadar pride prvi v poštne prostore in opazi, da je bil opravljen vlom oziroma poskus vloma?
OBVESTI VNC na 02 449 2626 ali POLICIJO NA 113, NADREJENEGA,
POČAKA NA PRIHOD POLICIJE, SE NE DOTIKA MESTA VLOMA, DA NE IZBRIŠE SLEDI IN
PREPREČI TO TUDI OSTLIM.
4.5 Cilj in namen klicanja naslovnikov pred dostavo paketov.
PRED DOSTAVO POSLOVNIH PAKETOV VEČJIH DIMENZIJ, PALET IN
TOVORA JE POTREBNO NASLOVNIKA POKLICATI
IN SE DOGOVORITI O ČASU DOSTAVE. SICER PA
JE Z UVEDBO UPO MOBILE KLIC
NASLOVNIKA NA PAKETIH, KJER JE OBJAVLJENA TELEFONSKA ŠTEVILKA, OBVEZEN.
Storitev klicanja naslovnikov
pred dostavo se izvaja tako, da pismonoša pred dostavo paketov, ki so
naslovljeni na fizične osebe, naslovnike pokliče in se z njim dogovori glede
možnosti dostave in vročitve paketa. Prav tako lahko pismonoša naslovniku
pošlje SMS-sporočilo in ga tako obvesti o predvideni dostavi paketa.
Osnovni cilji so:
vročiti čim več paketov,
obveščanje naslovnikov, da je paket v dostavi,
naslovniku omogočiti, da izbere mesto prevzema paketa, ki mu ustreza,
zmanjšati število paketov, ki se vračajo pošiljateljem zaradi neprevzema
paketov s strani naslovnikov;
izboljšanje kakovosti izvajanja
storitev in dvig zadovoljstva pošiljateljev in naslovnikov
4.6 Naštejte in opišite alternativne možnosti prevzema paketov.
· PREVZEM NA POŠTI –NASLOVNIK ŽE OB NAROČILU
PAKETA OZNAČI PREVZEM NA POŠTI. TAK PAKET SE NE DOSTAVLJA, NASLOVNIKA SE SAMO
OBVESTI O PRISPETJU PAKETA
·
NASLOVNIKA LAHKO NA PODLAGI SKLENJENEGA
NASLOVNIKOVEGA NAROČILA (VELJA 5 LET) DOLOČI MESTO, KJER NAJ SE MU PUSTI PAKET
(BREZ OBREMENITVE) –DOSTAVA PAKETNE POŠILJKE S PREDAJO NA DOGOVORJEN PROSTOR
(PROSTOR MORA BITI POKRIT)
·
DOSTAVA PAKETNE POŠILJKE SOSEDU- PAKET ZA
NASLOVNIKA LAHKO PREVZAME SOSED
·
STORITEV MOJA DOSTAVA-MOJA IZBIRA
4.7 Opišite postopek izmenjave sklepov (predaja / prevzem, vrste sklepov, dokumenti, ...)
POŠTNE POŠILJKE SE IZMENJUJEJO OZ. PREDAJAJO V SKLEPIH.
SKLEPI SO PREVOZNE ENOTE,V KATERIH SE NAHAJAJO RAZLIČNE POŠTNE POŠILJKE, KAR
NAKAZUJE TUDI VRSTO SKLEPA. VRSTE SKLEPOV SO:
·
S SKLEP
– TO JE PISMAARNICA Z RDEČIM POKROVOM, ZAPRTA Z RDEČO ZAPIRALKO, KI JE OZNAČENA
S ŠTEVILKO. V TA SKLEP SODIJO VSE VRSTE POŠILJK, PREDVSEM PA VREDNOSTNA PISMA,
POTNI LISTI, POŠILJKE HITRE POŠTE, POŠILJKE S STORITVIJO PREDNOSTNO, NAKAZNICE
·
R SKLEP- PRIPOROČENA PISMA – MALA, SREDNJA ALI VELIKA
PISMARNICA BREZ POKROVA Z MODRO NAZIVNICO V UTORU
·
N –SKLEP
– NAVADNA PISMA (RUMENA, ZELENA IN BELA NAZIVNICA)
IZMENJAVA SKLEPOV POMENI PREDAJA SKLEPOV VOZNIKU ALI PREVZEM
SKLEPOV OD VOZNIKA. SKLEPI SE IZMENJUJEJO Z ZAPISNIKOM IZMENJAVE, KI SE IZPOLNI
V DVOJNIKU, ŽIGOSA, PODPIŠE SE PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH ENOT. ČE SE
POŠILJKE IZMENJUJEJO V ZABOJNIKIH (VEČJE POŠTE), SE V ZAPISNIK IZMENJAVE VPIŠE
ŠTEVILO ZABOJNIKOV IN ŠTEVILO PISMARNIC S- SKLEPA, PRAV TAKO ŠTEVILO PROSTIH
POŠILJK S SKLEPA- NPR. HITRA POŠTA, I-BOX. ČE SO V SKLEPU ŽIVE ŽIVALI (ČEBELE,
PIJAVKE, SVILOPREJKE), SE TAKŠNA POŠILJKA ZABELEŽI V OPOMBI ZAPISNIKA
IZMENJAVE, POŠILJKO PA SE PREDA VOZNIKU V ROKE.
PRI PREVZEMU OZ. PREDAJI SKLEPA JE POTREBNO OBVEZNO PREVERITI, ALI SE
ŠTEVILO PREVOZNIH ENOT UJEMA Z VPISI V ZAPISNIKU IZMENJAVE. ČE SE STANJE UJEMA,
SE PRI PREVZEMU DELAVEC PODPIŠE V SPODNJI DESNI KOT ZAPISNIKA (POD SEŠTEVKOM),
PRI PREDAJI PA SE DELAVEC, KATERI PREDAJA SKLEP PODPIŠE NA LEVI SPODNJI STRANI
ZAPISNIKA, VOZNIK PA NA DESNI STRANI. IZVIRNIK ZAPISNIKA IZMENJAVE PREJME
TISTI, KI PREJME POŠILJKE - TOREJ IZVIRNIK ZJUTRAJ PREJME POŠTA, ZVEČER PA ODPRAVNA
POŠTA OZ. PLC.
ČE POŠTNI DELAVEC UGOTOVI, DA JE S-SKLEP POŠKODOVAN (NPR.
POŠKODBA ZAPIRALKE,ŠTEVILKA ZAPIRALKE SE NE UJEMA S ŠTEVILKO ZAPIRALKE V KARTI,
PISMARNICA S- SKLEPA JE ODPRTA...), JE POTREBNO SESTAVITI ZAPISNIK O
POŠKODOVANI PREVOZNI ENOTI. ČE GRE ZA MANJŠE POŠKODBE NA S- SKLEPU, KJER NI
BOJAZNI, DA BI PRIŠLO DO ODTUJITVE ALI IZGUBE POŠILJK S –SKLEPA, SE POŠKODBA
ZABELEŽI NA ZAPISNIK IZMENJAVE, KATERO MORA POTRDITI TUDI VOZNIK S SVOJIM PODPISOM.
4.8 Opišite razlike med navadno in knjiženo pošiljko pri vročanju na dostavi.
NAVADNE POŠILJKE SE VROČAJO V HIŠNE PREDALČNIKE ALI V
POSLOVNI PROSTOR NASLOVNIKA ALI V STANOVANJE (ČE GRE ZA VEČJE POŠILJKE, KI NE
GREDO V HIŠNI PREDALČNIK) BREZ POTRDITVE PREVZEMA NASLOVNIKA.
PRI VROČANJU KNJIŽENE POŠILJKE PA MORA NASLOVNIK OZ.
PREVZEMNIK PISMA POTRDITI PREVZEM S PODPISOM. V KOLIKOR PISMONOŠA NASLOVNIKA NE
POZNA, MORA OPRAVITI LEGITIMACIJO, TO POMENI, DA MORA OD NASLOVNIKA PRIDOBITI
NA VPOGLED OSEBNI DOKUMENT. KNJIŽENE
POŠILJKE SE VROČAJO NA NASLOVU. PISMONOŠA MORA POZVONITI PRI NASLOVNIKU.
KNJIŽENE POŠILJKE SE LAHKO VROČAJO TUDI OSEBAM V SKUPNEM GOSPODINJSTVU
NASLOVNIKA, KI MORAJO BITI STAREJŠE OD 15 LET (ODRASLI ČANI GOSPODINJSTVA). V
TEM PRIMERU JE POTREBNO OBVEZNO NAVESTI RAZMERJE DO NASLOVNIKA.
4.9 Kaj pomeni, če je hišni predalčnik opremljen z nalepko o prepovedi vročanja?
V TAK HIŠNI PREDALČNIK SE NE VROČAJO NENASLOVLJENE IN DELNO
NASLOVLJENE POŠILJKE Z OGLAŠEVALSKO IN MARKETINŠKO VSEBINO KOT JE NNDP (NENASLOVLJENA DIREKTNA
POŠTA, DELNO NASLOLJENA DIREKTNA POŠTA).
NENASLOVLJENE POŠILJKE Z INFORMATIVNO VSEBINO (glasila
lokalnih skupnosti, informatorji) PA SE VROČAJO V HIŠNE PREDALČNIKE, OPREMLJENE Z NALEPKO O
PREPOVEDI VROČANJA, PRAV TAKO SE VROČA PROPAGANDNA SPOROČILA V ČASU VOLILNE
KAMPANJE.
4.10 Kaj storite, če na naslovu ugotovite, da ima naslovnik odklenjen hišni predalčnik?
OBVESTITI MORA NADREJENEGA NA POŠTI. PISMA PO POSEBNIH
ZAKONIH, KATERA SE PO POTEKU ROKA ZA PREVZEM VROČIJO V HIŠNI PREDALČNIK, SE V
TEM PRIMERU VRNEJO POŠILJATELJU Z NAVEDBO«HIŠNI PREDALČNIK ODKLENJEN«. PRAVILOMA
NE BI SMELI VLAGATI V ODKLENJEN OZ. NEUSTREZEN HIŠNI PREDALČNIK NOBENIH
POŠILJK, RAZEN OBVESTIL IN SPOROČIL O PRISPELIH POŠILJKAH. V PRIMERU
NEUSTREZNEGA HIŠNEGA PREDALČNIKA JE
POTREBNO S STRANI STROKOVNIH SLUŽB POSLATI LASTNIKU STANOVANJA OZ. POSLOVNEGA
PROSTIRA OBVESTILO, DA SI UREDI USTREZEN HIŠNI PREDAČNIK.
4.11 Pošiljka je naslovljena na pravno osebo, komu jo na naslovu lahko vročite, kaj preverite?
POŠILJKO LAHKO VROČIMO
POOBLAŠČENCU PRAVNE OSEBE NA PODLAGI OVERJENEGA OZ. NEOVERJENEGA-POOBLASTILA
ALI ZAKONTEMU ZASTOPNIKU –DIREKTORJU PODJETJA, ŽUPANU, RAVNATELJU ŠOLE,
PREDSEDNIKU DRUŠTVA, VODJ IZPOSTAVE RAZNIH URADOV.., KI SE IZKAŽE Z USTREZNO
LISTINO- IZPIS IZ AJPES-A ALI SODNEGA REGISTRA OZ. POTRDILO REGISTRACIJE NA
UPRAVNI ENOTI. V VSEH PRIMERIH PA JE POTREBNO UGOTOVITI ISTEVETNOST PREVZEMNIKA
NA PODLAGI PREDLOŽITVE OSEBNEGA DOKUMENTA – OSEBNA IZKAZNICA, POTNI LIST,
VOZNIŠKO DOVOLJENJE, OBMEJNA PREPUSTNICA, OROŽNI LIST, POTRDILO O USPOSOBLJENOSTI
ZA VODITELJA ČOLNA.
4.12 Postopek vročitve paketa s storitvijo Odkupnina.
Pismonoša vroči pošiljko naslovniku oz. prevzemniku po predhodnem plačilu zneska odkupnine, ki je označen na pošiljki. Na željo uporabnika izpolni blagajniški prejemek. Potem, ko naslovnik poravna znesek odkupnine, pismonoša odstrani vplačilni dokument, nanj na hrbtni strani napiše podatke in sicer:
odkupnina do 1.000,00 EUR)
- ime priimek, naslov vplačnika, državo naslova dejanskega plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu),
- vrsto osebnega dokumenta,
- številko osebnega dokumenta,
- kraj rojstva,
- datum rojstva.
Če je znesek odkupnega plačilnega naloga nad 1.000,00 EUR, je potrebno pridobiti in zapisati poleg ostalih podatkov še državljanstvo in davčno številko vplačnika.
Stranka mora pismonoši predložiti veljavni osebni dokument s fotografijo. Ostale dodatne podatke, ki jih je potrebno vnesti v računalnik oz. zapisati na plačilni nalog, niso pa razvidni iz osebnega dokumenta, stranka pove ustno.
V primeru, da zahtevanih podatkov stranka pismonoši ne želi podati, pismonoša pošiljke ne sme vročiti stranki.
4.13 Kako preverite istovetnost prevzemnika (kateri dokumenti, vročanje mladoletnim osebam, vročanje pooblaščencem)?
ISTOVETNOST PREVZEMNIKA PREVERIMO OB PREDLOŽITVI OSEBNEGA
DOKUMENTA NA VPOGLED IN SICER OSEBNE IZKAZNICE, POTNEGA LISTA, VOZNIŠKEGA
DOVOLJENJA, OBMEJNE PREPUSTNIC, OROŽNEGA LISTA IN POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA
VODITELJA ČOLNA. POŠILJKE, KI SO
NASLOVLJENE NA MLADOLETNE OSEBE, VROČAMO ZAKONITEMU ZASTOPNIKU – STARŠEM ALI
SKRBNIKOM. ČE JE OSEBA STAREJŠA OD 15 LET SE ŠTEJE ZA ODRASLEGA ČLANA
GOSPODINJSTVA IN SE JI POŠILJKA LAHKO VROČI. POOBLAŠČENCEM VROČAMO POŠILJKO OB
PREDLOŽITVI POOBLASTILA, KI JE LAHKO OVERJENO (NA POŠTI, PRI NOTARJU, UPRAVNI
ENOTI ALI NA SLOVENSKEM VELEPOSLANIŠTVU V TUJINI) IN SEVEDA JE POTREBNO
POOBLAŠČENCA OBVEZNO LEGITIMIRATI.
4.14 Katere pošiljke se dostavljajo ob sobotah in v katerih dostavnih okoliših?
OB SOBOTAH SE DOSTAVLJA HITRA POŠTA, TELEGRAMI, TELEGRAFSKE
NAKAZNICE IN PAKETNE POŠILJKE V OŽJEM OKOLIŠU POŠT.
·
NASLOVNIK- NASLOVNIK
SE SAMO PODPIŠE
·
POOBLAŠČENEC OVERJENO POOBLASTILO- POOBLAŠČENEC SE SAMO PODPIŠE
·
POOBLAŠČENEC NEOVERJENO POOBLASTILO – POOBLAŠČENEC SE PODPISŠE, PISMONOŠA PA
ZRAVEN PODPISA ČITLJIVO NAPIŠE IME IN PRIIMEK POOBLAŠČENCA TER VRSTO IN
ŠTEVILKO OSEBNEGA DOKUMENTA
- SOSED – SOSEDU LAHKO VROČAMO SAMO ZKP PISMA, ČE SOSED V TO PRIVOLI OZ. PAKETNE POŠILJKE, POŠILJKE HITRE POŠTE ALI PRIPOROČENA PISMA Z OBREMENITVIJO, ČE JE NASLOVNIK SKLENIL NASLOVNIKOVO NAROČILO, DA SE TE POŠILJKE LAHKO VROČA SOSEDU . V TEH PRIMERIH SE SOSED PODPIŠE, ZRAVEN PODPISA SE PRIPIŠE »SOSED«. PISMONOŠA NAPIŠE IME IN PRIIMEK SOSEDA.
4.16 Kaj morate upoštevati pri izpraznjevanju poštnega nabiralnika, kaj storite s temi pošiljkami?
UPOŠTEVATI OZ. IZLOČITI JE
POTREBNO SLEDEČE POŠILJKE:
·
S PREMALO PLAČANO POŠTNINO OZ. Z NEPLAČANO
POŠTNINO ( ODTISNE ŠTAMPIJKO »T«)
·
POŠKODOVANE POŠILJKE
·
POŠILJKE, KI IMAJO V ZGORNJEM DESNEM KOTU OZNAKO
»POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI......« (ODTISNE ŠTAMPIJKO »T«)
·
ISTEGA POŠILJATELJA, ČE JIH JE VEČ KOT 10 IN JE
POŠTNINA PREMALO PLAČANA. V TEM PRIMERU NE ODTISNE ŠTAMPILJKE«T«, TEMVEČ SE TE
POŠILJKE V SLUŽBENEM NAADNEM PISMU VRNEJO POŠILJTELJU
POŠILJKE, POBRANE IZ POŠTNIH NABIRALNIKOV JE POTREBNO ŽIGOSATI
Z REDNIM POŠTNIM ŽIGOM IN JIH POKNJIŽITI V APLIKACIJO UPO.
4.17 Naslovnik je pravna oseba in ima sklenjeno naslovnikovo naročilo za prepošiljanje pisemskih pošiljk na drug naslov iz razloga preselitve (na naslovu ni osebe za prevzem in ni hišnega predalčnika). Kako ravnate:
-s priporočenim pismom,
-z ZUP-pismom,
-z ZKP-pismom,
-z ZPP-pismom?
·
S PRIPOROČENIM PISMOM ODGOVOR: SE
PREPOŠLJE NA NOV NASLOV
·
Z ZUP PISMOM ODGOVOR: SE VRNE POŠILJATELJU Z NAVEDBO »PRESELJEN NA NOV NASLOV
...........................«
·
Z ZKP PISMOM ODGOVOR:
SE PREPOŠLJE NA NOV NASLOV
·
Z ZPP PISMOM ODGOVOR: ČE JE
PRAVNA OSEBA ŠE VEDNO REGISTRIRANA NA TEM NASLOVU, SE NA TEM NASLOVU PUSTI
OBVESTILO O PRISPELEM PISMU, V NASPROTNEM PRIMERU - NPR. ČE JE IZBRISANA IZ
REGISTRA OZ. JE REGISTRIRANA NA DRUGEM NASLOVU, SE PISMO VRNE POŠILJATELJU.
4.18 ZPP-pismo, ki se vroča po posebnih zakonih je naslovljeno na pravno osebo. Na naslovu ni osebe za prevzem, ni hišnega predalčnika, na naslovu podjetje ne posluje. Kaj storite?
OBVESTILO SE PUSTI NA TEM NASLOVU.
PO VRNITVI IZ DOSTAVE PISMONOŠA O NAVEDENEM OBVESTI NADREJENEGA, KATERI V
REGISTRU AJPES PREVERI, KATERI NASLOV NASLOVNIKA JE VPISAN V REGISTRU. ČE JE
NASLOV V REGISTRU TAK, KOT JE NA POŠILJKI, MORA UPRAVNIK TAKOJ OBVESTITI
POSLOVNO ENOTO. ISMO SE VRAČA POŠILJATELJU O POTEKU ROKA ZA PREVZEM. ČE PA JE V
REGISTRU VPISAN DRUG NASLOV, SE PISMO LAHKO TAKOJ VRNE POŠILJATELJU Z OZNAKO
»DRUG NASLOV – RAZVIDNO IZ AJPES«.
4.19 Naslovnik pisma je fizična oseba, ki ima vloženo naslovnikovo naročilo, da se mu pošiljke prepošiljajo zaradi »preselitve«. Kako se ravna z ZPP-pismom, ZKP-pismom, ZUP-pismom?
ZPP IN ZKP PISMO – SE
PREPOŠLJE NA NOV NASLOV
ZUP PISMO-SE VRNE
POŠILJATELJU Z NAVEDBO »PRESELJEN NA NOV NASLOV...............«
4.20 Naštejte razloge vračanja pošiljke in kako se takšna pošiljka opremi?
POŠILJKE SE LAHKO VRNEJO IZ NASLEDJIH RAZLOGOV: NEZNAN,PRESELJEN, UMRL, NE SPREJME, NASLOV POMANJKLJIV, NI DVIGNIL, DRUGO.
NA PISMO SE ODTISNE ŠTAMPILJKA VRNITI/RETURN OZ.SE NALEPI NALEPKA VRNITI/RETURN CN 15, OZNAČI SE RAZLOG VRAČANJA POŠILJKE, ODTISNE SE POŠTNI ŽIG ( NA DEL NALEPKE IN PISMA V ZGORNJEM DESNEM KOTU), PISMONOŠA SE NA NALEPKI PODPIŠE V SPODNJEM DESNEM KOTU NALEPKE.
4.21 Kaj razumete pod pojmom telegram?
TELEGRAM JE (NUJNO) PISNO
SPOROČILO,KATEREGA JE POTREBNO DOSTAVITI NASLOVNIKU V DOLOČENEM ČASU IN IMA
PREDNOST PRI PRENOSU OZ. SE V OŽJEM OKOLIŠU DOSTAVLJA PRED OSTALIMI POŠILJKAMI
IN SICER:
·
V OŽJEM OKOLIŠU JE ROK PRENOSA
TELEGRAFSKEGA SPOROČILA 6 UR
·
V ŠIRŠEM OKOLIŠU JE ROK PRENOSA
TELEGAFSKEGA SPOROČILA 10 UR
·
PREDNOSTNI TELEGRAM SE MORA DOSTAVITI V 4
URAH
V ROK PRENOSA TELEGRAMA SE NE ŠTEJE ČAS, KO NASLOVNA
POŠTA NE POSLUJE.
POŠILJATELJ
LAHKO PRI ODDAJI TELEGRAMA ZAHTEVA DOLOČENE STORITVE KOT SO:
·
PREDNOSTNO ( IMA PREDNOST PRI
PRENOSU PRED OSTALIMI TELEGRAMI)
·
OBVESTILO O ČASU VROČITVE
·
TELEGRAM VROČITI DOLOČENEGA
DNE
·
LX TELEGRAM (DODAATKI
-SOŽALNICA, VOŠČILNICA, DARILO)
PISMONOŠA
MORA PRED ZAČETKOM DOSTAVE POTRDITI PREVZEM TELEGRAMOV V OBRAZCU PREGLED
PRISPELIH TELEGRAMOV IN PREVERITI ALI SO K TELEGRAMOM PRILOŽENI USTREZNI LX
DODATKI.
NASLOVNIK
POTRDI PREVZEM TELEGRAMA NA POTRDILU O VROČITVI TELEGRAMA S PODPISOM IN ZAPISOM
DATUMA, URE IN MINUTE VROČITVE. ČE NASLOVNIK NE VPIŠE SAM DATUMA IN ČASA
VROČITVE, TO ZABELEŽI PISMONOŠA NA HRBTNI STRANI POTRDILA O VROČITVI TELEGRAMA
S PRIPISOM VROČEN
......................................,(DATUM, URA IN MINUTA VROČITVE) .
ČE TELEGRAMA
NI MOŽNO VROČITI, PISMONOŠA NASLOVNIKU PUSTI OBVESTILO O PRISPELI POŠILJKI, KAR
PRAV TAKO OZNAČI NA HRBTNI STRANI POTRDILA O
VROČITVI TELEGRAMA (DATUM, URA, MINITA, PODPIS) . ČE GRE ZA TELEGRAM S
SVEŽIM CVETJEM JE ROK ZA PREVZEM SVEŽEGA CVETJA 1 DAN, KAR MORAA PISMONOŠA
ZABELEŽITI NA OBVESTILU. ČE GRE ZA
TELEGRAM Z LX VOŠČILNICO (BREZ DARILA), GA V PRIMERU NEUSPELE VROČITVE LAHKO
VLOŽI V HIŠNI PREDALČNIK NASLOVNIKA. PRI TEM NA HRBTNO STRAN POTRDILA O
VROČITVI TELEGRAMA ZABELEŽI »VLOŽENO V HP« IN ZAPIŠE DAN, URO IN MINUTO IN SE
PODPIŠE. ČE SE JE NASLOVNIK
TELEGRAMA ODSELIL ALI ZAVRNIL PREVZEM ALI PA UMRL, SE PRAV TAKO TO NA ENAK
NAČIN ZABELEŽI NA HRBTNI STRANI POTRDILA.
4.22 Opišite postopek obračuna po vrnitvi z dostave.
PISMONOŠA MORA PO VRNITVI IZ DOSTAVE Z
MANIPULATIVNIM DELAVCEM OBRAČUN. PRED TEM MORA UREDITI VSE NEVROČENE POŠILJKE,
POVRATNICE, SPOROČILA ZUP PISEM IN VROČILNIC VROČENIH KNJIŽENIH POŠILJK,
VPLAČANE DOKUMENTE TER IZTERJANE ZNESKE OBREMENITEV TAKO DA:
·
NA NASLOVNO STRN NEVROČENIH
POŠILJK, KI SE VRAČAJO, NALEPI NALEPKO VRNITI/RETURN OZ. ODTISNE ŠTAMPILJKO Z
ISTO VSEBINO IN OZNAČI RAZLOG NEVROČITVE, KAR POTRDI S PODPISOM IN ODTISOM
POŠTNEGA ŽIGA. ODTIS POŠTNEGA ŽIGA MORA POKRITI DEL NALEPKE VRNITI/RETURN OZ.
ODTISA ŠTAMPILJKE
·
V DOSTAVNI KNJIŽICI IN NA
POVRATNICAH TER VROČILNICAH PREVERI PRAVILNOST VROČITVE POŠILJK
·
(NPR. PODPIS NASLOVNIKA,
PRAVILNI ZAPIS DATUMA NA VROČILNICAH IN POVRATNICAH.
·
PODPIŠE POVRATNICE, VROČILNICE
IN SPOROČILA ZUP PISEM
·
PRI VROČENIH POŠILJKAH Z
OBREMENITVIJO VPIŠE ZNESEK OBREMENITVE V DOSTAVNO KNJIŽICO V STOLPEC OPOMBA.
ZATEM ZNESKE SEŠTEJE IN SKUPNI ZNESEK IZTERJANIH OBREMENITEV VPIŠE POD ZADNJIM
VPISOM V DOSTAVNI KNJIŽICI IN SE ZRAVEN PODPIŠE
·
LOČENO RAZVRSTI IZPLAČANE IN
NEIZPLAČANE NAKAZNICE (POŠTNE NAKAZNICE, POKOJNINSKE NAKAZNICE, NAKAZNICE –
PLAČILNI NALOG BN 02) TER VPLAČILNE DOKUMENTE, POPIŠE GOTOVINO IN TAKO UGOTOVI
STANJE.
MOREBITNI PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ JE
DOLŽAN PRIJAVITI OBRAČUNSKEMU DELAVCU ALI UPRAVNIKU POŠTE; VELJA PRAVILO, DA
DELAVEC VZROKOV ZLASTI VEČJIH BLAGAJNIŠKIH RAZLIK NE RAZISKUJE SAM. PISMONOŠA
IN OBRAČUNSKI DELAVEC MORATA OPRAVITI OBRAČUN VSELEJ NEPOSREDNO (ČE JE ČASOVNA
STISKA, MORA OBRAČUNSKI DELAVEC VSAJ V PRIČO PISMNOŠA PREVZETI IN SEŠTETI
DENAR,VENDAR NAJ BO TO LE SKRAJNA IZJEMA). OBRAČUNSKI DELAVEC MORA PISMONOŠA
OPOZORITI NA ODPRAVO MOREBITNIH POMANJKLJIVOSTI OZ. GA POUČITI, KAKO NAJ RAVNA
V PRIHODNJE V PODOBNIH PRIMERIH.
4.23 Na kaj mora biti pismonoša v zvezi z varnostjo pri prenosu pošiljk in denarja na dostavi še posebej pozoren?
V
vseh fazah opravljanja tehnološkega
procesa prenosa pošiljk, pri opravljanju
denarnih storitev in drugih opravilih, morajo poštni delavci skrbeti tudi za
varnost. Varnost je pri vseh opravilih zelo pomemben dejavnik. Delavci morajo
med delom skrbeti , da z odprtimi vrati prostorov, blagajn in trezorjev ne
izzovejo ropov na pošti. Pošiljke in denar zunaj poštnih prostorov moraj biti
ustrezno zaščitene pred odtujitvijo in vremenskimi vplivi.
Zelo
pomembno je, da pismonoša skrbi za varnost na svojem delovnem mestu, za varnost
pošiljk in denarja, za varnost poštnega premoženja (objektov in naprav), ne
nazadnje pa tudi za svojo varnost. Še posebej mora biti pismonoša previden in
pozoren na dogajanje okoli sebe, na poti skozi gozd, po samotnem kraju, po
slabo osvetljenih hodnikih, stopniščih..., pri čemer se lahko giba le po
dostavni poti. Pošiljke mora imeti ves čas pod nadzorom, denar in vrednostne
pošiljke mora med dostavo imeti ves čas pri sebi (v pismonoški torbi) in jih ne
sme vlagati v dostavno spravilišče. Prav tako ne sme shranjevati v dostavnem
spravilišču pošiljke, ki vsebujejo potne liste, osebne izkaznice, vozniška
dovoljena, bančne kartice, priporočenih pisem iz tujine, kartiranih pošiljk,
paketov z obremenitvijo in paketov iz tujine.
Posebna
pazljivost je potrebna pri izmenjavi sklepov, pri transportu pošiljk od pošte
do vozila in obratno. Pismonoša mora poskrbeti, da je vozilo, kadar ni pod
neposrednim nadzorom, zaklenjeno. Pismonoša
mora tudi paziti, da v dostavo ne odnese več kot 11.000,00 EUR gotovine oz.
pošiljk do te vrednosti. Torej skupna vrednost gotovine in vrednostnih pošiljk
ne sme presegati 11.000,00 EUR.
4.24 Postopek vročitve pisma v upravnem postopku pooblaščencu, ki razpolaga z neoverjenim pooblastilom in pooblaščencu, ki razpolaga z overjenim pooblastilom. Naslovnik pisma je pravna oseba.
Pismo,
naslovljeno na pravno osebo, ustanovo, samostojnega podjetnika, se vroči osebi,
ki je pooblaščena za prevzem pošiljk. To je zakoniti zastopnik (direktor,
prokurist, samostojni podjetnik), kateremu pismo vročimo brez pooblastila ali
pooblaščenec pravne osebe, ki razpolaga z overjenim pooblastilom. V tem primeru
potrdi prevzem pošiljke le s podpisom na vročilnici in vročilni listini (ne
izpisuje besede poobl..). Pooblaščenec pravne osebe, ki razpolaga z overjenim
pooblastilom, ne izpolnjuje izjave na vročilnici.
Pismo
se lahko vroča tudi na podlagi neoverjenega pooblastila ali osebi zaposleni na
sedežu pravne osebe ali drugi osebi v pisarni oz. poslovnem prostoru. V tem
primeru mora prevzemnik pisma podpisati izjavo na vročilnici v skladu s
predtiskom ali predati pisno izjavo, da ga je naslovnik (pravna oseba)
pooblastil za prevzem pisma.
4.25 Postopek vročitve priporočenega pisma s storitvijo povratnica pooblaščencu, ki razpolaga z overjenim pooblastilom in pooblaščencu, ki razpolaga z neoverjenim pooblastilom.
Pošiljke
s povratnico vročamo s podpisom na povratnici in na zaslonu telefona v
aplikaciji UPO mobile oz. v dostavni knjižici. Če pismo s povratnico vročimi
pooblaščencu, ki razpolaga z overjenim pooblastilom, ni potrebno zapisovati
zaznambe »poobl.«
Če
vročamo pooblaščencu na podlagi neoverjenega pooblastila, le ta potrdi prevzem
pošiljke s podpisom na povratnici in v UPO mobile oz. dostavni knjižici,
pismonoša pa polega podpisa čitljivo zapiše ime in priimek prevzemnika ter
vrsto in številko osebnega dokumenta.
Pri
vročanju pisma s povratnico iz mednarodnega prometa, pa mora prejemnik v vseh
primerih na povratnici poleg podpisa
čitljivo z velikimi črkami zapisati ime in priimek.
4.26 Kako ravna pismonoša, če bi bil na dostavi napaden?
Se ne
upira v tem smislu, da ogroža svoje življenje, poskuša si zapomniti čim več
detajlov v zvezi z napadalcem, pokliče policijo na 112, upravnika pošte oz. VNC
na število 02 449 2626 oz. če ima v vozilu SOS tipko, jo pritisne, v kolikor lahko.
4.27 Razložite sestavo in namen potovnice.
je
poseben obrazec, ki se sestavi za vsak dostavni okraj. Iz nje so razvidni:
·
pismonoševa
pot (z navedbo ulic, naselij ali skupin hiš), ki jo opravlja peš in s prevoznim
sredstvom;
·
naprava
ali enota poštnega omrežja z navedbo hišne številke, kjer se nahaja, na primer:
poštni nabiralnik (N), dostavno spravilišče (D), izpostavljeni predalčnik (IP),
poštni nabiralniki v sklopu izpostavljenih predalčnikov (IPN);
·
morebitni
dodatek v kilometrih zaradi npr. dostave paketov, prevoza sklepov;
·
prehojena
oz. prevožena pot in podatki za izračun norma-minut.
Pismonoši
opravljajo dostavo peš ali z različnimi prevoznimi sredstvi. Ker se s
prevoznimi sredstvi premostijo v istem času večje razdalje kot peš, je treba
zaradi lažje primerjave in določitve enakomerne obremenitve pismonošev pri
različnih načinih dostave to dejansko opravljeno pot preračunati v pot, ki bi
bila opravljena peš.
4.28 Razložite poštna storitev ODKUPNINA pri sprejemu in vročitvi in storitev vplačnina po pogodbi pri vročitvi.
Odkupnina
je poštna storitev, pri kateri se pošiljka vroči naslovniku proti predhodnemu
plačilu zneska odkupnine. Na naslovni strani pošiljke mora pošiljatelj napisati
besedo "Odkupnina" in znesek odkupnine. Pošiljatelj mora s pošiljko
oddati tudi izpolnjen ustrezni vplačilni dokument (UPN obrazec, poštna
nakaznica). Potem ko naslovnik poravna
znesek odkupnine, pismonoša odstrani vplačilni dokument in nanj prepiše
sprejemno številko.
S
storitvijo odkupnina se lahko sprejme: priporočeno pismo vrednostno pismo hitra
pošta, paket, poslovni paket, mali poslovni paket, poslovni paket večjih
dimenzij, paleta, tovor.
Poznamo
še storitev odkupnina brez naloga – ODKBN, ki
je poštna storitev, pri kateri se pošiljka vroči naslovniku proti
predhodnemu plačilu zneska odkupnine. Pošiljatelj ob oddaji pošiljk s
storitvijo odkupnina pošiljkam ne priloži vplačilnega dokumenta.
S
storitvijo odkupnina brez naloga se lahko sprejme: poslovni paket in poslovni
paket – isti naslovnik, poslovni paket večjih dimenzij, paleta, tovor, mali
poslovni paket.
Pri
vročitvi pošiljk z odkupnino mora pismonoša poleg zapisa številke paketa na
vplačilni dokument zapisati še sledeče podatke:
·
Ime
priimek, naslov vplačnika, državo naslova dejanskega plačnika (če je ta
različen od zapisanega na plačilnem nalogu)
·
-
vrsto osebnega dokumenta,
·
-
številko osebnega dokumenta,
·
-
kraj rojstva,
·
-
datum rojstva.
Če je znesek
odkupnega plačilnega naloga nad 1.000,00 EUR, je potrebno pridobiti in
zapisati poleg ostalih podatkov še državljanstvo in davčno številko vplačnika.
Stranka
mora pismonoši predložiti veljavni osebni dokument s fotografijo. V primeru, da
zahtevanih podatkov stranka pismonoši ne želi podati, pismonoša pošiljke ne sme
vročiti stranki.
4.29 Kaj veste o hišnem predalčniku in izpostavljenem predalčniku?
Hišni
predalčniki so namenjeni predvsem dostavi navadnih pošiljk in obvestil o prispelih pošiljkah. Hišni
predalčniki so lahko individualni, namenjeni za individualne hiše, in
skupinski, namenjeni za večstanovanjske objekte, bloke. Hišni predalčniki
morajo biti nameščeni na dostopnem mestu, (zagotavljajo zaupnost vstavljenih
pošiljk, omogočajo varno vročanje). Lastnik stanovanja ali poslovnega prostora je po Zakonu o poštnih storitvah
dolžan poskrbeti za namestitev, označitev in vzdrževanje hišnega predalčnika.
V
stavbah z več kot dvema nadstropjema morajo biti hišni predalčniki nameščeni v
pritličju. Če je stavba podnevi zaklenjena, mora lastnik ali upravnik stavbe
pismonošu zagotoviti dostop do predalčnikov. V kolikor pismonoša ob dostavi na
naslovu ugotovi, da naslovnik nima urejenega hišnega predalčnika, mora o tem
obvestiti nadrejenega na pošti.
Izpostavljeni predalčniki so namenjeni dostavi navadnih
pošiljk in obvestil o prispelih pošiljkah
naslovnikom in se nameščajo naslovnikom v primeru trajnih izjem:
1.
zaradi
oteženega dostopa zaradi neprevozne ceste oz. oddaljenosti gospodinjstva od
javne ceste ali če je dostop do naslovnika
mogoč le s prehodom zemljišča v zasebni lasti tretje osebe, ki ne dovoljuje
prehoda.
2.
če
je javna cesta ali pot do naslovnika v tako slabem stanju, da predstavlja za
dostavljavca nevarnost za njegovo zdravje ali varnost.
4.30 Opišite postopek izplačila z osebnega računa s kartico na domu.
s
4.31 Dostava nenaslovljenih in delno naslovljenih pošiljk.
Nenaslovljene pošiljke so navadne
pošiljke, ki se vročajo v hišne predalčnike. Posebno pozornost morajo pismonoši
posvetiti dostavi nenaslovljenih pošiljk, ki jih je treba dostaviti v skladu z
morebitnimi označbami na sveženjskih nazivnicah. Nenaslovljenih pošiljk v hišni
ali izpostavljeni predalčnik ne smejo vložiti ene v drugo, prav tako jih
ne smejo odlagati na ograjne stebre in
police, nameščene v blokih. Svežnje nenaslovljene direktne pošte, naslovljene
na trgovine, je treba dostaviti prvi dan dostave. Nenaslovljene pošiljke z
marketinško in propagandno vsebino ni dovoljeno vlagati v hišne predalčnike, ki
so opremljeni z nalepko o prepovedi vročanja. Ostale nenaslovljene pošiljke z
informativno vsebino (vabila ustanov, občinska glasila, informatorji) p se
vlagajo v vse hišne predalčnike. V času volilne kampanje se propagandna
sporočila raznih političnih strank prav tako vlagajo v vse hišne predalčnike.
Delno naslovljene pošiljke so tiste,
ki imajo v naslovu navedeno le ulico in hišno številko oziroma naselje in hišno
številko ter številko in naziv naslovne pošte. V nekaterih primerih ima lahko
delno naslovljena pošiljka v naslovu še različne navedbe (npr. ljubitelj
živali, zbiratelj). Pošiljke se vložijo v vse hišne predalčnike navedenega
naslova (npr. bloka). Delno naslovljene pošiljke se ne vlagajo v hišne
predalčnike in izpostavljene predalčnike, če so opremljeni z nalepko o
prepovedi vročanja
4.32 Kako postopati s pismom v upravnem postopku, ki je po preteku prevzemnega roka dano ponovno v dostavo?
Če
naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh po puščenem obvestilu, velja, da je
vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Pisma, ki jim je pretekel rok za
prevzem na pošti, pismonoša dostavi v hišni predalčnik ali izpostavljeni
predalčnik naslednji delovni dan po preteku roka.
V
primeru vložitve pisma v hišni ali izpostavljeni predalčnik pismonoša v dostavni knjižici v stolpcu za podpis
naslovnika vpiše zaznambo “VLOŽENO V HP oz.”VLOŽENO V IP«.. Pošiljatelju vrne levo sporočilo o prispelem pismu. Pismonoša pri tem
izpolni hrbtno stran sporočila tako, da vpiše datum in uro, ko je bilo pismo
vloženo v naslovnikov hišni ali izpostavljeni predalčnik oziroma poštni predal
in se podpiše.
Pisma, ki se vračajo pošiljatelju, ker jih
ne moremo vročiti v hišni predačnik, se opremijo na ustaljen način. Na
hrbtno stran vročilnice se pripiše tudi oznaka, da naslovnik nima hišnega ali
izpostavljenega predalčnika oziroma je neuporaben, in sicer “nima predalčnika”
oz. “predalčnik neuporaben”. Navedeno ne velja, če pošiljke fizično (zaradi
velikosti) ni možno vložiti v hišni ali izpostavljeni predalčnik. Če naslovnik
pisma ne prevzame v 15 dneh se pismo vrne pošiljatelju. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti/Return ali odtisne štampiljka z
enako vsebino, na katero se vpiše: »ovojnica ne gre v predalčnik«.
4.33 Razložite pojma poštni okoliš in dostavni okraj.
Dostavni okoliš
je zaključeno geografsko področje kontaktne točke (pošte), na katerem se
opravlja dostava poštnih pošiljk. Vključuje vse naslovnike tega področja. Deli
se na ožji, širši in najširši dostavni okoliš.
·
Ožji dostavni okoliš obsega več kot
300 gospodinjstev v enem naselju ali več naselij.
·
Najširši dostavni okoliš obsega
manjša naselja in posamezna gospodinjstva, kjer je treba pri dostavi opraviti
več kot 1.000 metrov poti na dan/gospodinjstvo.
·
Širši dostavni okoliš obsega
naselja, ki niso zajeta v ožjem in najširšem dostavnem okolišu.
Dostavno okoliš je sestavljen iz
enega ali več dostavnih okrajev.
- Dostavni
okraj je območje, na katerem
opravlja dostavo poštnih pošiljk en pismonoša. Delijo se na ožje, širše in najširše dostavne okraje, in
sicer v okviru dostavnega okoliša pošte. Dostavni okraji se lahko
organizirajo tudi kot kombinacija ožjega -O, širšega - Š in
najširšega dostavnega okraja - K.
4.34 Kaj naredite s pošiljko z oznako »Poštnina plačana pri pošti ...«, ki jo najdete v poštnem nabiralniku?
V zgornjem desnem kotu odtisnemo
štampiljko T in žigosamo z rednim žigom. Pošiljko odpravimo naslovni pošti. Če
gre za pošiljko za tujino, moramo poleg štampiljke T (desno) napisati ulomek,
katerega števec pomeni znesek manjkajoče poštnine, imenovalec pa znesek poštnine
za prenos standardnega pisma v čezmejnem prometu.
4.35 Rok za prevzem priporočenega pisma, pošiljke z osebno izkaznico, ter pošiljke z živimi živalmi.
Priporočeno pismo – rok a prevzem 15 dni
Pošiljka z osebno izkaznico – rok za
prevzem 8 dni
Pošiljka, ki vsebuje žive živali (čebele,
pijavke, sviloprejke)- rok za prevzem isti dan
4.36 Kako ravna pismonoša, če se na dostavi poškoduje?
Takoj obvesti vodjo pošte oz. nadrejenega
oz. če gre za prometno nesrečo z večjo materialno škodo ali telesno poškodbo pa pokliče še policijo na 113.
4.37 Vročitev pisem v pravdnem postopku v skupinskih nastavitvenih objektih naslovljenih na fizične osebe (domovi za ostarele, študentski domovi, bolnišnice).
Če
se pismo vroča naslovniku v skupinskem nastanitvenem objektu, ki vključuje 24–
urno bivanje (npr. dijaški ali študentski dom, dom za ostarele, samski dom,
socialno-varstveni zavod, bolnišnica) in se naslovnik ne najde in tudi nima nameščenega svojega hišnega predalčnika,
se pismo vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejem pošte za
stanovalce.
4.38 Postopki prevzema oz. predaje varnostnega kovčka na pošti.
4.39 Oprema pošiljk in sredstva za zapiranje vrednostnih pošiljk.
Pošiljke morajo biti primerno zapakirane v primerno ovojnino, katera mora zagotavljati varnost vsebine pošiljke med prenosom. Za ovojnino pošiljke se uporablja pisemska ovojnica, škatla, zaboj ali druga primerna ovojnina. Ovojnina mora biti takšna , da ustreza vrsti, naravi vsebine in obliki pošiljke, velikosti, masi in vrednosti vsebine.
Vsebina mora biti vedno tako zavarovana, da se v primeru, ko iz kateregakoli vzroka ali razloga pride do zmanjšanja vsebine, to na ovojnini oziroma na sredstvih, s pomočjo katerih je pošiljka zaprta, tudi pozna. V ustrezni ovojnini morajo biti vse pošiljke, razen tistih, pri katerih to zaradi njihove narave ni potrebno (prazen zaboj, sod, avtoplašč ipd.).
Vrednostno pismo se zapira tako, da do njegove vsebine ni mogoče priti, ne da bi se poškodovala ovojnina. Za ovojnino vrednostnega pisma se uporablja tipiziran poštni ovitek ali druga podobna enobarvna ovojnica, ki ni izdelana iz papirja s črtami in nima barvastih robov niti prosojnega okenca. Za ovojnino lahko uporabite tudi ustrezno platneno vrečko s šivi na notranji strani, močan večslojni papir ali škatlo iz lepenke, lesa ali drugega primernega materiala.4.40 Kako bi ravnali v primeru, ko stranka ob poskusu vročitve ugotovi, da je pošiljka poškodovana?
Če stranka vseeno želi prevzeti pošiljko, se takšna pošiljka skupaj s stranko komisijsko odpre. V kolikor vsebina ni poškodovana, se pošiljka normalno vroči naslovniku. V kolikor pa je vsebina poškodovana, se sestavi zapisnik o poškodovani pošiljki, ki je osnova za odškodninski zahtevek.
4.41 Opišite postopek izplačila z osebnega računa s knjižico na domu.
s
4.42 Razložite skupno dostavo in dostavo določene vrste pošiljk.
Dostavo
lahko ločimo tudi glede na vrste pošiljk, ki jih dostavljamo, in sicer na:
a)
skupno
dostavo, ki zajema istočasno dostavo vseh vrst poštnih pošiljk (navadnih,
knjiženih) in tudi vse denarne storitve, ki jih opravljamo na dostavi (vplačila
in izplačila poštnih nakaznic, vplačila plačilnih nalogov ipd.). Ta se običajno
opravlja enkrat na dan;
b)
dostavo
določene vrste pošiljk, dveh ali več
vrst skupaj (npr. dostava paketov, dostava telegramov in Hitre pošte …). Tudi
za dostavo določenih vrst pošiljk se za vsak dostavni okraj sestavi posebna
potovnica. Takšen način dostave se organizira v večjih mestih, kjer gre
praviloma za ločeno dostavo paketov in drugih pošiljk.
4.43 Pogoji za standardno pismo.
Standardno pismo
je zaprta pošiljka v pravokotni obliki, izdelana iz neprosojnega papirja,
naslednjih velikosti in mase:
- najmanjša
velikost: 90 x 140 mm,
- največja
velikost: 165 x 235 mm,
- največja
debelina: 5 mm,
- največja
masa: 20 g.
Naslovnikov
naslov na standardnem pismu mora biti napisan v spodnjem desnem delu naslovne
strani pošiljke, vzporedno z njeno daljšo stranico. Hkrati pa mora biti
pravilno in čitljivo napisan, sicer se šteje za navadno pismo. Standardno pismo
ne sme vsebovati izbočenih in trdih predmetov, ki onemogočajo strojno usmerjanje.
Ni ga dovoljeno zapirati s spenjačem ali z drugimi sredstvi, ki bi lahko
poškodovala druge pošiljke in naprave.
Prosojni
papir se lahko uporabi le za prosojno okence, skozi katerega se sme videti le
naslovnikov naslov. Prosojno okence ne sme imeti barvnega roba ter mora biti
izdelano iz materiala, ki omogoča, da se naslov zlahka prebere. Postavljeno je
lahko v prostoru, ki mora biti oddaljen najmanj:
- 40
mm od zgornjega roba ovitka,
- 15
mm od desnega stranskega roba,
- 15
mm od levega stranskega roba,
- 15
mm od spodnjega roba.
4.44 Katere pošiljke lahko pismonoša spravi v dostavnik oziroma dostavno spravilišče pri stranki oziroma na pošti, ki je določena za dostavno spravilišče?
V DOSTAVNIH
SPRAVILIŠČIH (ČE TO NI OKENSKA POŠTA) SE LAHKO HRANIJO:
·
NAVADNE ( TUDI NNDP….) IN POGOJNO KNJIŽENE
POŠILJKE NA DOSTAVI
V DOSTAVNIH SPRAVILIŠČIH (ČE TO NI OKENSKA POŠTA) NE SMEMO HRANITI:
·
PRIPOROČENA PISMA, KI VSEBUJEJO POMEMBNE
DOKUMENTE -OSEBNE IZKAZNICE, POTNI LISTI, BANČNE KARTICE, PRIPOROČENA PIMA IZ
TUJINE,
·
VREDNOSTNIH PISEM,
·
KARTIRANIH POŠILJK,
·
PAKETOV Z OBREMENITVIJO IN PAKETOV IZ
TUJINE
4.45 Opišite postopek sprejema knjiženih pošiljk na dostavi.
Pri
sprejemu knjižene pošiljke pismonoša preveri, če pošiljka izpolnjuje pogoje za
prenos (velikosti, masa, oprema, zapiranje in pošiljateljev ter naslovnikov
naslov), in po možnosti ugotovi maso pošiljke. Če je pošiljatelj izpolnil potrdilo o oddaji pošiljke oziroma popis oddanih pošiljk, preveri, če je
obrazec pravilno izpolnjen. Nato vpiše podatke o pošiljki v sprejemno
potrdilo na dostavi in preveri, če so na pošiljkah nalepljene znamke v
zadostnem znesku, oziroma zaračuna poštnino. Sprejeto pošiljko odda na obračunu
obračunskemu delavcu, kateri pošiljko vnese v aplikacijo UPO, potrdi potrdilo o
oddaji pošiljke, ki ga pismonoša preda pošiljatelju naslednji dan ob redni
dostavi.
Pri
sprejemu vrednostnega pisma, paketa, poslovnega paketa in Hitre pošte na
dostavi mora pismonoša preveriti, če vrednost ne presega najvišjega zneska, ki
je določen s posebnim sklepom (trenutno znaša 4.200,00 EUR).
Zelo
pomembno je, da vsak sprejem na dostavi pismonoša zabeleži v obrazec Sprejemno potrdilo na dostavi.
4.46 Opišite dnevni preventivni pregled avtomobila.
Dnevni preventivni pregled
avtomobila se opravlja brez posebnih tehničnih sredstev. Pregled sestavljajo
naslednji sklopi:
1.
Vizualni pregled:
o karoserija
in drugi deli,
o barva
(nastale poškodbe se zabeležijo v opombah knjige dnevnih preventivnih
pregledov),
o kolesa
– stanje in pritrditev,
o pnevmatike
– stanje, globina profila,
o pregled
stanja svetlobnih teles.
2.
Naprave, ki omogočajo normalno
vidljivost:
o vetrobran
in druge zastekljene površine – stanje, prozornost,
o brisalci
vetrobrana – stanje, delovanje,
o naprava
za močenje vetrobrana – stanje, delovanje,
o vzvratno
ogledalo – stanje, število, položaj.
3.
Naprave za kontrolo in dajanje
znakov – stanje, delovanje.
4.
Aktiviranje motorja in pravilnost
njegovega delovanja.
5.
Naprava za upravljanje (volan –
stanje, pritrditev, prosti hod, delovanje).
6.
Naprave za zaustavljanje:
o zavore
– stanje, učinkovitost,
o stopalka
zavor – stanje, dolžina prostega hoda,
o ročica
ročne zavore – stanje, dolžina hoda.
7.
Naprava za osvetljevanje – stanje,
delovanje.
8.
Prestavni mehanizem – premikanje
naprej, nazaj.
9.
Izpušna cev – stanje, pritrditev.
10.Oprema
vozila – vizualno.
11.Pritrditev
opreme na vozilu, še posebej rezervnega kolesa.
Ugotovljene pomanjkljivosti, ki ne
vplivajo na varno vožnjo, se vpišejo v opombo knjige dnevnih preventivnih
pregledov.
4.47 Kako bi stranko, ki nima nameščenega hišnega predalčnika (oziroma je ta neprimeren) poskušali prepričati o potrebnosti in nujnosti namestitve?
Vljudno
bi jo opozorili, da je dolžna v skladu z
Zakonom o poštnih storitvah namestiti ustrezen hišni predalčnik, ki omogoča
varno vročanje poštnih pošiljk. Vljudno bi ji pojasnili, da pošiljk ne smemo
vročati v hišne predalčnike, kateri ne zagotavljajo varnosti in tajnosti
poštnih pošiljk. Seveda pa s tem seznanimo tudi upravnika pošte, kateri
poskrbi, da se naslovniku pošlje s strani poslovne enote dopis o namestitvi
ustreznega hišnega predalčnika.
4.48 Ugotavljanje istovetnosti, potrditev prevzema pošiljk in izplačilo pokojninskih nakaznic.
Pismonoša je dolžan pri vročanju
pošiljk, izplačevanju nakaznic ipd. zahtevati od uporabnikov, ki jih ne pozna,
da dokažejo svojo istovetnost.
Istovetnost državljan Republike
Slovenije dokaže tako, da predloži veljavni osebni dokument s fotografijo,
izdan s strani državnega organa, to je:
·
osebna izkaznica,
·
potni list,
·
vozniško dovoljenje,
·
obmejna prepustnica,
·
orožni list in
·
potrdilo o usposobljenosti za
voditelja čolna.
Za tujce še:
·
potni list tujca
·
dovoljenje za prebivanje
Za
pravno osebo je potrebno ugotoviti istovetnost zakonitega zastopnika (direktor
podjetja, župan, ravnatelj šole, predsednik društva, krajevne skupnosti, vodja
izpostave raznih uradov itd.). V tem primeru je potrebno preveriti ustrezno listino,
ki jo je izdal državni organ in iz katere je razvidno, da je ta oseba zakoniti
zastopnik pravne osebe oziroma ustanove (npr. izpis iz sodnega registra, potrdilo registracije na upravni enoti ipd.).
Za ugotavljanje istovetnosti je
pomembna fotografija naslovnika, katero pismonoša primerja z dejanskim videzom
naslovnika.
Če uporabnik nima osebnega
dokumenta, lahko dokaže istovetnost s pričo. V tem primeru mora priča dokazati
svojo istovetnost z osebnim dokumentom.
Pri izplačilu nakaznice mora
pismonoša poleg podpisa prejemnika vpisati podatke o identifikaciji (zapis
naziva in številke osebnega dokumenta ter organa, ki je osebni dokument izdal).
4.49 Dostava Hitre pošte.
Hitra pošta je knjižena pošiljka, za
katero veljajo krajši roki prenosa. Hitra pošta v notranjem prometu se deli na:
·
Hitro pošto po Sloveniji in
·
Hitro pošto znotraj mest.
Hitra pošta po Sloveniji, sprejeta
do določene ure na pošti, vključeni v prometni križ Hitre pošte (v
nadaljevanju: prometni križ), in za naslovnika, ki se nahaja na področju pošte,
ki je tudi vključena v prometni križ, se dostavi naslovniku še isti dan. Hitra
pošta po Sloveniji se prenaša prek prometnega križa vsak dan, razen ob sobotah,
nedeljah in drugih dela prostih dnevih.
Hitra pošta znotraj mest se izvaja
znotraj večjih mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota,
Nova Gorica in Novo mesto), kjer se pošiljka dostavi naslovniku v 2 urah od
prejema telefonskega naročila za prevzem pošiljke pri pošiljatelju.
Hitra pošta, ki prispe na dostavno
pošto z rednim jutranjim sklepom (torej ne preko prometnega križa) ima prednost
pred ostalimi pošiljkami in se dostavi pred ostalimi pošiljkami – torej čim
prej v dopoldanskem času.
4.50 Kaj mora imeti pismonoša na dostavi poleg pošiljk?
Pismonoši
potrebujejo za učinkovito in kakovostno opravljanje dostave poštnih pošiljk in
drugih opravil določene pripomočke, ki so:
·
torba
za pismonoše,
·
pregled
naslovnikovih naročil
·
pregled
pooblastil,
·
mapo
za prodajo,
·
denarnica,
·
izvlečki
iz cenika poštnih storitev (notranji in mednarodni promet),
·
razni
obrazci za vročanje in sprejem pošiljk, obveščanje naslovnikov ipd.,
·
obvestilo
o prispeli pošiljki,
·
cenik
blaga,
·
knjižica
Poštne številke v Republiki Sloveniji,
·
krpe
in drugi pripomočki za čiščenje poštnih nabiralnikov, izpostavljenih
predalčnikov, dostavnikov idr.
·
sprejemno
potrdilo na dostavi,
·
račun,
·
blagajniški
prejemek / izdatek,
·
ključi
za odpiranje poštnih nabiralnikov in dostavnikov.
4.51 Katere dokumente mora imeti pismonoša med opravljanjem prevozov v avtomobilu?
Pismonoša mora imeti med opravljanjem
prevozov v avtomobilu naslednje dokumente:
·
prometno dovoljenje,
·
vozniško dovoljenje,
·
potni nalog,
·
kartico za nabavo goriva,
·
knjigo preventivnih pregledov,
·
vozno knjigo,
·
zavarovalno polico,
·
evropsko poročilo o prometni
nezgodi.
Navedeno dokumentacijo pismonoša
hrani v posebnem predalu v avtomobilu.
4.52 Naštejte faze prenosa poštnih pošiljk in opišite fazo dostava.
Faze
prenosa poštnih pošiljk so sprejem,
usmerjanje, prevoz in dostava.
Dostava je zadnja faza prenosa poštnih
pošiljk in pomeni prenos poštnih pošiljk od
dostavne točke do predaje pošiljk naslovnikom. Dostava
zajema dostavo na poštni naslov ali vročitev pošiljk. Dostava v ožjem pomenu
pomeni vstavljanje pošiljk v naslovnikov hišni ali izpostavljeni predalčnik.
Vročitev pošiljk pomeni izročitev poštne pošiljke naslovniku kot posebna oblika
dostave, kadar mora naslovnik potrditi prevzem pošiljke (knjižene pošiljke).
4.53 Opišite postopek za prevzem knjiženih pošiljk in nakaznic (pokojninskih, poštnih, denarno nakazilo-nakaznica obrazec UPN) pred odhodom na dostavo.
Pred
odhodom na dostavo mora vsak pismonoša prevzeti od manipulativnega delavca
knjižene pošiljke, nakaznice in denar ter morebitne telegrame za dostavo.
Knjižene pošiljke prevzame skupaj z dostavno
knjižico oziroma si pošiljke prenese na mobilni telefon (aplikacija UPO
Mobile) ter se podpiše v pregledu
obremenitve in razbremenitve s pošiljkami. Prevzem nakaznic in denarja
potrdi s podpisom v pregledu prispelih
nakaznic.
Pismonoši
morajo pred odhodom na dostavo dopolniti zalogo potrebnih obrazcev.
4.54 Kaj pomeni zagotavljanje tajnosti poštnih pošiljk?
Izvajalci
poštnih storitev morajo varovati tajnost poštnih pošiljk. To pomeni da:
·
ne
smejo pridobivati informacij o vsebini poštnih pošiljk ter podatkov o dejstvih
in okoliščinah poštnega prometa.
·
pravne
ali fizične osebe, ki so izvajale poštne storitve, so dolžne varovati tajnost
poštnih pošiljk tudi po koncu dejavnosti, v okviru katere so jo bile dolžne
varovati.
·
Če
agencija ugotovi kršenje tajnosti poštnih pošiljk, deloma ali v celoti prepove
izvajanje poštnih storitev.
Za
pismonoše načelo tajnosti pomeni predvsem:
·
da
se ne smejo seznanjati z vsebino pošiljk (odpiranje pošiljk),
·
da
ne smejo drugim osebam na terenu posredovati informacij v zvezi s pošiljkami
drugih oseb npr. dajati informacije sosedom, da je dotična oseba prejela
vrednostno pismo iz tujine oz. da je prejela nakaznico za izplačilo denarja v
višini ................EUR.
ne smejo vročati
pošiljke na napačnih naslovih oz. napačnim osebam
________________________________________________________________________________
5.1 TEMELJNA NAČELA IN USMERITVE
V pošto verjamemo, nanjo se zanesemo. To je dediščina, ki jo na Pošti Slovenije ohranjamo s spoštovanjem preteklosti, s pozornim spremljanjem sprememb v sedanjosti in z zazrtostjo v priložnost za prihodnost.
5.1.1 POSLANSTVO
Predstavljamo zanesljivo vez za pretok informacij, denarja in blaga.
5.1.2 VIZIJA
S svojimi rešitvami in visoko kakovostjo storitev želimo biti vpeti v zadovoljevanje potreb državljanov, podjetij in države Slovenije. Hkrati Pošta Slovenije namerava postati vodilni logistični operater, ki nudi celovito logistično podporo podjetjem na celotnem območju RS, v regiji in na mednarodnih trgih storitev za državne institucije, poslovne odjemalce in prebivalstvo.
5.1.3 VREDNOTE
So temelj organizacijske kulture in govorijo predvsem o načinu dela in sporazumevanja ter o medsebojnih razmerjih in odnosu do okolja. V Pošti Slovenije so temeljno vodilo vsakdanjega dela naslednje vrednote:
-odnos do kakovosti: vsi zaposleni prispevamo k doseganju standardov kakovosti;
-odnos do strank: stranke so središče vsega, kar počnemo;
-odnos do zaposlenih: gradimo medsebojno zaupanje, spoštovanje in sodelovanje;
-odnos do podjetja: zaposleni se zavedamo nujnosti sprememb in stalnih izboljšav;
-odgovornost: spodbujamo odgovornost do sodelavcev, uporabnikov, širše skupnosti in Pošte Slovenije.
5.2 PREDSTAVITEV
5.2.1 Matična družba
Naziv: Pošta Slovenije d.o.o.
Sedež: Maribor
Poslovni naslov: Slomškov trg 10, 2000 Maribor
Telefon: 02/449-20-00
Telefaks: 02/449-21-11
Elektronska pošta: info@posta.si
Spletna stran: www.posta.si
Matična številka: 5881447000
ID za DDV: SI25028022
Pravno organizacijska oblika: družba z omejeno odgovornostjo
Lastništvo: Republika Slovenija
Leto ustanovitve: 1994
Osnovni kapital: 121.472.482 evrov
Glavna dejavnost: 53.100 - Izvajanje univerzalne poštne storitve
Podatki o registraciji: Okrožno sodišče v Mariboru, številka registrskega vpisa 10940000
5.2.2 Odvisne družbe
Skupino Pošta Slovenije predstavlja več kot 6.100 zaposlenih. Skupino, ki je v lasti Republike Slovenije, poleg obvladujoče družbe, Pošte Slovenije, sestavlja še sedem odvisnih družb z med seboj prepletenimi poštnimi, finančnimi, logističnimi in informacijskimi storitvami:
- EPPS - Elektronsko pismo pošte Slovenije
kjer je osnovna konkurenčna prednost ponudba celovitih rešitev - svetovanje in izdelava obrazcev, izpisovanje obrazcev, izdelave pošiljk do izvajanja zamenljivih poštnih storitev ter pošiljanje elektronskih pisem na elektronske naslove.
- PS Zavarovalno zastopništvo
Trženje zavarovalniških storitev v okviru poštne mreže, predvsem na poštnih okencih, opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.
- PS Moj paket
Spletna trgovina s prodajnimi kanali za poslovno in splošno javnost, prodaja trgovskega blaga v poštnih poslovalnicah.
- Feniksšped
Organizacija letalskih, pomorskih in cestnih prevozov v domačem in mednarodnem prometu ter carinsko zastopanje.
- APS plus
Izvajanje dnevne digitalizacije dokumentov vhodne interne pošte za gospodarska podjetja in javne ustanove.
- PS logistika
Po skladiščnih zmogljivostih tretji največji slovenski logist zagotavlja logistične, transportne in špediterske storitve ter skladiščno dodelavo.
- Invalidsko podjetje Pošte Slovenije IPPS
Podjetje skrbi za ohranjanje zaposlitev občutljivih skupin zaposlenih.
Povezane družbe s svojimi storitvami ustrezno dopolnjujejo in zaokrožajo ponudbo Pošte Slovenije oziroma s svojo dejavnostjo nudijo podporno vlogo njeni osnovni dejavnosti.
Skupna nam je želja po učinkovitem ustvarjanju, ki prinaša dobre rezultate lastnikom družb, uporabnikom storitev in zaposlenim, ki to delo izvajamo. S strateškim načrtovanjem poslovnih procesov povečujemo prihodke in dodano vrednost zaposlenega.
5.2.3 Ustanovitev
Pošta Slovenije je bila ustanovljena 9. decembra 1994, poslovati pa je začela 1. januarja 1995 ob razdružitvi nekdanjega skupnega PTT podjetja Slovenije (Pošte in Telekoma). Od julija 2002 deluje kot gospodarska družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije.
Družbo upravlja ustanovitelj, skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. Ustanovitelj in edini družbenik je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice prek Slovenske odškodninske družbe. Organa družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo.
5.2.4 Dejavnost
Naša primarna dejavnost je izvajanje univerzalne poštne storitve, velik pomen pa imajo tudi druge poštne in kurirske storitve, denarne storitve ter prodaja blaga.
Opravljamo še vrsto drugih dejavnosti, določenih v Aktu o ustanovitvi družbe.
5.2.5 Zgodovinski razvoj pošte
Danes je težko ugotavljati, v katero zgodovinsko obdobje pravzaprav sežejo začetki dogodkov, ki so bili zametek poštnega prometa kot oblike prenosa vesti in sporočil. Potreba po sporočanju različnih vesti je gotovo nastala skupaj s človekom, ki je zaradi svojega obstoja potreboval zvezo z drugimi ljudmi; ne le s svojimi bližnjimi, ampak tudi z bolj oddaljenimi. Seveda pa je človek sredstva in načine, s katerimi je sporočal ali se sporazumeval z drugimi ljudmi, vse bolj izpopolnjeval. Stremel je za tem, da so bili ti načini in sredstva čim hitrejši ter zanesljivi in da je bil z njimi dosežen učinek in namen. O razvoju pošte po posameznih obdobjih si lahko preberete v virih navedenih na koncu gradiva.
5.2.6 Od kod izraz pošta
Beseda pošta izhaja iz latinskega glagola "ponere", točneje od njegovega glagolskega pridevnika ženskega spola "posita", kar v prevodu pomeni postavljena. Tako je imela beseda pošta spočetka drug pomen. Prav v zvezi z organizacijo cursus publicus je označevala kraj, kjer se je nahajala postaja za zamenjavo konj in ljudi (posita, positiones). Beseda pošta (posita) se danes pojavlja v več jezikih (post, poste, počta ipd.).
5.2.7 Izvajanje poštnih storitev v Republiki Sloveniji
Prelomnico na področju poštnih storitev v Republiki Sloveniji predstavlja Zakon o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 35/1997), ki je postavil temelje za liberalizacijo trga poštnih storitev. Z zakonom je bil uveden pojem javne gospodarske službe (prenos pisem do 1.000 g, dopisnic in telegrafskih sporočil v notranjem in v mednarodnem prometu), ki jo je v izvajanje dodelil Pošti Slovenije, katera se je v ta namen preoblikovala v javno podjetje. Poštne storitve, ki niso spadale v javno gospodarsko službo, pa so lahko opravljali tudi drugi izvajalci (Pošta ni bila edini izvajalec, pristojen za te storitve). V letu 2001 se je masa pisem v javni gospodarski službi znižala na 100 g, hkrati pa so bila iz javne gospodarske službe črtana telegrafska sporočila.
Dokončni pogoji za liberalizacijo in demonopolizacijo trga poštnih storitev pa so bili postavljeni leta 2002 z novim Zakonom o poštnih storitvah. Ta zakon pomeni popolno prilagoditev opravljanja poštnih storitev v Republiki Sloveniji pravnemu redu Evropske unije.
Zakon določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje in izvajanje univerzalne poštne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do javnega poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic, določa organizacijo in delovanje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS) v delu, ki se nanaša na poštne storitve.
AKOS je neodvisni organ, ki ureja in nadzira trg poštnih storitev v Republiki Sloveniji. Daje soglasje na splošne pogoje in cene univerzalne poštne storitve, ostale pravice agencije, ki so povezane s poštnimi storitvami, so navedene v Zakonu o poštnih storitvah.
5.2.8 Zastopanje in predstavljanje
Poslovodstvo Pošte Slovenije ima tri člane. To so generalni direktor in člana poslovodstva. Poslovodstvo imenuje in razrešuje nadzorni svet družbe za dobo petih let, z možnostjo večkratnega ponovnega imenovanja.
5.2.9 Viri financiranja
Sredstva za opravljanje poštne dejavnosti se zagotavljajo:
-s prihodki, pridobljenimi z opravljanjem poštnih in drugih storitev,
-iz sredstev domačih in tujih vlagateljev,
-s posojili,
-iz drugih sredstev, pridobljenih v skladu z zakonom.
5.2.10 Pridobivanje prihodkov
Pošta ustvarja prihodke s prodajo poštnih in drugih storitev na domačem in tujih trgih ter na drugih osnovah, določenih z zakonom.
Poslovni izid Pošte je ustvarjeni dohodek oz. dobiček ali izguba.
5.2.11 Upravljanje družbe
O upravljanju družbe odločajo ustanovitelj, nadzorni svet in poslovodstvo kot je opredeljeno v vsakokrat veljavnem Aktu o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o.
Akt o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. je akt družbe, ki predpisuje temeljna izhodišča dejavnosti, ki jih Pošta Slovenije izvaja oziroma ponuja na trgu in temeljno strukturo pristojnih organov odločanja pri Pošti Slovenije ter njihove pristojnosti. Akt o ustanovitvi Pošte Slovenije je javno dostopna listina, dostopna na spletni strani AJPES (www.ajpes.si). Vsak pismonoša pa se za seznanitev z vsebino akta v papirni obliki lahko obrne tudi na kontaktni center preko telefona na telefonsko številko 080 14 00 ali po elektronski pošti na naslov: info@posta.si ali na območni oddelek za kadrovske oziroma pravne zadeve.
5.2.12 Uresničevanje sodelovanja delavcev pri upravljanju
Vsak delavec pri Pošti Slovenije ima skladno z delovno-pravno zakonodajo pravico sodelovati pri upravljanju družbe, kar se uresničuje tako, da:
-so delavci neposredno obveščeni na delovnih sestankih, z okrožnicami, z Uradnim glasilom Pošte Slovenije in glasilom Poštni razgledi,
-delavci sami dajejo pobude, predloge in mnenja (pisno po pošti ali preko elektronske poti na intranetni strani (http://www.intranet.si/)), in imajo pravico do odgovora nanje,
-so delavci obveščeni prek sveta delavcev ali sindikata in prek njih dajejo predloge in mnenja, zahtevajo skupno posvetovanje ter soodločajo o določenih vprašanjih v skladu z zakonom.
Družba Svetu delavcev omogoča sodelovanje pri upravljanju družbe skladno z vsakokrat veljavnim Zakonom o soupravljanju delavcev pri upravljanju in sklenjenim Dogovorom o sodelovanju delavcev pri upravljanju in Pošte Slovenije. Svet delavcev ima sprejet tudi svoj poslovnik o delovanju. Delavci skladno z omenjenimi pravnimi podlagami izmed sebe izvolijo svet delavcev. V nadzornem svetu pa jih zastopa še predstavnik delavcev.
Pri Pošti Slovenije delujeta dva sindikata, in sicer Konferenca sindikatov Pošte Slovenije in Sindikat poštnih delavcev KS 90 pod pogoji za delovanje sindikata v skladu z veljavno delovno-pravno zakonodajo in Pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo (Uradno glasilo Pošte Slovenije, št. 2/05). Več podatkov o delovanju sindikatov je dostopnih na http://www.intranet.si/ (zavihek zaposleni-sindikat).
5.2.13 Drugi akti Pošte Slovenije
Na podlagi Akta o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. poslovodstvo in od njih pristojne pooblaščene osebe sprejemajo interne akte (npr. pravilnike, navodila, poslovnike, priročnike in druge akte), pomembne za izvajanje delovnih obveznosti, glede na naravo dela in področje, kjer zaposleni dela. Ti akti so za zaposlene Pošte Slovenije zavezujoči in so jih dolžni pri opravljanju dela dosledno spoštovati. Interni akti so zaposlenim dostopni v papirni in elektronski obliki, in sicer v papirni obliki objavljeni v Uradnem glasilu Pošte Slovenije in na http://www.intranet.si/.
Kolektivna pogodba s področja dejavnosti, ki jo je sprejela Pošta Slovenije d. o. o. po predhodni uskladitvi z zastopniki delavcev je Kolektivna pogodba Pošte Slovenije d. o. o., objavljena v Uradnem glasilu Pošte Slovenije dne 27.2.2012 in je začela veljati z dnem 28.2.2012.
Kolektivna pogodba Pošte Slovenije d. o. o. vsebuje obligacijski in normativni del. Obligacijski del opredeljuje obveznosti med strankami skleniteljicami kolektivne pogodbe, normativni del pa predstavlja vsebino pravic in obveznosti delodajalca in delavca.
Sestavljena je iz petih poglavij in tarifne priloge, ki je sestavni del kolektivne pogodbe. Pet poglavij te kolektivne pogodbe je naslednjih:
1. Splošne določbe
2. Pravice in obveznosti delodajalca in delavcev
3. Prejemki iz delovnega razmerja
4. Pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov
5. Prehodne in končne določbe
Tarifna priloga h kolektivni pogodbi določa najnižjo osnovno plačo najmanj zahtevnega dela v posameznem tarifnem razredu, način usklajevanja teh plač, zneske drugih osebnih prejemkov, povračil stroškov v zvezi z delom in druga določila, za katera so se dogovorili podpisniki kolektivne pogodbe.
Za področja, ki niso urejena s to Kolektivno pogodbo se uporabljajo določila Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti ter drugi mednarodni, nacionalni in interni pravni predpisi, ki urejajo pravice in obveznosti delodajalca in delavca (kot je bilo že opisano zgoraj v tem priročniku).
5.2.14 Notranja organiziranost
Notranjo organiziranost določi poslovodstvo s splošnim aktom o organiziranosti družbe. Imamo pet poslovnih enot, in sicer Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Poštni logistični center ter strokovne službe družbe.
Organigram in seznam pošt je dostopen na http://www.intranet.si/ in v papirni obliki v Uradnem glasilu Pošte Slovenije.
5.2.15 Pošta Slovenije povezana s svetom
Sodelujemo z mednarodnimi poštnimi organizacijami in združenji kot so Svetovna poštna zveza (Universal Postal Union), Združenje javnih evropskih poštnih operaterjev PostEurop, International Post Corporation (IPC), Euromed in Združenje poštnih operaterjev Višegrajske poštne skupine.
S tujimi nacionalnimi poštnimi operaterji in zasebnimi mednarodnimi ponudniki poštnih storitev sodelujemo na bilateralni osnovi ter v okviru delovnih skupin mednarodnih organizacij in združenj, kjer redno izmenjujemo informacije in najboljše prakse iz poštnega sektorja. Spremljamo trende in dogajanja v mednarodnem poštnem sektorju, predvsem evropsko zakonodajo s področja poštnega sektorja, vpliv globalizacije, e-trgovine, novih storitev in tehnologije.
5.3 DELOVNO RAZMERJE S POŠTO SLOVENIJE
Delovno razmerje, ki ga Pošta Slovenije sklene z delavcem, temelji na upoštevanju naslednjih pravnih podlag:
-ratificirane mednarodne konvencije,
-Zakon o delovnih razmerjih,
-Zakon o varnosti in zdravju pri delu,
-Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti,
-Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti,
-Kolektivna pogodba Pošte Slovenije d. o. o.,
-in drugih specialnih predpisov z delovnega, pokojninskega in invalidskega področja
Vsak delavec, ki se zaposli pri Pošti Slovenije, sklene pogodbo o zaposlitvi v pisni obliki.
Delavec ima dostop do najpomembnejših pravnih aktov, ki so zavezujoči pri Pošti Slovenije, tudi preko http://www.intranet.si/ (zavihek pomembni dokumenti) in papirno pri svojem vodji ali območnem oddelku za kadrovske zadeve.
5.3.1 Sistemizacija delovnih mest
S sistemizacijo delovnih mest se določijo delovna mesta, pogoji za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta. Delovno mesto pismonoša je sistemizirano in opredeljeno v tem aktu Pošte Slovenije, o čemer je delavec, ki se zaposli kot pismonoša seznanjen pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, kateri je priloga tudi opis del in nalog pismonoša.
Sistemizacija in vrednotenje delovnih mest v Pošti se določi z vsakokrat veljavnim Pravilniku o sistemizaciji dela dostopnim v Uradnem glasilu Pošte Slovenije.
5.3.2 Pogodba o zaposlitvi
Delavec sklene delovno razmerje z dnem, ko nastopi delo, na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Pri pogodbi o zaposlitvi gre za jasno definirano dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih s pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita predvsem naslednja vprašanja:
-sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
-delovno mesto za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
-poskusno delo (če se zahteva),
-pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
-kraj opravljanja dela,
-delovni čas,
-letni dopust,
-ukrepe za posebno varstvo delavcev,
-izobraževanje,
-osnovna plača in dodatki,
-način ugotavljanja delovne uspešnosti,
-način spremembe pogodbe,
-druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delavca (odškodnina, odmera, ...).
5.3.3 Delovno mesto pismonoše
Delovno mesto pismonoše je zelo dinamično, raznoliko, pretežno na terenu in s strankami. Delovnik se prične na pošti, z razvrščanjem pošte, prevzemom knjiženih pošiljk in vpisom v dostavne evidence, prevzemom nakaznic in drugih denarnih listin, na osnovi katerih se opravi izplačilo denarja pri stranki. Sledi delo na terenu, pri katerem uporablja različna prevozna sredstva (kolo, kolo z motorjem, avtomobil, motorno kolo, skuter ...). Na terenu opravlja različne naloge: sprejema in dostavlja vse vrste pošiljk, prodaja znamke, voščilnice, vrednostne kartice ..., opravljanja denarne storitve, izpraznjuje poštne nabiralnike, zbira želje in potrebe strank ter o tem obvešča upravnika pošte ali kontrolorja. Po vrnitvi s terena opremi in odda nevročene pošiljke, opravi obračun ter v skladu s strokovno usposobljenostjo in navodili izvaja tudi druge naloge.
Za družbo kot celoto je pismonoša izjemno pomemben. Je tisti, ki vzpostavlja stike s strankami na terenu. Pomembno je, da ima dobre komunikacijske sposobnosti in dobro fizično kondicijo. S svojim odnosom do strank predstavlja celotno družbo - Pošto Slovenije. V okolju, kjer opravlja delo, velikokrat naveže pristne stike in razvije dobre medsebojne odnose z uporabniki, kar pozitivno vpliva na njegovo zadovoljstvo pri delu, prav tako pa tudi na zadovoljstvo in uspeh celotne družbe.
5.3.4 Ključne pravice in obveznosti delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi s Pošto Slovenije
5.3.4.1 Delovni čas
Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, Kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti in Kolektivno pogodbo Pošte Slovenije.
Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Čas pripravljenosti na domu za delo na poziv se ne všteva v efektivni delovni čas.
Polni delovni čas traja 40 ur na teden, vključno s plačanimi odmori med delom. Delovni čas je v skladu s potrebami delovnega procesa lahko tudi krajši od polnega delovnega časa, vendar ne manj kot 36 ur na teden.
Glede na naravo dela se polni delovni čas lahko razporedi tako, da se delo opravlja dopoldne, popoldne, ponoči, v izmenah in v deljenem delovnem času.
Delovni čas je lahko razporejen:
-enakomerno in traja 40 ur na teden ter je razporejen najmanj na 5 delovnih dni. Če traja delovni čas zaradi organizacije delovnega procesa več kot 40 ur na teden, delavci presežke ur izrabijo kot proste ure. O načinu izrabe prostih ur se delavci dogovorijo z neposredno nadrejenimi
-neenakomerno se lahko delovni čas razporedi zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov ali začasno prerazporedi tako, da je dnevna delovna obveznost v določenem obdobju daljša ali krajša od polnega delovnega časa in lahko traja največ 13 ur dnevno.
Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva:
-da delovni čas delavca ne sme trajati več kot 56 ur na teden,
-polni delovni čas (40 ur) kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev, določitev referenčnega obdobja, v okviru katerega se zagotavlja s pogodbo o zaposlitvi določena delovna obveznost delavca in spremlja neenakomerna razporeditev delovnega časa,
-plačilo presežka ur, če ima delavec ob koncu referenčnega obdobja opravljenih več ur od dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi,
-da se dolžina odmora med delovnim časom določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa,
-da ima delavec med zaporednima delovnima dnevoma, to je v obdobju 24 ur, pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur,
-da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni pravico do tedenskega počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu počitek zagotovi na kakšen drug dan v tednu. Minimalno trajanje tedenskega počitka 24 ur se mora upoštevati kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.
Na delovnih mestih, kjer delavci poslujejo s strankami, mora biti določen obratovalni čas in interni delovni čas. Delavci morajo biti pravočasno seznanjeni z razporeditvijo delovnega časa ter z začetkom in s koncem delovne izmene. Letno razporeditev delovnega časa in mesečni fond ur določi delodajalec in s tem seznani sindikat in delavce. Tedenska razporeditev okvirnega delovnega časa se odreja s pisnim razporedom delavca (službena razdelitev). V primeru spremembe tedenskega razporeda se delavce, ki se jim razpored spreminja, seznani s spremembo praviloma en dan prej.
Način evidentiranja prisotnosti in odsotnosti z dela, razporejanje delovnega časa ter ostale posebnosti v zvezi z urejanjem delovnega časa so določene z Odredbo o delovnem času (Uradno glasilo Pošte Slovenije št. 2/2012).
5.3.4.2 Plača
Delovna mesta po Kolektivni pogodbi Pošte Slovenije d. o. o. so razvrščena v deset tarifnih razredov. Za vsak tarifni razred je določena najnižja osnovna plača kot vrednost najmanj zahtevnega dela v posameznem tarifnem razredu za 174 ur mesečno. Delovno mesto pismonoša se uvršča v tarifni razred 3.
Plača vsakega delavca je sestavljena iz:
-osnovne plače,
-dodatkov (dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavce manj ugoden, dodatek, ki izhaja iz neugodnih vplivov okolja, dodatek za delovno dobo, drugi specifični dodatki),
-delovne uspešnosti,
-poslovne uspešnosti.
Osnovna plača delovnega mesta se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Višina mesečne osnovne plače se določi iz urnega zneska in velja za 174 ur. Mesečna in urna osnovna plača je enaka ali višja od mesečne in urne najnižje osnovne plače, določene za posamezni tarifni razred. Delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega, pripada plača, izračunana iz urne postavke osnovne plače in v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega delovnega časa.
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
-bolezen,
-poklicna bolezen in nesreča pri delu,
-letni dopust in plačane odsotnosti v skladu s kolektivno pogodbo,
-državni prazniki in dela proti dnevi po zakonu,
-odsotnost z dela, če je delavec poslan na izobraževanje oziroma se izobražuje v interesu delodajalca,
-v drugih primerih, ki so določeni z zakonom in s kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti (porodniški dopust, očetovski dopust ...).
V primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 % delavčeve plače. V drugih naštetih primerih delavcu pripada nadomestilo v višini 100 % delavčeve plače.
5.3.4.3 Prehrana med delom
Delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.
Delavcu pripadata za delovni dan, ki traja 12 ur ali več, dve povračili za prehrano. Če je delavec napoten na službeno potovanje in mu v skladu z veljavnimi predpisi pripada dnevnica, do povračila ni upravičen. Nadomestilo za prehrano je zajeto v višini zneska dnevnice.
5.3.4.4 Prevoz na delo in z dela
Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, če je mesto opravljanja dela oddaljeno od njegovega običajnega prebivališča vsaj 1 km. Do povračila stroškov prevoza je upravičen tudi v primeru, če je najbližje postajališče oddaljeno od njegovega običajnega prebivališča več kot 1 km. Za običajno prebivališče se šteje bivališče delavca, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Pogoji za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela so določeni z Navodilom za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in njegovimi spremembami (Uradno glasilo Pošte Slovenije št. 3/2010, 3/2012, 1/2016 in Okrožnica št. 138-T-2014) in njegovimi spremembami.
Sprememba prebivališča delavca iz razloga na strani delavca, ki ima za posledico povišanje stroška prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
5.3.4.5 Službena potovanja
Na službenem potovanju je delavec upravičen do povračila naslednjih stroškov: dnevnice v skladu z veljavnimi predpisi, ki zajema povračilo stroškov za prehrano, prevoznih stroškov, prenočevanja v polnem znesku po predloženem računu, ki ga potrdi delodajalec, drugih nujnih stroškov po predložitvi računa ali potrdila. Delavec je upravičen do dnevnice, če znaša oddaljenost kraja potovanja od delovnega mesta in stalnega ali začasnega bivališča najmanj 10 kilometrov.
Službeno potovanje se odredi s potnim nalogom.
5.3.4.6 Drugi prejemki
Delavcu oz. njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v primeru smrti delavca, smrti ožjega družinskega člana, ob nastanku težje invalidnosti, daljše bolezni delavca, poškodbe pri delu (odsotnost traja nepretrgoma več kot 4 mesece), elementarnih nesrečah. Delavcu se lahko izplača solidarnostna pomoč tudi v drugih upravičenih primerih.
Ob upokojitvi delavec prejme odpravnino. Delavec ni upravičen do odpravnine, če je Pošta zanj financirala dokup delovne dobe. V primeru, da je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine, pripada delavcu pravica do razlike v znesku.
Za delovni jubilej, 10, 20, 30 ali 40 let delovne dobe pri Pošti, delavcu pripada jubilejna nagrada.
Delavcu pripada tudi regres za letni dopust.
5.3.4.7 Odmori, počitki, dopusti in odsotnosti
Delavec ima med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut in se všteva v delovni čas.
Med delom ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur, v primeru neenakomernega razporejanja delovnega časa pa najmanj 11 ur.
Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih delovnih dni poleg pravice do dnevnega počitka pravico do počitka v trajanju najmanj 24 ur.
Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu pravica do tedenskega počitka zagotovi na kakšen drug dan v tednu.
Delavec se pravici do odmorov, počitkov in letnega dopusta ne more odreči.
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določajo Zakon o delovnih razmerjih, Kolektivna pogodba Pošte Slovenije in Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti. Opravičene odsotnosti so lahko z ali brez nadomestila plače. Pravice in obveznosti delavcev v času bolniške odsotnosti, ter pravice in naloge delodajalca so opredeljene v Navodilu o javljanju, spremljanju in nadzoru bolniških odsotnosti (Uradno glasilo Pošte Slovenije št. 2/2010).
Letni dopust traja minimalno štiri tedne v posameznem koledarskem letu. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Dolžina letnega dopusta delavca pa je odvisna od skupne delovne dobe, zahtevnosti dela, delovnih pogojev, posebnih socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti delavca in od posebnih prispevkov delavca za uspeh Pošte.
5.3.5 Usposabljanje za pismonoša in druge oblike izobraževanja
Pravice in obveznosti v zvezi z usposabljanjem in izobraževanjem zaposlenih pri Pošti Slovenije urejajo Zakon o delovnih razmerjih, Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti, Kolektivna pogodba Pošte Slovenije d. o. o. in Pravilnik o izobraževanju in razvoju zaposlenih. Na podlagi navedenih predpisov se pismonoši usposabljajo za delo dostave poštnih pošiljk na terenu ter za opravljanje morebitnih drugih nalog na terenu, opredeljenih v internih aktih Pošte Slovenije na področju prodaje, tehnologije in logistike.
5.3.6 Varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom
Pošta Slovenije je kot delodajalec zavezana skrbeti za varnost in zdravje pri delu ter varnost pred požarom na podlagi zavezujočih pravnih predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na tem področju.
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je enakovreden in sestavni del poslovne politike Pošte Slovenije in enakovreden in sestavni del delovnih obveznosti vseh zaposlenih od najnižjega delovnega mesta do generalnega direktorja.
Varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom sta dve med seboj ločeni področji. Skladno z opredeljenimi predpisi Pošta Slovenije od vsakega zaposlenega zahteva, da opravi usposabljanje in preverjanje znanja po posebnem programu, ki ga ima predpisanega in razdelanega z internimi akti dostopnimi preko http://www.intranet.si/ (zavihek pomembni dokumenti, varnost in zdravje pri delu). Za izvajanje vseh aktivnosti na tem področju in glede opravljanja preizkusov znanja zaposlenih s tega področja skrbi za to pristojno področje korporativne varnosti in nadzora.
5.3.7 Kršitev pogodbenih obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja
Kadar delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ima delodajalec pravico, da delavcu odpove pogodbo iz krivdnega razloga. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. V primeru, da delavec ponovno krši pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mu je pred tem dolžan omogočiti zagovor.
Delavec ali delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka obdobja, za katero je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi so natančneje opredeljeni v Zakonu o delovnih razmerjih.
5.3.8 Disciplinska in odškodninska odgovornost delavca
Delavec je dolžan izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, sicer je disciplinsko odgovoren. Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja delodajalec ali pooblaščena oseba. Delodajalec mora v disciplinskem postopku delavcu vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Disciplinsko odgovornemu delavcu lahko delodajalec izreče opomin ali denarno kazen v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih in Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti.
Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Predpostavke, ki veljajo za odškodninsko odgovornost delavca za škodo v okviru delovnega razmerja v skladu z določili Obligacijskega zakonika in Zakona o delovnih razmerjih so naslednje:
-da je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi,
-da je škoda sploh nastala,
-da obstoja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem delavca,
-da je škodo delavec povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Če so kumulativno podane vse zgoraj naštete predpostavke, je delavec odškodninsko odgovoren in je dolžan delodajalcu povrniti nastalo škodo.
Če je škodo povzročilo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil. Če za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih. Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo solidarno odgovorni.
5.4 ZAUPNOST IN VAROVANJE V POŠTNEM PROMETU
5.4.1 Zaupnost poštnih pošiljk
Zaupnost poštnih pošiljk je zajamčena državljanom z ustavo in zakoni. Torej je neprekršljiva. Nanaša se na vse pošiljke. Poštnim delavcem je prepovedano dajati podatke o pošiljkah, vsebini pošiljk, telegramov, o nakazilih in gibanju strank osebam, ki jih za to ni pooblastilo sodišče z ustrezno odredbo (tudi policistom ne). To zaupnost so vsi poštni delavci dolžni varovati, saj bi bili sicer kaznovani po določilih Kazenskega zakonika Republike Slovenije, povzročili bi določeno škodo uporabnikom poštnih storitev in tudi Pošti, saj bi negativno vplivali na njen ugled.
Poštnemu delavcu je prepovedano:
-odpirati pošiljke ali storiti karkoli podobnega z namenom, da bi izvedel za vsebino pošiljk,
-sporočati drugim osebam vsebino pošiljke, za katero je na katerikoli način izvedel,
-sporočati drugim osebam kakršnekoli podatke o sprejetih, odpravljenih in vročenih pošiljkah ter o vsebini, prenosu in vročitvi telegramov,
-sporočati drugim osebam podatke o opravljenih storitvah.
Kot zaupen štejemo tudi vsak podatek o poštnih pošiljkah, na podlagi katerega bi se lahko sklepalo o količini, vrsti, teži, obliki, vrednosti poštne pošiljke, storitvah, načinu poslovanja ipd.
Na dostavi mora pismonoša ravnati s pošiljkami in z listinami tako, da ne pride do kršitev opisane zaupnosti.
V primeru kršitve varovanja zaupnosti je delavec disciplinsko in kazensko odgovoren. Obveznost čuvanja zaupnosti ne preneha nikoli. To pomeni, da so poštni delavci dolžni čuvati navedeno zaupnost tudi po prenehanju delovnega razmerja pri Pošti.
5.4.2 Varnost pri prenosu pošiljk in opravljanju denarnih storitev
V vseh fazah opravljanja tehnološkega procesa prenosa pošiljk, pri opravljanju denarnih storitev in drugih opravilih morajo poštni delavci skrbeti tudi za varnost. Varnost je pri vseh opravilih zelo pomemben dejavnik. Organizacija zaščite ali varovanja mora obsegati poleg poštnih pošiljk, denarja in drugih vrednosti tudi poštno premoženje in ljudi, zaposlene na Pošti, kakor tudi naše uporabnike.
Delavci morajo med delom skrbeti, da z odprtimi vrati prostorov, blagajn in trezorjev ne izzovejo ropov na pošti. Pošiljke in denar zunaj poštnih prostorov morajo biti ustrezno zaščiteni tudi pred vremenskimi vplivi.
Posebna pazljivost je potrebna pri izmenjavah sklepov, pri transportu pošiljk od pošte do vozila ali obratno. Poskrbeti je treba:
-za zaklepanje vrat stranskih vhodov ter vrat in oken v času, ko pošta ne posluje;
-da so zaprta vsa vrata in okna v kletnih in drugih pomožnih prostorih;
-da so med delovnim časom stranska vrata zaprta in zaklenjena,
-drugim osebam se dovoli vstop v poštne poslovne prostore na podlagi »dovoljenja za vstop«. Odpiranje stranskih in drugih vrat neznanim osebam oziroma odpiranje izven delovnega časa ni dovoljeno. Pred odpiranjem vrat se mora delavec vedno prepričati, kdo je pred vrati.
Vse pošte imajo ustrezne varnostne naprave; te morajo biti ustrezno naravnane oziroma ustrezno pripravljene (med delom in tudi po končanem delu). Za to morajo skrbeti predvsem upravniki (kontrolorji) pošt.
Pismonoši morajo izvajati naloge in ukrepe v zvezi z varnostjo, za katere so zadolženi z Načrtom o varovanju ali po naročilu upravnika pošte. Po končanem delu je treba preveriti, če so ugasnjena grelna telesa in klima, ugasniti luči, razen tistih, za katere je s posebnim navodilom določeno, da osvetljujejo določene prostore, poskrbeti za mehansko in tehnično varovanje pošte z varnostnim zaklepanjem in vključitvijo alarmnih naprav.
Denar in vrednostne pošiljke morajo biti tako zunaj delovnega časa pošte kot med delom ustrezno varovane, pri čemer je treba dosledno upoštevati določen maksimalen znesek. Ko jih ima delavec pri sebi, mora imeti nad njimi stalen nadzor (na terenu in tudi na pošti). Ko zapusti delovno mesto, mora pomožno blagajno zakleniti v predal potovnika.
V primeru, da se pismonoša ne bo vrnil v predvidenem času z dostave, mora, če je le mogoče, o tem pravočasno obvestiti upravnika pošte ali za to določenega delavca.
Če bi bil delavec med dostavljanjem napaden, mora, če je le mogoče, to kar najhitreje sporočiti policiji na telefonsko številko 113 in upravniku pošte. Pošiljke in denar mora ustrezno zavarovati in po potrebi, počakati na ustrezno pomoč. Morebitnega napadalca si mora, kolikor je le mogoče, zapomniti, da bi njegov opis kar najbolj pripomogel k njegovi izsleditvi.
Kadar pride pismonoša zjutraj prvi v poštne poslovne prostore, najprej izključi alarmno napravo. Preden vstopi v prostor se mora vselej prepričati, ali je vse v redu in normalno, ali ni bilo morda ponoči v prostore vlomljeno itn. V primeru, da je bilo vlomljeno, ne sme do prihoda policije nihče vstopiti v prostore pošte. O dogodku je treba takoj z bližnjega telefona (ne iz prostora, kjer je bilo vlomljeno) obvestiti upravnika pošte ali direktorja PE in policijo na telefonsko številko 113. Do prihoda policije se delavec ne sme oddaljiti od pošte.
Naj na koncu še enkrat opozorimo, da je zelo pomembno, da vsak delavec, seveda tudi pismonoša, skrbi za varnost na svojem delovnem mestu, za varnost pošiljk in denarja, za varnost poštnega premoženja (objektov in naprav), ne nazadnje pa tudi za svojo osebno varnost. Še posebej mora biti pismonoša previden in pozoren na dogajanje okoli sebe na poti skozi gozd, po samotnem kraju, po slabo osvetljenih hodnikih, stopniščih ipd. pri čemer se lahko giba le po dostavni poti. Da lahko nevarnost preti vselej in povsod, bi moral imeti vsak delavec nenehno v zavesti in bi moral biti vselej ustrezno pripravljen za to.
________________________________________________________________________________
6.1 POŠTNE STORITVE
Poštne storitve opravljamo v skladu z določili Zakona o poštnih storitvah, s Splošnimi pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, Splošnimi pogoji izvajanja drugih poštnih storitev, v mednarodnem prometu pa tudi v skladu z določili Konvencije Svetovne poštne zveze, drugimi mednarodnimi predpisi ter dogovori.
Poštne storitve se delijo na:
-univerzalno poštno storitev,
-zamenljive storitve,
-druge poštne storitve.
V univerzalno poštno storitev spadajo naslednje poštne storitve v notranjem in v čezmejnem poštnem prometu:
-sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,
-sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,
-storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.
Univerzalna poštna storitev mora biti zagotovljena vsem uporabnikom poštnih storitev na celotnem ozemlju pod enakimi pogoji in dostopnih cenah. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za zagotavljanje različnih delov univerzalne storitve in za pokrivanje različnih delov ozemlja Slovenije, pri čemer mora zagotoviti, da se ne prekrivajo obveznosti univerzalne storitve. Kakovost in način izvajanja univerzalne poštne storitve sta predpisana s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve.
Zamenljive storitve so poštne storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno zamenljive z univerzalno storitvijo.
6.2 POŠTNO OMREŽJE
Poštno omrežje so objekti in druge točke dostopa, naprave ter mobilna in druga sredstva, ki so medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto. To so organizacijske oblike kontaktnih točk: pošte, okenca na poštah, dostavni okraji, dostavna spravilišča, poštni nabiralniki, poštni predali, poštninski stroji, sprejemni sistemi, telefonski priključki, sredstva za pripravo in usmerjanje pošiljk, transportna sredstva, poslovne zgradbe, poštne linije.
Poštne storitve se delijo na:
-univerzalno poštno storitev,
-zamenljive storitve,
-druge poštne storitve.
V univerzalno poštno storitev spadajo naslednje poštne storitve v notranjem in v čezmejnem poštnem prometu:
-sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,
-sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,
-storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.
Univerzalna poštna storitev mora biti zagotovljena vsem uporabnikom poštnih storitev na celotnem ozemlju pod enakimi pogoji in dostopnih cenah. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za zagotavljanje različnih delov univerzalne storitve in za pokrivanje različnih delov ozemlja Slovenije, pri čemer mora zagotoviti, da se ne prekrivajo obveznosti univerzalne storitve. Kakovost in način izvajanja univerzalne poštne storitve sta predpisana s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve.
Zamenljive storitve so poštne storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno zamenljive z univerzalno storitvijo.
6.2 POŠTNO OMREŽJE
Poštno omrežje so objekti in druge točke dostopa, naprave ter mobilna in druga sredstva, ki so medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto. To so organizacijske oblike kontaktnih točk: pošte, okenca na poštah, dostavni okraji, dostavna spravilišča, poštni nabiralniki, poštni predali, poštninski stroji, sprejemni sistemi, telefonski priključki, sredstva za pripravo in usmerjanje pošiljk, transportna sredstva, poslovne zgradbe, poštne linije.
Organizacijo poštnega omrežja določa Pravilnik o organizaciji poštnega omrežja za izvajanje univerzalne poštne storitve.
6.2.1 Organizacijske oblike kontaktnih točk
Organizacijske oblike kontaktnih točk:
-pošta,
-pogodbena pošta,
-premična pošta.
Pošte ločimo glede na nabor aktivnosti, ki jih opravljajo v procesu prenosa, in sicer dostavna, logistična, pretovorna, prevzemna, izročilna pošta.
-Dostavna pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig, lokacijo in določeno dostavno območje. Lokacijsko lahko deluje na eni ali več lokacijah. Izvaja sprejem, dostavo in izročitev vseh / določenih vrst pošiljk.
-Logistična pošta ima vse lastnosti dostavne pošte, dodatno pa pripravlja in deli pošiljke po linijah ter izvaja dostavo paketov večjih dimenzij, palet, tovora na večjem dostavnem območju.
-Pretovorna pošta ima vse lastnosti dostavne in logistične, dodatno pa skladišči blago ter v povezavi s poštno logističnim centrom (PLC) izvaja organizacijo in transport do PLC ali druge dostavne pošte.
-Prevzemna pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo. Lokacijsko lahko deluje na eni ali več lokacijah. Izvaja sprejem vseh vrst pošiljk ali le določenih ter izroča pošiljke, za katero so uporabniki izbrali kot naslov za prevzem (npr. poštno ležeče »pošta xxxx«).
Izročilna pošta ima vse lastnosti prevzemne pošte, dodatno pa izvaja izročitev pošiljk za naslovnike, ki spadajo v dostavno območje te pošte.
Pogodbena pošta je organizacijska oblika kontaktne točke, pri kateri poštno dejavnost v okviru svoje registrirane dejavnosti opravlja pogodbeni partner na podlagi pogodbe s Pošto Slovenije. Pogodbena pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo. Pogodbena pošta izvaja sprejem vseh vrst pošiljk ali le določenih za naslovnike, ki spadajo na območje pogodbene pošte. Dostavo na območju pogodbene pošte izvaja dostavna pošta ali logistična pošta, pretovorna pošta ali PLC ali dostavna točka.
6.2.2 Poštno logistični center
Ima svojo poštno številko, ime, poštni žig, lokacijo in območje na katerem izvaja usmerjanje, dostavo pošiljk ter organizira prevoz pošiljk na linijah v okviru poštnega voznega reda.
6.2.3 Druge organizacijske oblike poštnega omrežja
Druge organizacijske enote poštnega omrežja so:
-pismonoška pošta,
-dostavna točka,
-alternativno sprejemno-izročilno mesto,
-dostavni okoliš,
-dostavni okraj.
Pismonoška pošta ima svojo poštno številko in ime (samo za naslavljanje pošiljk). Uporablja štampiljko v obliki poštnega žiga obračunske pošte. Opravlja storitve v okviru obhodnega reda pismonoš in posluje v prevoznem sredstvu.
Dostavna točka ima svojo poštno številko in ime (ki se ne uporablja za naslavljanje pošiljk), poštni žig, lokacijo in določeno odstavno območje. Iz dostavne točke se izvaja dostava pošiljk, lahko pa tudi prevzem / sprejem pošiljk od pogodbenih strank, dostava pošiljk naslovnikom, posreduje sklepe poštam in organizira prevoze. Dostavna točka ni odprta za stranke.
Alternativno sprejemno-izročilno mesto je lahko avtomat za sprejem / izročanje pošiljk, npr. postomat ali lokacija pogodbenega izvajalca s katerim ima pošta sklenjeno pogodbo za sprejem / izročanje pošiljk (npr. Petrol).
Dostavni okoliš je zaključeno geografsko področje kontaktne točke (pošte), na katerem se opravlja dostava poštnih pošiljk. Vključuje vse naslovnike tega področja. Deli se na ožji, širši in najširši dostavni okoliš.
Ožji dostavni okoliš obsega več kot 300 gospodinjstev v enem naselju ali več naselij. Najširši dostavni okoliš obsega manjša naselja in posamezna gospodinjstva, kjer je treba pri dostavi opraviti več kot 1.000 metrov poti na dan / gospodinjstvo. Širši dostavni okoliš obsega naselja, ki niso zajeta v ožjem in najširšem dostavnem okolišu.
Dostavni okoliš je sestavljen iz enega ali več dostavnih okrajev.
-Dostavni okraj je območje, na katerem opravlja dostavo poštnih pošiljk en pismonoša. Delijo se na ožje, širše in najširše dostavne okraje, in sicer v okviru dostavnega okoliša pošte. Dostavni okraji se lahko organizirajo tudi kot kombinacija ožjega - O, širšega - Š in najširšega dostavnega okraja - K.
6.2.4 Sredstva poštnega omrežja
Sredstva poštnega omrežja so objekti in druge točke dostopa, naprave ter mobilna in druga sredstva, ki so medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto.
Poštni nabiralniki se uporabljajo za oddajo navadnih pisemskih pošiljk. PN je potrebno redno in dosledno izpraznjevati ter se pri izpraznjevanju prepričati, da v njem ni ostala kakšna pošiljka. Izprazniti ga je treba po uri, ki je navedena na njem, pošiljke pa morajo biti sprejete in odpravljene še isti dan.
Potovnik je usmerjevalni regal / miza z razdelilnimi mrežicami, ki ga uporabljamo za zlaganje in razvrščanje poštnih pošiljk po obhodnem redu okraja. Potovniki morajo biti opremljeni z letvicami in trakovi, na katerih so po obhodnem redu izpisana ulice in hišne številke oziroma naselja. Na en razdelek se praviloma napišeta največ dve hišni številki. Za naslovnike, ki imajo pet in več pošiljk dnevno, se določi samostojen predalček. Potovnik je potrebno ob spremembah v dostavnem okraju redno posodabljati.
Dostavno spravilišče se organizira zaradi hrambe večje količine pošiljk, ki je pismonoša ne more vzeti s seboj na dostavo. Tako pismonoša odnese pri prvem izhodu na dostavo samo tisti del pošiljk, ki spada k prvemu delu dostavnega okraja. Ostale pošiljke poveže v svežnje, ki jih praviloma vloži v dostavne vreče.
Dostavna spravilišča so:
-dostavna spravilišča na okenskih poštah,
-dostavna spravilišča pri strankah za hrambo navadnih in določenih knjiženih pošiljk,
-dostavna spravilišča pri strankah za hrambo svežnjev nenaslovljene direktne pošte in publikacij,
-dostavniki (»depo«).
V dostavnem spravilišču na okenski pošti se lahko hranijo vse vrste pošiljk v zaprtih pismarnicah ali v zaprtih dostavnih vrečah ter v svežnjih.
Pri strankah se na podlagi sklenjene pogodbe o hrambi pošiljk v dostavnem spravilišču lahko hranijo zaprte dostavne vreče ali zaprte pismarnice z navadnimi in knjiženimi pošiljkami (razen kartiranih pošiljk in priporočenih pisem, ki vsebujejo pomembne dokumente npr. osebne izkaznice, potne liste, bančne kartice) ter svežnji NNDP in publikacij. Ustno soglasje o hrambi NNDP in publikacij lahko pridobi tudi pismonoša, ki o tem obvesti vodjo pošte.
Dostavniki so posebne kovinske omarice, ki se nameščajo na objektih ali posebnih nosilcih in so namenjene hrambi navadnih in knjiženih pošiljk na dostavi (razen priporočenih pisem, ki vsebujejo pomembne dokumente, vrednostnih pisem in kartiranih pošiljk ter paketov z obremenitvijo). Nameščajo se na podlagi soglasja za namestitev dostavnika.
Pismonoša pripravi pošiljke za hrambo v dostavnih spraviliščih na enak način kot ostale pošiljke za dostavo (zloži jih po obhodnem redu) in jih poveže v sveženj. Svežnje vloži v dostavne vreče ali pismarnice, na katerih označi naslove lokacij dostavnih spravilišč. Izvode NNDP in publikacij pismonoša praviloma poveže v ločene svežnje, ki jih ne vlaga v dostavne vreče ali pismarnice. Po pripravi le-te vpiše v obrazec Potrditev prevzema in izročitve pošiljk v dostavnih spraviliščih (obr. P-121). Pismonoša oz. voznik potrdi prevzem tvarine s podpisom na obrazcu, dvojnik obrazca zadrži dostavna pošta (pri dostavnikih in dostavnih spraviliščih pri strankah za hrambo svežnjev NNDP in publikacij zadrži pošta edini izvod). Pismonoša oz. voznik preda stranki oziroma okenski pošti tvarino proti podpisu na obrazcu in zadrži drugi izvod obrazca, katerega po vrnitvi na lastno pošto preda obračunskemu delavcu v arhiviranje. Tretji izvod prejme okenska pošta, ki izroči tvarino pismonošu proti podpisu, in poskrbi za arhiviranje obrazca.
Na svežnjih, ki jih ne vloži v dostavne vreče ali pismarnice, pismonoša označi naslove lokacij dostavnih spravilišč. Dostavne vreče ali pismarnice, ki se hranijo pri strankah ali na okenski pošti, se zapirajo z zapiralko S-sklepa, razen če so v njej le navadne pošiljke.
Če pismonoša ob prevzemu dostavne vreče oz. pismarnice opazi poškodbo le-te, o tem obvesti vodjo pošte, ki mu glede na ugotovljeno stanje posreduje nadaljnja navodila v skladu z določili Navodila o poslovanju s pisemskimi pošiljkami.
6.2.5 Hišni in izpostavljeni predalčniki
Hišni predalčniki so namenjeni predvsem dostavi navadnih pošiljk in obvestil o prispelih pošiljkah. Hišni predalčniki so lahko individualni, namenjeni za individualne hiše, in skupinski, namenjeni za večstanovanjske objekte, bloke. Hišni predalčniki morajo biti nameščeni na dostopnem mestu,(zagotavljajo zaupnost vstavljenih pošiljk, omogočajo varno vročanje). Lastnik stanovanja ali poslovnega prostora je po Zakonu o poštnih storitvah dolžan poskrbeti za namestitev, označitev in vzdrževanje hišnega predalčnika.
V stavbah z več kot dvema nadstropjema morajo biti hišni predalčniki nameščeni v pritličju. Če je stavba podnevi zaklenjena, mora lastnik stavbe ali vodja pošte pismonošu zagotoviti dostop do predalčnikov. V kolikor pismonoša ob dostavi na naslovu ugotovi, da naslovnik nima urejenega hišnega predalčnika, mora o tem obvestiti nadrejenega na pošti.
Izpostavljeni predalčniki so namenjeni dostavi navadnih pošiljk in obvestil o prispelih pošiljkah naslovnikom in se nameščajo naslovnikom, ki izpolnjujejo za to določena merila, določena v Navodilu za uporabo izpostavljenih predalčnikov.
Dostava preko izpostavljenega predalčnika se lahko izvaja v primeru trajnih izjem:
1. zaradi oteženega dostopa:
a. če je stanovanje, individualna stanovanjska hiša ali poslovni prostor uporabnika poštne storitve od najbližje javne ceste oddaljen več kot 200 metrov, dostop do njega pa ni mogoč z ustreznim vozilom, in sicer vse dni v letu;
b. če je stanovanje, individualna stanovanjska hiša ali poslovni prostor uporabnika poštne storitve od najbližje javne ceste oddaljen več kot 2.000 metrov, dostop do njega pa je mogoč z ustreznim vozilom, in sicer vse dni v letu;
c. če je dostop do naslovnika mogoč le s prehodom zemljišča v zasebni lasti tretje osebe, ki ne dovoljuje prehoda.
2. če je javna cesta ali pot do naslovnika v tako slabem stanju, da predstavlja za dostavljavca nevarnost za njegovo zdravje ali varnost.
6.3 VRSTE POŠTNIH POŠILJK IN STORITEV
Uporabnik poštne storitve ima pravico in dolžnost izbrati tisto vrsto storitev, ki ustreza vrsti vsebine pošiljke in dejanski vrednosti pošiljke. Zelo pomembno je, da uporabniki dobijo točne informacije in nasvete o pošiljkah in storitvah.
6.3.1 Poštne pošiljke
Poštne pošiljke se delijo na dve skupini: navadne in knjižene pošiljke.
6.3.1.1 Navadne pošiljke
Navadne pošiljke so tiste, za katere se pošiljatelju ne izda potrdilo o oddaji pošiljke, od naslovnika pa se ne zahteva potrditev prevzema pošiljke.
Navadne pošiljke so:
-navadno pismo, navadno pismo s storitvijo,
-standardno pismo, standardno pismo s storitvijo,
-prednostno pismo S, M, L,
-tiskovina, tiskovina s storitvijo,
-dopisnica, dopisnica s storitvijo,
-pošiljka za slepe in slabovidne, pošiljka za slepe in slabovidne s storitvijo,
-naslovljena direktna pošta,
-nenaslovljena direktna pošta,
-naslovljena publikacija,
-nenaslovljena publikacija,
-poslovni odgovor,
-navadni paket,
-poslovno pismo,
-pošiljke v okviru dostopa do omrežja.
Navadno pismo je pošiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi:
-najmanjša velikost v pravokotni obliki: 90 x 140 mm,
-največja velikost v pravokotni obliki: seštevek dolžine, širine in višine 900 mm, pri čemer največja izmed teh treh velikosti ne sme presegati 600 mm,
-najmanjša velikost v obliki valja: seštevek dolžine in dveh premerov 170 mm, pri čemer dolžina ne sme biti manjša od 100 mm,
-največja velikost v obliki valja: seštevek dolžine in dveh premerov 1.040 mm, pri čemer največja posamezna velikost ne sme presegati 900 mm,
-največja masa: 2 kg.
Standardno pismo je zaprta pošilja v pravokotni obliki, izdelana iz neprosojnega papirja, naslednjih velikosti in mase:
-najmanjša velikost: 90 x 140 mm,
-največja velikost: 165 x 235 mm,
-največja debelina: 5 mm,
-največja masa: 20 g.
Naslovnikov naslov na standardnem pismu mora biti napisan v spodnjem desnem delu naslone strani pošiljke, vzporedno z njeno daljšo stranico. Hkrati pa mora biti pravilno in čitljivo napisan, sicer se šteje za navadno pismo. Standardno pismo ne sme vsebovati izbočenih in trdih predmetov, ki onemogočajo strojno usmerjanje. Ni ga dovoljeno zapirati s spenjačem ali z drugimi sredstvi, ki bi lahko poškodovala druge pošiljke in naprave.
Prosojni papir se lahko uporabi le za prosojno okence, skozi katerega se sme videti le naslovnikov naslov. Prosojno okence ne sme imeti barvnega roba ter mora biti izdelano iz materiala, ki omogoča, da se naslov zlahka prebere. Postavljeno je lahko v prostoru, ki mora biti oddaljen najmanj:
-40 mm od zgornjega roba ovitka,
-15 mm od desnega stranskega roba,
-15 mm od levega stranskega roba,
-15 mm od spodnjega roba.
Tiskovina je odprta pošiljka, ki vsebuje knjige, kataloge, časopise in periodični tisk. Masa in velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. V zgornji levi kot naslovne strani tiskovine mora pošiljatelj napisati ali odtisniti oznako "Tiskovina", v mednarodnem prometu pa "Printed papers".
Dopisnica je pošiljka v pravokotni obliki, izdelana iz kartona ali dovolj trdega papirja. Velikosti in masa dopisnice so:
-najmanjša velikost: 90 x 140 mm,
-največja velikost: 120 x 235 mm,
-največja masa: 20g.
Na naslovni strani dopisnice mora biti tiskana oznaka "Dopisnica" in poštna znamka oziroma druga oznaka o plačilu poštne storitve. Najmanj desna polovica naslovne strani dopisnice mora biti namenjena za naslov. Na dopisnici mora biti pravilno in čitljivo napisan naslovnikov naslov, sicer se šteje za navadno pismo. Kot dopisnica se šteje tudi razglednica.
Pošiljka za slepe in slabovidne je odprta pošiljka, ki vsebuje literaturo za slepe in slabovidne osebe. Velikosti pošiljke morajo ustrezati velikostim navadnega pisma. Največja masa pošiljke za slepe in slabovidne je 7 kg. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Pošiljka za slepe in slabovidne".
Naslovljena direktna pošta (v nadaljevanju: NDP) je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je enako po vsebini, na katerem je naslovnik / naslov naveden ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Masa in velikosti NDP morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. Na naslovni strani naslovljene direktne pošte mora pošiljatelj napisati ali odtisniti oznako »NDP«. NDP ne sme vsebovati izbočenih ali trdih predmetov, ki onemogočajo strojno usmerjanje pošiljk. NDP, ki ne ustreza navedenim pogojem, se šteje za navadno pismo.
Nenaslovljena direktna pošta (v nadaljevanju: NNDP) je pošiljka z oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno vsebino, na kateri naslov ni naveden. Njen bistven namen je spodbujanje prejemnika k nakupu. Med NNDP se štejejo tudi vabila ustanov, politična propagandna sporočila, NNDP z informativno, izobraževalno ali humanitarno vsebino. NNDP mora biti pravokotne oblike, katera najmanjša velikost je format A5 in največja velikost 230 mm x 320 mm.
Naslovljena publikacija (v nadaljevanju: NP) je pošiljka, med katero štejemo knjige, časopise, revije ter druge tiskane oblike objavljanja uredniško oblikovanih vsebin. NP lahko pošiljatelj odda brez ovojnine ali ovito s folijo, vloženo v kuverto, kartonsko embalažo ipd. Pri tem mora biti NP odprta toliko, da je vidna njena vsebina. V publikacijo je lahko vložena naročilnica, plačilni nalog ali poslovni odgovor oziroma druga tiskana priloga, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
-ima isto ime kot publikacija,
-ima istega izdajatelja kot publikacija,
-tisk, oblika in vrsta papirja so enaki kot pri publikaciji,
-vsebina priloge in publikacije sta povezani,
-je sestavni del publikacije in je vložena v posamezni izvod.
Velikosti naslovljene publikacije morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. Največja masa naslovljene publikacije je 10kg.
Nenaslovljena publikacija (v nadaljevanju: NNPUBL) je pošiljka, med katero štejemo časopise, revije ter druge tiskane oblike objavljanja uredniško oblikovanih vsebin (npr. občinska glasila, glasila lokalnih skupnosti ipd.), ki ima praviloma številčne in / ali časovne oznake in izhaja redno ali neredno v zaporednih številkah. Masa in velikosti NNPUBL morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Poslovni odgovor je pošiljka, ki omogoča pošiljatelju, da pridobi odziv naslovnika na njegove oglaševalske, raziskovalne in druge akcije ter posredovane ponudbe. Poštnino za prenos poslovnega odgovora plača naslovnik poslovnega odgovora. Masa in velikost poslovnega odgovora morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Poslovno pismo je zaprta pošiljka v notranjem prometu pravokotne oblike, izdelana iz neprosojnega papirja. Prosojni papir se lahko uporabi le za prosojno okence, skozi katerega se sme videti le naslovnikov naslov. Prosojno okence ne sme imeti barvnega roba ter mora biti izdelano iz materiala, ki omogoča, da se naslov zlahka prebere.
Velikosti in masa poslovnega pisma:
-najmanjša velikost: 90 x 140 mm,
-največja velikost: 165 x 235 mm,
-največja debelina: 5 mm,
-največja masa: 50 g.
Navadni paket je pošiljka v notranjem prometu, ki ustreza naslednjim velikostim in masi:
-najmanjša velikost naslovne strani: 165 x 235 mm,
-največja velikost: do 1.500 mm po katerikoli velikosti, pri čemer seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno, ne sme presegati 3.000 mm,
-največja masa: 10 kg.
Navadni paket ne sme vsebovati lomljivih predmetov.
6.3.1.2 Knjižene pošiljke
Knjižene pošiljke so tiste, za katere se pošiljatelju izda potrdilo o oddaji pošiljke, od naslovnika pa se zahteva potrditev prevzema pošiljke. Gre torej za evidentiranje pošiljk pri sprejemu in vročitvi. Vsaka knjižena pošiljka se evidentira na podlagi trinajst mestne sprejemne številke, ki jo dobi pri sprejemu (na vsako knjiženo pošiljko se nalepi sprejemna nalepka s črtno kodo).
Knjižene pošiljke so:
-pisemske: priporočeno pismo, priporočeno pismo s storitvijo, priporočeno pismo za dostavo v hišni predalčnik; vrednostno pismo, poslovno vrednostno pismo, vrednostno pismo s storitvijo, poslovno vrednostno pismo s storitvijo; pismo v pravdnem postopku, pismo v upravnem postopku, pismo v kazenskem postopku, pismo v postopku vpisa v sodni register in postopkih izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije
-paketne: paket, paket s storitvijo; poslovni paket, poslovni paket s storitvijo; poslovni paket - isti naslovnik; poslovni paket večjih dimenzij; paleta; tovor; mali poslovni paket; mednarodni poslovni paket, Connect paket
-Hitra pošta: Hitra pošta po Sloveniji; Hitra pošta znotraj mest, Hitra pošta v tujino; Hitra pošta iz tujine.
Logistične storitve:
-paket Gorenje, paket Gorenje - dodatni s storitvami, paket Gorenje - večjih dimenzij, zabojnik (paleta) Gorenje,
-PG pošiljka Gorenje,
-PG pošiljka v kos,
-PG pošiljka na m3,
-Paket Studio Moderna - isti naslovnik,
-Paket dobavitelja,
-Logistične storitve - pavšal,
-Logistične storitve - pavšal1,
-Ekspresni prevoz tovora - osnovna cena,
-Ekspresni prevoz tovora - cena na prevožen kilometer (računa se v obe smeri).
Na spletni strani Pošte Slovenije (www.posta.si) je omogočeno sledenje (informacija o statusih) vseh vrst knjiženih pošiljk, sprejetih v Sloveniji in prispelih iz tujine. Aplikacija omogoča sledenje na podlagi sprejemne številke pošiljke.
Priporočeno pismo je zaprta pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi. Masa in velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Vrednostno pismo, poslovno vrednostno pismo je zaprta pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi ter ima označeno vrednost. Masa in velikost morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku, pisma v kazenskem postopku, pisma v postopku vpisa v sodni register in postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije so pošiljke, katerih prenos določajo posebni zakoni in morajo ustrezati pogojem za priporočeno pismo.
Priporočeno pismo za dostavo v hišni predalčnik je zaprta pošiljka v notranjem prometu, ki se evidentira pri sprejemu in dostavi in mora ustrezati pogojem za priporočeno pismo. Pošiljatelj pri oddaji dobi potrdilo, da je pošiljko oddal v prenos, naslovnik pa prevzema ne potrdi s podpisom - vroči se tako, da se vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal naslovnika. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka »Vročiti brez podpisa naslovnika, z vložitvijo v hišni predalčnik«.
Paket je pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi in lahko ima označeno vrednost. Paket, ki ima označeno vrednost, mora biti praviloma zaprta pošiljka. Velikosti morajo ustrezati pogojem za navadni paket, masa pa je lahko do 30 kg.
Velikosti in masa paketa:
-najmanjša velikost naslovne strani: 165 x 235 mm,
-največja velikost: do 1.500 mm po katerikoli velikosti, pri čemer seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno, ne sme presegati 3.000 mm,
-največja masa: do 30 kg.
Poslovni paket je pošiljka v notranjem prometu, ki jo lahko v prenos oddajo pravne osebe in tiste fizične osebe, ki imajo v skladu s predpisi registrirano izvajanje dejavnosti. Prenos se opravlja na način in pod pogoji, za katere se dogovorita pošiljatelj in izvajalec.
Poslovni paket mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
-najdaljša stranica: do 150 cm,
-seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno: do 300 cm,
-najmanjša velikost naslovne strani: 16,5 x 23,5 cm,
-največja masa: do 50 kg.
Poslovni paket - isti naslovnik mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
-najdaljša stranica: do 150 cm,
-seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno: do 300 cm,
-najmanjša velikost naslovne strani: 16,5 x 23,5 cm,
-največja masa: do 50 kg.
Kot poslovni paket večjih dimenzij se šteje pošiljka, ki izpolnjuje enega od navedenih pogojev:
-najdaljša stranica presega 150 cm (največ 200 cm),
-seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno, presega 300 cm (največ 550 cm),
-masa presega 50 kg (največ 100 kg).
Če poslovni paket večjih dimenzij presega navedene velikosti in / ali maso, se sprejem zaračuna po ceniku za prevoz tovora.
Kot paleta se šteje pošiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi ter pogojem:
-največja dimenzija osnovne ploskve: 120 x 100 cm.
-največja višina: 150 cm.
-največja masa: do 600 kg,
-blago, naloženo na paleto, ne sme presegati zunanjih dimenzij osnovne ploskve palete,
-blago na paleti mora biti ustrezno zaščiteno pred poškodbami in razsutjem.
Če paleta presega navedene velikosti in / ali maso oziroma, če je blago na paleto naloženo tako, da presega zunanje dimenzije osnovne ploskve palete, se sprejem palete zaračuna po ceniku za prevoz tovora.
Kot tovor se šteje pošiljka, ki presega predpisane velikosti in / ali maso poslovnega paketa večjih dimenzij in / ali palete oziroma če je blago na paleto naloženo tako, da presega zunanje dimenzije osnovne ploskve palete. Pošiljka mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
-najdaljša stranica: do 400 cm,
-seštevek dolžine in največjega obsega, ki ne sme biti merjen po dolžini: do 650 cm,
-največja masa: do 600 kg.
Mali poslovni paket lahko oddajajo pošiljatelji, ki imajo v pogodbi s Pošto posebej opredeljeno, da lahko oddajajo mali poslovni paket. Navedeno se za posameznega pošiljatelja uredi v pogodbi med pošiljateljem in Pošto.
Mali poslovni paket mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
-najmanjša velikost: 16,5 x 23,5 cm,
-največja velikost: 40 x 30 x 15 cm,
-največja masa: 500 g.
Pošiljatelj mora pri oddaji malih poslovnih paketov na spremnici obvezno zapisati oznako »Mali PPKT«, če te oznake na spremnici ni, se mu zaračuna poštnina za poslovni paket.
Mednarodni poslovni paket je pošiljka v mednarodnem prometu, ki jo lahko na podlagi sklenjene pogodbe s Pošto za določene države v prenos oddajo pravne osebe in tiste fizične osebe, ki imajo v skladu s predpisi registrirano izvajanje dejavnosti (samostojni podjetniki). Mednarodni poslovni paket je lahko naslovljen na pravno ali fizično osebo.
Mednarodni poslovni paket mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
-največja velikost: dolžina 1.500 mm, pri čemer seštevek dolžine in največjega obsega, ki ne sme biti merjen po dolžini, ne sme presegati 3.000 mm,
-največja masa: 30 kg (za Srbijo in Hrvaško 50 kg).
Hitra pošta je pošiljka, za katero veljajo krajši roki prenosa. Velikosti Hitre pošte morajo ustrezati velikostim paketa. Največja masa Hitre pošte v notranjem prometu je 50 kg. Hitra pošta v notranjem prometu se deli na:
-Hitro pošto po Sloveniji in
-Hitro pošto znotraj mest.
Hitra pošta po Sloveniji, sprejeta do določene ure na pošti, vključeni v prometni križ Hitre pošte (v nadaljevanju: prometni križ), in za naslovnika, ki se nahaja na področju pošte, ki je tudi vključena v prometni križ, se dostavi naslovniku še isti dan. Hitra pošta po Sloveniji se prenaša prek prometnega križa vsak dan, razen ob sobotah, nedeljah in drugih dela prostih dnevih.
Prometni križ sestavljajo pošte, ki se nahajajo v osnovnem prometnem križu, in pošte, ki so s poštami v osnovnem prometnem križu povezane prek posredujočih pošt. Pošte v prometnem križu so navedene v Seznamu pošt v prometnem križu Hitre pošte. V osnovni prometni križ spadajo pošte, ki se nahajajo na relacijah:
-5230 Bovec - PLC Ljubljana - 5230 Bovec,
-8261 Jesenice na Dolenjskem - PLC Ljubljana - 8261 Jesenice na Dolenjskem,
-4280 Kranjska Gora - PLC Ljubljana - 4280 Kranjska Gora,
-9101 Murska Sobota - PLC Ljubljana - 9101 Murska Sobota in
-6330 Piran - PLC Ljubljana - 6330 Piran.
Vozniki vozijo po navedenih relacijah vsak delavnik (od ponedeljka do petka). Ustavljajo se na poštah, ki imajo pošiljke za odpravo, in na poštah, za katere imajo pošiljke. Po izmenjavi pošiljk v PLC Ljubljana z drugimi vozniki se vrnejo k izhodiščnim poštam. V prometni križ je vključenih več kot 200 sprejemnih in dostavnih pošt, v mestih, kjer je več pošt, se sprejem izvaja na vseh poštah, dostavo pa izvaja ena pošta. Hitra pošta znotraj mest se izvaja znotraj večjih mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto), kjer se pošiljka dostavi naslovniku v 2 urah od prejema telefonskega naročila za prevzem pošiljke pri pošiljatelju.
Hitra pošta v tujino je lahko pošiljka UPS ali pošiljka EMS in omogoča najhitrejši prenos mednarodnih pošiljk. Pošiljko lahko pošiljatelj odda kot pisemsko pošiljko (samo dokumenti) ali paket (blago, ki so mu lahko priloženi dokumenti). Največja masa Hitre pošte v mednarodnem prometu je 30 kg, za Hitro pošto EMS paket Hrvaška je 50 kg. Pošiljkam je možno slediti tudi po internetu ali telefonu. Iz mednarodnega prometa lahko prispe Hitra pošta kot pošiljka EMS.
6.3.2 Poštne storitve
Odkupnina (ODK) je poštna storitev, pri kateri se pošiljka vroči naslovniku proti predhodnemu plačilu zneska odkupnine. Na naslovni strani pošiljke mora pošiljatelj napisati besedo "Odkupnina" in znesek odkupnine. Pošiljatelj mora s pošiljko oddati tudi izpolnjen ustrezni vplačilni dokument (UPN obrazec, poštna nakaznica). Potem ko naslovnik poravna znesek odkupnine, pismonoša odstrani vplačilni dokument in nanj prepiše sprejemno številko. S storitvijo odkupnina se lahko sprejme:
-priporočeno pismo,
-vrednostno pismo,
-poslovno vrednostno pismo,
-hitra pošta,
-paket,
-poslovni paket,
-mali poslovni paket,
-poslovni paket večjih dimenzij,
-paleta,
-tovor.
Odkupnina brez naloga (ODKBN) je poštna storitev, pri kateri se pošiljka vroči naslovniku proti predhodnemu plačilu zneska odkupnine. Pošiljatelj ob oddaji pošiljk s storitvijo odkupnina pošiljkam ne priloži vplačilnega dokumenta.
S storitvijo odkupnina brez naloga se lahko sprejme:
-poslovni paket in poslovni paket - isti naslovnik,
-poslovni paket večjih dimenzij,
-poslovno vrednostno pismo,
-paleta,
-tovor,
-mali poslovni paket.
Povratnica je poštna storitev, pri kateri se vročitev pošiljke potrdi na posebnem obrazcu Povratnica - Advice of receipt. Povratnico izpolni pošiljatelj in jo odda skupaj s pošiljko. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "AR". Povratnica se vrne pošiljatelju kot navadno pismo. Prejemnik se na povratnico podpiše in napiše datum. Pri potrditvi prevzema pošiljke s storitvijo povratnica, prispele iz mednarodnega prometa, mora prejemnik na povratnico zraven podpisa in navedbe morebitnega razmerja do naslovnika napisati ime in priimek z velikimi tiskanimi črkami.
S storitvijo povratnica se lahko sprejme:
-priporočeno pismo,
-vrednostno pismo,
-hitra pošta,
-paket,
-poslovni paket.
Osebna vročitev je poštna storitev v notranjem prometu pri kateri mora biti priporočeno pismo ali vrednostno pismo vročeno osebno naslovniku. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Vročiti osebno".
Pazljivejše ravnanje je poštna storitev, pri kateri se s pošiljko ravna posebej pazljivo. Na naslovni strani pošiljke mora pošiljatelj napisati ustrezno oznako, ki opozarja na naravo vsebine pošiljke (na primer: Občutljivo, Varuj pred toploto, Ne obračaj, Steklo). Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Občutljivo", v mednarodnem prometu pa "Fragile".
Prednostno je poštna storitev v mednarodnem prometu, pri kateri ima pošiljka prednost pri prenosu. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Priority".
Klic 2 je poštna storitev, ki pomeni, da se poslovni paket najprej poskuša vročiti z redno dostavo. Če naslovnik paketa ne prevzame v dveh dneh po prejemu obvestila o prispetju pošiljke, se naslovnika pokliče in dogovori o ponovni dostavi ali prevzemu na pošti.
Čas dostave je storitev, ki jo lahko uporabljajo le pošiljatelji poslovnih paketov v notranjem poštnem prometu. Gre za storitve Dostava do 10. ure, Dostava po 16. uri in Prevzem na pošti. Pri storitvah Dostava do 10. ure in Dostava po 16. uri lahko pošiljatelj izbere okvirni čas dostave v okviru možnosti dostavne pošte.
Poslovni paketi s storitvijo Dostava po 16. uri in Dostava med 18. in 20. uro se naslovnikom v določenih krajih dostavijo po 16.00 (od ponedeljka do petka), s storitvijo dostava med 18. in 20. uro se poslovni paketi, poslovni paketi - isti naslovnik oz. poslovni paketi večjih dimenzij naslovnikom naslovne pošte 1000 Ljubljana dostavijo med 18. in 20. uro.
Storitev Dostava po 16. uri se ne upošteva, če pošiljke v okviru delovnega časa pošte ni možno dostaviti po 16. uri (če pošiljka prispe v soboto ali na drugi delovni dan, ko pošta ne posluje po 16. uri), te pošiljke se dostavijo dopoldan skupaj z ostalimi pošiljkami.
Vplačnina po pogodbi je storitev, ki jo lahko uporabljajo pošiljatelji poslovnih paketov v notranjem prometu in pomeni, da vplačnino za odkupnino poravna pošiljatelj. To pomeni, da se od naslovnika izterja samo znesek odkupnine.
Poštnino plača naslovnik je storitev v notranjem prometu, pri kateri poštnino za prenos poslovnega paketa, poslovnega paketa večjih dimenzij ali palete plača naslovnik. Pri vročitvi pošiljke se naslovniku izda račun za poštnino.
Dobavnica je storitev, pri kateri prejme pošiljatelj poslovnega paketa, poslovnega paketa večjih dimenzij, poslovnega vrednostnega pisma ali palete od naslovnika potrjeno dobavnico. Pri tej storitvi naslovnik potrdi prejem pošiljke s podpisom na dobavnici in v vročilni listini ter poštnemu delavcu vrne en izvod dobavnice.
Podpis dokumentov (POD) je storitev, pri kateri prejme pošiljatelj pošiljke od naslovnika potrjen dokument, kot je pogodba, aneks, naročilnica itd.
Naslovnik potrdi prejem pošiljke s podpisom na dokumentu, kjer zapiše tudi kraj ter datum vročitve, in v vročilni listini ter poštnemu delavcu vrne en izvod dokumenta. Poštni delavec poleg podpisa na dokument zapiše podatke z osebnega dokumenta naslovnika, in sicer vrsto, številko in izdajatelja osebnega dokumenta.
6.3.3 Druge poštne storitve
Med drugimi poštnimi storitvami se pismonoša pogosto srečuje tudi s poštnimi storitvami po pošiljateljevem naročilu in s poštnimi storitvami po naslovnikovem naročilu.
Poštne storitve po pošiljateljevem naročilu so storitve, ki jih lahko zahteva pošiljatelj po oddaji pošiljke, vendar pred vročitvijo pošiljke, in se nanašajo na spremembo prenosa pošiljke. Lahko pa jih naslovnik zahteva pred vročitvijo pošiljke in se nanašajo na poseben način vročitve. Torej s pošiljko lahko razpolaga pošiljatelj vse dotlej, dokler je pošta ne vroči naslovniku.
Pošiljatelj lahko po oddaji pošiljke pošti zahteva, da se:
-naslov na pošiljki spremeni ali dopolni,
-pošiljka vrne pred ali po odpravi,
-knjižena pošiljka obremeni z odkupnino, da se odkupnina poveča ali zmanjša, da se odkupnina črta,
-paket odpravi za naslovnikom.
Poštne storitve po naslovnikovem naročilu so storitve, ki jih lahko pred vročitvijo pošiljke zahteva naslovnik. Naslovnik lahko zahteva, da se:
-dostavi poštno ležeče pošiljka,
-pošiljka hrani kot poštno ležeča (naslovnik tega ne more zahtevati za pisma v pravdnem postopku, pisma po ZSReg/ZFPPIPP, pisma v kazenskem postopku in pisma v upravnem postopku),
-pošiljka odpravi na določen naslov (naslovnik tega ne more zahtevati za pisma v pravdnem postopku, pisma po ZSReg/ZFPPIPP in pisma v upravnem postopku),
-pošiljka, ki je prispela zanj, vroči samo njemu osebno,
-mu pošiljka ne dostavlja določenega dne (naslovnik tega ne more zahtevati za pisma v pravdnem postopku, pisma v kazenskem postopku in pisma v upravnem postopku),
-mu priporočeno pismo brez storitev vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik brez potrditve prevzema,
-mu pokojninske nakaznice za izplačilo pokojnin ali obvestila ZPIZ hranijo kot poštno ležeče.
Med druge poštne storitve, ki jih v zvezi s prenosom poštnih pošiljk opravlja pošta na pošiljateljevo ali naslovnikovo zahtevo ali pa brez nje, spadajo tudi:
-ponovna redna dostava pošiljk,
-druga dostava poslovnih paketov, palet in poslovnih paketov večjih dimenzij pravnim osebam in samostojnim podjetnikom,
-druga dostava Hitre pošte,
-izredna dostava pošiljk,
-izredni prevzem pošiljk,
-izredni prevzem poslovnih paketov, palet in poslovnih paketov večjih dimenzij,
-enkratno in stalno pooblastilo,
-poizvedovanje po pošiljki,
-upo
6.3.4 Ostale storitve
6.3.4.1 Telegrami
S prenosom telegrama je mišljena celotna pot telegrama: od pošiljateljeve predaje telegrama na pošti, po telefonu ali prek interneta (www.posta.si) do vročitve naslovniku.
Vrste storitev, ki jih lahko zahteva pošiljatelj ob oddaji telegrama, so:
-prednostno (PR) - telegram ima prednost pri prenosu pred ostalimi telegrami;
-obvestilo o času vročitve telegrama (PC) - pošiljatelj je obveščen o času vročitve telegrama;
-telegram vročiti določenega dne (VROČITIx) - telegram se vroči na določen datum. Datum vročitve se lahko določi za največ 30 dni od oddaje telegrama. 30-dnevni rok začne teči z naslednjim dnem po oddaji telegrama. Rok prenosa se šteje od začetka delovnega časa naslovne pošte na določen datum x;
-LXx telegram - telegram se vroči z LX voščilnico, sožalnico oziroma z darilom (v nadaljevanju: LX telegram). Mali x pomeni oznako izbrane voščilnice, sožalnice oziroma darila, ki jih ima pošta v svoji LX ponudbi kot trgovsko in komisijsko blago.
6.4 FAZE PRENOSA
6.4.1 Sprejem
Pod sprejemom poštnih pošiljk razumemo sprejem pošiljk od pošiljatelja z namenom, da jih prenesemo in dostavimo naslovniku. Pri sprejemu se poštni delavci srečujemo z uporabniki. Pri sprejemu pošiljk je pomembno, da je poštno omrežje čim bolj dostopno uporabnikom (odpiranje novih pošt povsod tam, kjer je to ekonomsko upravičeno; nameščanje poštnih nabiralnikov, kjer so izpolnjeni pogoji; prilagajanje delovnih časov pošt potrebam uporabnikov ...).
6.4.2 Odprava
Odprava poštnih pošiljk pomeni pripravo pošiljk za prevoz. Pošiljke so pripravljene za prevoz tedaj, ko so narejeni predpisani sklepi. Sklep je enkratna odprava pošiljk s pošte. Za odpravo pošiljk se uporabljajo brezhibne in nepoškodovane prevozne enote: pismarnice in zabojniki. Pošta mora odpraviti vse sprejete pošiljke in pošiljke, ki jih ne more vročiti. Sprejemna pošta lahko zadrži pošiljke za dostavni okoliš lastne pošte.
Pošiljke se odpravijo v prevoznih enotah ali kot proste pošiljke. Proste pošiljke so tiste, ki jih zaradi velikosti ni mogoče vložiti v prevozno enoto (svežnji publikacij, direktne pošte), žive živali, paketi ter Hitra pošta s storitvijo Pazljivejše ravnanje.
Vrste sklepov so:
-Skupni (S-sklep), ki se lahko pripravi v pismarnici ali zabojniku. V zaprtih zabojnikih S-sklepa se odpravljajo vse vrste pošiljk. V pismarnicah S-sklepa se odpravljajo vrednostna pisma, priporočena pisma v mednarodnem prometu in prednostna pisma v notranjem in mednarodnem prometu, če teh ni dovolj za polno pismarnico, pa tudi ostale vrste knjiženih pisemskih pošiljk. V S-sklepu se odpravljajo tudi vse vrste pošiljk izven prevoznih enot, torej proste pošiljke.
-Priporočeni (R-sklep) se lahko pripravi v pismarnici. V pismarnicah R-sklepa se odpravljajo priporočena pisma, pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v kazenskem postopku ter pisma v postopkih vpisa v sodni register in izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
-Navadni (N-sklep) se lahko pripravi v pismarnici. V pismarnicah N-sklepa se odpravljajo navadne pošiljke.
Kartiranje pomeni vpisovanje določenih knjiženih pošiljk v obrazec Karta. V karto se vpisujejo vrednostna pisma v notranjem in mednarodnem prometu, poslovna vrednostna pisma in Hitra pošta v notranjem in v mednarodnem prometu. Pošiljke se kartirajo posamično (vsaka pošiljka se posebej vpiše v karto) in številčno (v karto se vpiše skupno število istovrstnih pošiljk). Izvirnik karte se vloži v prevozno enoto skupaj s pošiljkami, ki so vpisane v karto.
Sklepi se odpravljajo z zapisnikom izmenjave, v katerega se vpiše naziv odpravne pošte in naziv prejemnika sklepov ter število prevoznih enot oziroma prostih pošiljk.
V pregledu dela pošta evidentira število sprejetih, odpravljenih, prispelih in vročenih pošiljk, ki se kartirajo, in paketov.
Vendar organizacija odprave pošiljk ne zajema samo odprave poštnih sklepov s predvidenimi prometnimi zvezami, marveč tudi opravila, ki so v zvezi s tem, na primer: zlaganje pošiljk, napravljanje svežnjev (ki jih označimo z naslovljeno nazivnico), vlaganje pošiljk v pismarnice ter pismarnic in svežnjev s pošiljkami v tipizirane zabojnike, priprava sklepov.
6.4.3 Usmerjanje
Faza usmerjanja se izvaja v poštnem logističnem centru. Deli se na prispetje v poštni logistični center, usmerjanje v poštnem logističnem centru in odpravo iz poštnega logističnega centra.
6.4.4 Prevoz
Faza prevoza se izvaja med fazama sprejema in usmerjanja ter med fazama usmerjanja in dostave. Prevoz poštnih pošiljk se opravlja predvsem s tovornimi vozili.
6.4.5 Dostava
Zadnja faza prenosa poštnih pošiljk je dostava in pomeni prenos poštnih pošiljk od dostavne točke do predaje pošiljk naslovnikom. Dostava zajema dostavo na poštni naslov ali vročitev pošiljk. Dostava v ožjem pomenu pomeni vstavljanje pošiljk v naslovnikov hišni ali izpostavljeni predalčnik. Vročitev pošiljk pomeni izročitev poštne pošiljke naslovniku kot posebna oblika dostave, kadar mora naslovnik potrditi prevzem pošiljke.
Prispetje poštnih pošiljk zajema tiste delovne postopke, ki se nanašajo na prevzem poštnih sklepov iz prevoznih sredstev, transport sklepov do delovnih mest, kjer bodo te sklepe (prevozne enote) odpirali, nadalje odpiranje sklepov in delitev pošiljk glede na to, če so namenjene za vročitev. To pomeni, da se prispetje pošiljk začne s prevzemanjem sklepov in traja toliko časa, dokler ni opravljena delitev pošiljk za dostavo in izročitev na pošti oziroma oddaja pošiljk v smeri naslovnih pošt.
Organizacija teh opravil mora biti taka, da:
-je prevzem sklepov opravljen pravočasno, saj prevozno sredstvo ne more čakati;
-je zagotovljen učinkovit nadzor nad prispelimi sklepi, ki jih je treba hraniti na varnem, da so zavarovani pred vremenskimi vplivi, pred morebitnimi drugimi nepravilnostmi in protipravnimi dejanji, npr. rop, kraja ter pred poškodbami zaradi nepravilnega ravnanja;
-so prevzete pošiljke pravočasno predelane oziroma pripravljene za dostavo in izročitev, kar mora biti prav tako opravljeno v čim krajšem možnem času.
Notranja organizacija priprave pošiljk za dostavo in izročitev je pogojena s količinami in z vrstami pošiljk, dinamiko njihovega prispetja v teku enega dneva, ne nazadnje pa tudi s sistemom dostave, ki se opravlja na posamezni pošti. V tej fazi prihajajo poštni delavci ponovno neposredno v stik z uporabniki poštnih storitev (z naslovnikom, njegovim pooblaščencem ali osebo, ki je upravičena prevzeti naslovnikovo pošiljko namesto njega).
Izročanje pošiljk na pošti pomeni vročanje pošiljk naslovniku prek poštnega predala ali neposredno naslovniku, pooblaščencem ali osebi, ki je upravičena prevzeti naslovnikovo pošiljko v poslovnih prostorih pošte (pošiljke, za katere je puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, poštno ležeče pošiljke, poškodovane pošiljke ...).
6.5 ORGANIZACIJA VROČANJA POŠILJK
Naslovnik si ne more sam izbirati pošte, ki mu bo vročala pošiljke. Vsako gospodinjstvo spada k določeni pošti. Praviloma je k pošti priključeno celo naselje, kar je odvisno od prometnih povezav, raztresenosti naselja, velikosti naselja itd. Pošta se o organizaciji dostave dogovarja s krajani oziroma z lokalnimi skupnostmi.
Zakon o poštnih storitvah določa, da se pošiljke, ki spadajo v univerzalno poštno storitev, dostavljajo vsak delovni dan, vendar ne manj kot petkrat tedensko. Ob praznikih se število dostav pošiljk na teden ustrezno zmanjša. Na podlagi teh zakonskih določil se izvaja pet krat tedenska dostava (od ponedeljka do petka), izjema so paketne pošiljke, pošiljke Hitre pošte, telegrami in telegrafske nakaznice, ki se dostavljajo tudi ob sobotah, vendar samo v ožjih okoliših pošt. Ob sobotah se v ožjih okoliših izvaja tudi dostava naslovljenih časopisov, vendar samo obstoječim naročnikom (vsaka pošta ima seznam naročnikov, ki so vključeni v sobotno dostavo naslovljenih časopisov).
6.5.1 Dostava
Organizacija dostave poštnih pošiljk je eden pomembnejših dejavnikov ali ekonomskih elementov poštne organizacije.
V mestih, kjer je več pošt, poznamo dva načina dostave - centralizirani in decentralizirani. Pri centraliziranem se dostava vseh pošiljk za celo mesto opravlja z ene pošte, pri decentraliziranem načinu dostave pa je mesto razdeljeno na več dostavnih pošt, od katerih vsaka izvaja dostavo pošiljk v svojem dostavnem okolišu.
V sklopu centralizirane dostave poznamo dva načina izročanja pošiljk - centralizirani in decentralizirani. Pri centraliziranem izročanju se pošiljke vsem gospodinjstvom izročajo na eni pošti, pri decentraliziranem izročanju pa na več izročilnih poštah. Praviloma se v vseh večjih mestih, kjer je to možno izvesti, ob centralizirani dostavi izvaja decentralizirano izročanje. Takšen način izročanja pošiljk je za uporabnike ugodnejši, ker lahko obveščene pošiljke prevzemajo na svoji pošti. Pri decentraliziranem načinu dostave se izvaja tudi decentralizirani način izročanja pošiljk.
Tako torej poznamo:
a) centralizirani sistem vročitve pošiljk (v mestu je več pošt) - v takem primeru samo ena od pošt opravlja dostavo pošiljk. V tem primeru so na dostavni pošti vsi pismonoši za celotno mestno območje in vsi poštni predali oziroma izročilna delovna mesta;
b) decentralizirani sistem vročitve pošiljk je primeren za večja mesta. V mestu, kjer je več pošt, opravljajo vse te pošte ali samo nekatere od njih funkcijo vročanja pošiljk. Tudi pri tem sistemu je ena od dostavnih pošt tista, ki koordinira delo dostave in izročitve pošiljk v mestu.
Pri decentraliziranem sistemu poznamo več podsistemov:
-delna decentralizacija - vročanje pošiljk je organizirano tako, da se območje mesta razdeli na dostavna območja, v središčih teh območij pa se organizirajo dostavne pošte;
-kombinirana decentralizacija - vročanje pošiljk je organizirano tako, da določena pošta pripravlja za dostavo in izročitev pošiljke za območje celega mesta in jih deli po dostavnih okrajih za vsako dostavno pošto. Pismonoši dostavnih pošt samo še razdelijo svoje pošiljke po obhodnih redih ali jih vložijo v poštne predale. Kombinirani sistem dostave pošiljk se lahko uporabi tudi pri avtomobilski dostavi (npr. paketov). V tem primeru opravlja dostavo pošiljk ena izmed pošt na določenem območju. Ta pošta opravlja celotno dostavo za območja vseh pošt z enim ali več avtomobili, medtem ko je izročitev pošiljk organizirana pri vsaki pošti. Ta sistem je uporaben tam, kjer je takšen način glede na prometno povezavo in tip naselja ekonomičen, poleg tega pa lahko z avtomobilom dostavljamo vse pošiljke, ne glede na maso in število.
Dostavo lahko ločimo tudi glede na vrste pošiljk, ki jih dostavljamo, in sicer na:
a) skupno dostavo, ki zajema istočasno dostavo vseh vrst poštnih pošiljk (navadnih, knjiženih) in tudi vse denarne storitve, ki jih opravljamo na dostavi (vplačila in izplačila poštnih nakaznic, vplačila plačilnih nalogov ipd.). Ta se običajno opravlja enkrat na dan;
b) dostavo določene vrste pošiljk, dveh ali več vrst skupaj (npr. dostava paketov, dostava telegramov in Hitre pošte ...). Tudi za dostavo določenih vrst pošiljk se za vsak dostavni okraj sestavi posebna potovnica. Takšen način dostave se organizira v večjih mestih, kjer gre praviloma za ločeno dostavo paketov in drugih pošiljk.
Vsak pismonoša opravlja dostavo praviloma v enem dostavnem okraju, ki je lahko ožji (O), širši (Š) ali kombinirani (K). Ožji dostavni okraj se nahaja v ožjem dostavnem okolišu, širši dostavni okraj pa se nahaja v širšem dostavnem okolišu. Če dostave pošiljk ni možno urediti tako, da bi pismonoša opravljal dostavo samo v ožjem ali samo v širšem dostavnem okolišu, se organizira kombinirani dostavni okraj. Dostavne okraje določi poslovna enota ob pomoči ali na predlog vodij pošt in pismonoš. Na oblikovanje dostavnih okrajev vplivajo: velikost dostavnega okoliša pošte, število gospodinjstev, število podjetij, vključenih v dostavo in njihova velikost, prometne povezave, količine in vrste pošiljk ter druge okoliščine, ki narekujejo, da so dostavni okraji urejeni tako, da lahko pismonoši čim lažje, čim hitreje in čim bolj kakovostno ter po čim krajši poti opravljajo svoje naloge.
Potovnica je poseben obrazec, ki se sestavi za vsak dostavni okraj. Iz nje so razvidni:
-pismonoševa pot (z navedbo ulic, naselij ali skupin hiš), ki jo opravlja peš in s prevoznim sredstvom;
-naprava ali enota poštnega omrežja z navedbo hišne številke, kjer se nahaja, na primer: poštni nabiralnik (N), dostavno spravilišče (D), izpostavljeni predalčnik (IP), poštni nabiralniki v sklopu izpostavljenih predalčnikov (IPN);
-morebitni dodatek v kilometrih zaradi npr. dostave paketov, prevoza sklepov;
-prehojena oz. prevožena pot in podatki za izračun norma-minut.
Pismonoši opravljajo dostavo peš ali z različnimi prevoznimi sredstvi. Ker se s prevoznimi sredstvi premostijo v istem času večje razdalje kot peš, je treba zaradi lažje primerjave in določitve enakomerne obremenitve pismonošev pri različnih načinih dostave to dejansko opravljeno pot preračunati v pot, ki bi bila opravljena peš.
6.5.2 Izročanje pošiljk na pošti
Navadne pisemske pošiljke se izročajo prek poštnih predalov v glavnem tistim naslovnikom, ki običajno dnevno prejemajo večjo količino pošiljk in s katerimi je sklenjen dogovor o uporabi ali souporabi poštnega predala. Druga oblika izročanja pošiljk na pošti je izročanje poštno ležečih pošiljk (gre za izročanje pošiljk, ki so naslovljene na poštno ležeče ali se hranijo kot poštno ležeče na podlagi naslovnikovega naročila) in pošiljk, ki imajo oznako »Prevzem na pošti«. Ker se v poštne predale vlagajo le navadne pisemske pošiljke in izdajnice s podatki o prispelih knjiženih pošiljkah, se na teh poštah izvaja tudi izročanje knjiženih pošiljk za uporabnike poštnih predalov. Prav tako se na poštah izvaja izročanje tistih pošiljk, za katere je bilo na dostavi puščeno obvestilo o prispeli pošiljki (zaradi različnih razlogov).
6.6 POGOJI ZA SPREJEM OZIROMA PRENOS POŠILJK
6.6.1 Oprema in zapiranje pošiljk
Ovojnina pošiljke mora zagotavljati varnost vsebine pošiljke ter ostalih pošiljk pred morebitnimi poškodbami in okvarami. Za ovojnino pošiljke se uporablja pisemska ovojnica, škatla, zaboj ali druga primerna ovojnina. Ovojnina mora ustrezati vrsti, naravi vsebine in obliki pošiljke, velikosti, masi in vrednosti vsebine. Vsebina mora biti vedno tako zavarovana, da se v primeru, ko iz kateregakoli vzroka ali razloga pride do zmanjšanja vsebine, to na ovojnini oziroma na sredstvih, s pomočjo katerih je pošiljka zaprta, tudi pozna. V ustrezni ovojnini morajo biti vse pošiljke, razen tistih, pri katerih to zaradi njihove narave ni potrebno (prazen zaboj, sod, avtoplašč ipd.).
6.6.2 Naslavljanje pošiljk
Na pošiljki mora biti pravilno in čitljivo napisan naslovnikov naslov. Naslov je lahko natisnjen ali napisan z roko. Knjižene pošiljke morajo biti naslovljene na enega naslovnika. Pri navadnih pošiljkah, ki so naslovljene na več naslovnikov, morajo biti naslovniki na istem naslovu. Naslovnikov naslov mora biti v desnem delu naslovne strani pošiljke, vzporedno z njeno daljšo stranico, znotraj pravokotnega prostora.
Na pošiljkah mora biti naslovnikov naslov pravilno napisan, kar pomeni, da morajo biti podatki navedeni v naslednjem vrstnem redu:
-naslovnikovo ime in priimek ali naziv družbe, ustanove itd.,
-ulica, hišna številka oziroma naselje in hišna številka,
-pri uporabnikih poštnih predalov kratica p. p. s številko poštnega predala,
-pri pošiljkah, naslovljenih na poštno ležeče, oznaka "Poštno ležeče" oziroma za pošiljke v mednarodnem prometu oznaka "Poste restante",
-poštna številka in naziv naslovne pošte,
-pri naslovnikih, ki jim je določena posebna poštna številka, posebna poštna številka in naziv naslovne pošte,
-ime države (za pošiljke v mednarodnem prometu, lahko pa tudi za pošiljke v notranjem prometu).
Če na območju posamezne pošte obstaja več ulic z enakim nazivom, se pred navedbo ulice in hišne številke vpiše naziv naselja. V notranjem in mednarodnem prometu se pošiljke naslavljajo v latinici. Pošiljka v mednarodnem prometu je lahko naslovljena tudi s pisavo naslovne države, vendar morata biti v latinici napisani naslovna pošta in naslovna država.
6.6.3 Poštna številka
Poštna številka je oznaka, sestavljena iz štirih števk, ki dopolnjuje ime enote poštnega omrežja in se uporablja tudi za druge potrebe na področju poštnega prometa in v druge namene. Pri nas od 1. marca 1996 uporabljamo štirimestno poštno številko.
Namen poštne številke je, da omogoči:
-omogočiti hitrejšo in enostavnejšo usmerjanje poštnih pošiljk v notranjem poštnem prometu;
-prilagoditi tehnologijo predelave poštnih pošiljk v mednarodnem prometu;
-omogočiti uporabo avtomatizacije in mehanizacije pri predelavi pošiljk;
-omogočiti obdelavo podatkov z uporabo elektronskih medijev;
-zadovoljiti druge potrebe.
6.6.4 Plačevanje poštnih storitev
Ko govorimo o plačevanju poštnih storitev, moramo upoštevati zelo pomembno področje, to je oblikovanje in določanje cen storitev.
Pošta ne proizvaja proizvodov, ampak se ukvarja s prenosom pošiljk, ponudbo določenih storitev in zanje mora dobiti ustrezno plačilo. Tudi opravljanje storitev je povezano z najrazličnejšimi stroški. Na primer pismo, ki ga je oddal pošiljatelj na Goričkem in je naslovljeno na naslovnika na Gorenjskem, je treba prepeljati do naslovne pošte - pri tem sodeluje več poštnih delavcev naših poslovnih enot, vsekakor pa oba poštna logistična centra - na naslovni pošti pa je treba pismo še dostaviti, da drugih potrebnih opravil ne omenjamo. Vsa ta opravila povzročijo pošti določene stroške, ki jih je treba pokriti s ceno prenosa tega pisma do naslovnika. Pomembno je vedeti, da morajo biti cene univerzalne poštne storitve enotne za vse uporabnike na celotnem področju Slovenije.
Praviloma poštno storitev plača pošiljatelj pošiljke vnaprej, ob oddaji.
6.6.4.1 Načini plačevanja poštnih storitev
Poštne storitve lahko uporabniki plačujejo na več načinov:
-z gotovino (velja za vse storitve).
-brezgotovinsko (na podlagi izdanega računa poslovne enote, s plačilnim nalogom, z elektronskim nakazilom, s plačilno kartico prek prenosnega POS terminala - samo na določenih poštah, kjer ima pismonoša prenosni POS terminal, z drugimi veljavnimi instrumenti plačilnega prometa).
Poštnina se na pošiljki označi z:
-veljavnimi poštnimi znamkami
-odtisi strojev za frankiranje. V tem primeru morajo biti pošiljke obvezno oddane na pošti, saj je treba preveriti pravilnost označene poštnine;
-odtisi tiskarskih strojev. V tem primeru morajo biti pošiljke obvezno sprejete na pošti, saj jih je treba evidentirati in plačati ustrezno poštnino;
-oznako, da je poštnina plačana ("Poštnina plačana pri pošti ..." oziroma v mednarodnem prometu "Postage paid Slovenia"). V tem primeru morajo biti pošiljke obvezno sprejete na pošti, saj jih je treba ustrezno evidentirati in plačati ustrezno poštnino;
-oznako "Poštnina plačana. Pog. št. ...";
-računalniškimi nalepkami;
-vpisom zneska poštnine na spremnico.
Za standardna pisma, navadna pisma in dopisnice v notranjem in v mednarodnem prometu, za katere poštnina ni bila plačana pri oddaji ali je bila samo delno plačana, se izterja od naslovnika pri vročitvi oziroma od pošiljatelja (kadar se mu pošiljka vrača) porto poštnina. Šteje se, da poštnina ni plačana, če je na pošiljki nalepljena neveljavna znamka. Neveljavna znamka je tista, ki je poškodovana tako, da ni razvidno ime države (Slovenija), nazivna vrednost, označena s številkami ali črkami, in beseda "Pošta" oziroma zaščitni znak Pošte. Prav tako niso veljavne tiste znamke, ki so že bile uporabljene za označitev plačila poštnih storitev, znamke, katerih veljavnost je prenehala, in znamke, ki jih ni izdala Pošta.
6.6.4.2 Vrste poštnih znamk
Poštne organizacije držav izdajajo običajno več vrst poštnih znamk, ki se med seboj razlikujejo ne le po različnih motivih na znamkah, marveč tudi po tem, ali se uporabljajo za plačilo poštnine ob sprejemu (frankovne znamke) ali vročanju pošiljk (portovne znamke), ter po vrsti in načinu odprave pošiljk (poznajo posebne letalske znamke).
Pri nas znamke razvrščamo na:
-redne poštne znamke, ki se uporabljajo predvsem za označevanje plačila poštnih storitev. Praviloma so enostavneje oblike (manj barv) in manjšega formata, v prodaji so neomejen čas od datuma izdaje. Tiskajo se v velikih nakladah in večkrat (ponatisi), odvisno od potreb poštnega prometa.;
-priložnostne poštne znamke, ki so namenjene prikazovanju motivov iz sveta narave, športa, osebnosti ter zaznamovanju pomembnih obletnic, svetovnih in domačih dogodkov ipd. Čeprav so namenjene predvsem zbiralcem, se lahko enako kot redne znamke uporabljajo za označevanje plačane poštne storitve;
-osebne poštne znamke so sestavljene iz okvirja, ki vsebuje vse elemente znamke in dotiska znotraj okvirja z motivi po željah naročnikov. Osebne znamke so veljavno sredstvo za označevanje poštnine.
Prodanih znamk pošte ne smejo zamenjavati za gotovino, lahko pa jih zamenjajo za znamke drugih vrednosti.
6.6.5 Roki prenosa
V skladu s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve mora biti vsaj 95 % poštnih pošiljk korespondence prenesenih v enem delovnem dnevu, vsaj 99,5 % poštnih pošiljk korespondence v dveh delovnih dneh (D+2) in 100 % pošiljk korespondence prenesene v treh delovnih dneh (D+3). V poštnem prometu z državami članicami Evropske unije mora biti v enem mesecu vsaj 85 % pošiljk korespondence prenesenih v največ treh delovnih dneh (D+3) in vsaj 97 % pošiljk korespondence v petih delovnih dneh (D+5). Roki prenosa ne veljajo za direktno pošto.
V notranjem poštnem prometu je treba v enem mesecu prenesti vsaj 80 % poštnih paketov v dveh delovnih dneh (D+2) in vsaj 95 % poštnih paketov v treh delovnih dneh (D+3).
V roke prenosa se ne štejejo:
-dan oddaje pošiljke (D),
-dnevi, ko pošta ne posluje,
-sobote, nedelje in drugi dela prosti dnevi
-čas zamude zaradi nepravilnega ali nepopolnega naslova,
-čas zamude zaradi višje sile ali zaradi zastoja prometa brez krivde izvajalca,
-dan po oddaji pošiljke, če je bila ta oddana po zadnjem času za sprejem pošiljk na pošti, oziroma po času, predvidenem za izpraznjevanje poštnega nabiralnika.
Za Hitro pošto v notranjem prometu veljajo naslednji roki prenosa (ne šteje se čas, ko naslovna pošta ne posluje):
Hitra pošta po Sloveniji:
-isti dan, če je pošiljka oddana v prenos na pošti, vključeni v prometni križ Hitre pošte, do določene ure in je namenjena naslovniku na območju pošte, ki je tudi vključena v prometni križ Hitre pošte;
-naslednji delovni dan, če niso izpolnjeni vsi pogoji iz predhodne alineje;
Hitra pošta znotraj mest:
-2 uri znotraj večjih mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto);
-4 ure na področju ostalih pošt.
Pri telegramih veljajo naslednji roki prenosa (ne šteje se čas, ko naslovna pošta ne posluje):
-4 ure - telegram in telegrafska nakaznica s storitvijo Prednostno za naslovnika v ožjem dostavnem okolišu pošte,
-6 ur - telegram in telegrafska nakaznica za naslovnika v ožjem dostavnem okolišu pošte,
-10 ur - telegram in telegrafska nakaznica za naslovnika v širšem dostavnem okolišu pošte.
Pošta svojo obveznost glede roka prenosa pošiljke izpolni, ko pošiljko vroči oziroma naslovnika obvesti o prispeli pošiljki v navedenih rokih.
V mednarodnem prometu so roki prenosa pošiljk odvisni od oddaljenosti naslovne države, prometnih zvez in standardov kakovosti drugih poštnih organizacij. Informativni roki prenosa za posamezne države so navedeni v Seznamu držav s katerimi se izmenjujejo pisemske / paketne pošiljke.
Z državami članicami Evropske unije morajo biti pošiljke korespondence prenesene praviloma v roku treh dni (D+3) oziroma najkasneje v roku petih dni (D+5), s tem da mora biti vsaj 85 % poštnih pošiljk korespondence prenesenih v največ treh delovnih dneh in vsaj 97 % poštnih pošiljk korespondence v petih delovnih dneh.
Roki prenosa poslovnih paketov, logističnih storitev in blaga so D+1.
6.6.6 Reklamacije
Pošta odgovarja za dejansko škodo, ki nastane med prenosom poštnih pošiljk zaradi:
-izgube, poškodbe, kraje ali izropanja,
-prekoračitve roka prenosa,
-neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene poštne storitve.
Pošta pa v nobenem primeru ne odgovarja za posredno škodo in izgubljeni dobiček.
Uporabnik lahko na pošti vloži reklamacijo v treh mesecih po oddaji pošiljke zaradi izgube, prekoračitve roka prenosa, neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene poštne storitve.
Če pri vročitvi pomanjkljivosti na pošiljki (poškodba, izropanje) niso bile vidne, lahko uporabnik vloži reklamacijo najkasneje v 30 dneh od vročitve pošiljke.
6.7 PRISPETJE POŠILJK
6.7.1 Prevzem sklepov
Pismonoši praviloma sodelujejo pri prevzemanju prispelih sklepov. Pri tem morajo biti še posebej pozorni, ali:
-se število dejansko prevzetih prevoznih enot in prostih pošiljk ujema s številom v zapisniku izmenjave in
-so prevozne enote nepoškodovane.
V primeru neujemanja števila prevzetih prevoznih enot in prostih pošiljk z vpisom v zapisniku izmenjave je treba pravilen podatek vpisati v zapisnik izmenjave, kar morata s podpisi potrditi oba delavca, ki sta sodelovala pri primopredaji sklepov, odpravni pošti oziroma poštnemu logističnemu centru pa je treba poslati odjavo o nepravilnosti. Odjava o nepravilnosti se sestavi tudi, če niso prispeli vsi predpisani sklepi, odpravna pošta ali poštni logistični center pa o tem nista obvestila naslovne pošte. Prav tako se odjava o nepravilnosti sestavi, če prispejo sklepi brez zapisnika izmenjave. V tem primeru se v navzočnosti delavca, ki predaja sklepe oziroma proste pošiljke, sestavi ugotovilni zapisnik izmenjave.
Pri prispetju mora poštni delavec tudi preveriti ali so prevozne enote nepoškodovane. V primeru poškodovane prevozne enote S-sklepa (zlomljena ali kako drugače poškodovana pismarnica, zlomljen ali kako drugače poškodovan pokrov pismarnice S-sklepa, poškodovana zapiralka, številka zapiralke se ne ujema s številko v karti, nepravilno zaprta prevozna enota) sestavi zapisnik o poškodovani prevozni enoti. Zapisnika ne sestavi v primeru poškodbe prevozne enote R-sklepa in N-sklepa ter manjše poškodbe prevozne enote S-sklepa, ko vsebine kljub poškodbi ni možno odtujiti. V tem primeru poštni delavec poškodbo na kratko opiše v zapisniku izmenjave, kar potrdi s podpisom tudi voznik, s katerim je pismonoša izmenjaval sklepe.
Če poštni delavec opazi poškodovano ali oplenjeno pošiljko v prevozni enoti, sestavi zapisnik o poškodovani pošiljki, ki ga priloži zapisniku izmenjave. Zapisnik o poškodovani prevozni enoti oziroma zapisnik izmenjave se v tem primeru po telefaksu pošlje poštnemu logističnemu centru oziroma odpravni pošti in pristojni poslovni enoti. Če poštni delavec ugotovi, da nobena pošiljka v poškodovani prevozni enoti ni poškodovana, se zapisnik o poškodovani prevozni enoti oziroma zapisnik izmenjave po telefaksu pošlje samo poštnemu logističnemu centru oziroma odpravni pošti.
6.7.2 Napačno usmerjene prevozne enote in pošiljke
Ob prevzemu mora poštni delavec, če je glede na število prevoznih enot in prostih pošiljk to mogoče, preveriti naslove na prevoznih enotah in prostih pošiljkah ter napačno usmerjene pakete opremiti z NU-nalepko in jih takoj vrniti vozniku. Prevozna enota ali pošiljka je napačno usmerjena, če je prispela na drugo pošto, kot je naslovljena.
Napačno usmerjeni paketi in pošiljke Hitre pošte se najkasneje do 8. ure vnesejo v aplikacijo UPO in prepošljejo oziroma odpravijo prek prometnega križa Hitre pošte, če je pošta vanj vključena, sicer pa z redno odpravo ali izrednim prevozom. O napačno usmerjeni prevozni enoti je treba čim prej obvestiti poštni logistični center, da bo za napačno usmerjene prevozne enote in proste pošiljke organiziral prevoze do naslovnih pošt. Napačno usmerjene prevozne enote in pošiljke se vpisujejo v obrazec Napačno usmerjene pošiljke od PLC za pošto. Za napačno usmerjene pošiljke se ne štejejo pošiljke, ki so nepravilno naslovljene ali preposlane po naslovnikovem naročilu (na pošiljkah je prečrtan prvotni naslov, s tem da imena in priimki oziroma naziva naslovnika ni dovoljeno popravljati, nad ali pod njim pa je napisan nov naslov).
6.7.3 Odpiranje prevoznih enot in prevzemanje pošiljk
Odpiranje prevoznih enot S-sklepa se opravi komisijsko, razen na poštah z enim delavcem. Pri prevzemu delavca primerjata številke na zapiralkah s številkami v karti. Posamično kartirane pošiljke prevzameta tako, da primerjata vse podatke, vpisane v karto, s podatki na pošiljkah. Pri številčno kartiranih pošiljkah preverita, ali se dejansko stanje ujema s podatki v karti. V desni zgornji del karte se odtisne poštni žig, pod zadnjo vpisano pošiljko pa se v desni spodnji del podpišeta oba delavca, ki sta prevozno enoto odprla in prevzela pošiljke.
Če se pomotoma odpre napačno usmerjena prevozna enota S-sklepa, je treba pregledati, ali so pošiljke v brezhibnem stanju, in če se podatki o kartiranih pošiljkah ujemajo s podatki v karti. V tem primeru se na karto napiše zaznamek "NAPAČNO ODPRTO - VSEBINA BREZHIBNA" in številka nove zapiralke, kar potrdita s podpisoma oba delavca, vpis se potrdi tudi z odtisom poštnega žiga. Vsebino vložita v isto prevozno enoto in jo komisijsko zapreta.
Če se ugotovi nepravilnost v prevozni enoti S-sklepa, je treba zapiralko in prevozno enoto shraniti do ugotovitve vzroka nepravilnosti. Če se v prevozni enoti S-sklepa ne najde karta, se sestavi ugotovilna karta v enem izvodu. V tem primeru se poštnemu logističnemu centru ali odpravni pošti pošlje odjava o nepravilnosti, ki se pošlje tudi, če se podatki, vpisani v karti, ne ujemajo z dejanskim številom prispelih pošiljk, ki jih je treba kartirati, ali če karta ni pravilno sestavljena (karta ni zaključena, manjka žig ali podpis).
6.7.4 Priprava pošiljk za vročitev
Prispele pošiljke se razdelijo na pošiljke, namenjene za dostavo, za izročitev na pošti in porto pošiljke. Pri tem je treba preveriti tudi, ali:
-so pošiljke nepoškodovane,
-so med pošiljkami napačno usmerjene pošiljke,
-prenos pošiljk ni prepovedan in
-je na pošiljkah ustrezna oznaka o plačani poštnini.
Pri prispelih pošiljkah z oznako "Poštnina plačana. Pog. št. ..." je treba preveriti, ali je z naslovnikom poslovnega odgovora sklenjena pogodba, na podlagi katere se mu zaračuna poštnina.
Porto pošiljke so pošiljke z neplačano ali s premalo plačano poštnino, na katere se odtisne štampiljka "T". Na hrbtno stran takšnih pošiljk se odtisne štampiljka "Porto ... EUR" in vpiše znesek porto poštnine, ki se ob vročitvi izterja od naslovnika. Z zneskom porto poštnine se ne obremenijo pošiljke, ki ne bodo vročene zato, ker bodo preposlane za naslovnikom ali vrnjene pošiljatelju kot nevročljive, ter vrnjene pošiljke, na katerih ni označen pošiljateljev naslov. Pismonoša se obremeni s skupnim številom porto pošiljk in s skupnim zneskom, ki ga mora izterjati od naslovnikov teh pošiljk, in sicer v pregledu obremenitve in razbremenitve s pošiljkami.
Pri pripravi pošiljk je posebno pozornost treba nameniti poškodovanim pošiljkam. Za vsako poškodovano pošiljko je treba komisijsko sestaviti zapisnik o poškodovani pošiljki.
Pošiljka (navadna ali knjižena) je poškodovana, če je:
-ovojnina pošiljke poškodovana tako, da je ogrožena vsebina pošiljke,
-vsebina pošiljke pokvarjena ali se kvari,
-poškodovana vsebina pošiljke.
Knjižena pošiljka pa je poškodovana tudi, če:
-se masa, označena na pošiljki, ne ujema z maso, ugotovljeno med prenosom,
-so na ovojnini in sredstvih zapiranja vidni znaki poškodbe.
Če je ovojnina pošiljke neznatno poškodovana in je očitno, da vsebina pošiljke ni poškodovana, pokvarjena ali odtujena, se pošiljka ne odpira in tudi ne sestavi zapisnik o poškodovani pošiljki (razen za kartirane pošiljke). Poškodovani del pošiljke se zavaruje tako, da se onemogoči nadaljnje širjenje poškodbe, zavarovana mesta pa je treba potrditi s podpisom in z odtisom poštnega žiga ali z odtisom uradne štampiljke.
Pismonoši lahko že pred prihodom vodje pošte opravijo prvo (na dostavne okraje) in drugo delitev (priprava pošiljk za dostavo - razvrščanje ali delitev po potovnikih) pošiljk iz prevoznih enot N-sklepa in R-sklepa.
Pri prispelih svežnjih nenaslovljene direktne pošte je treba preveriti podatke na sveženjskih nazivnicah. Če na njih ni datuma dostave, se pošiljke dostavijo v dveh delovnih dneh od prispetja na pošto. Če je na nazivnici naveden datum dostave, se dostava opravi v skladu z oznako. Sveženjske nazivnice se shranijo na pošti do konca meseca za pretekli mesec (zaradi lažjega reševanja morebitnih reklamacij). Po tem roku se uničijo. Če na pošto prispe preveč nenaslovljenih pošiljk, je treba pošiljke takoj vrniti poštnemu logističnemu centru v svežnju, na nazivnico pa se odtisne poštni žig in označi vzrok vračanja.
Pismonoši sodelujejo tudi pri pripravi knjiženih pošiljk za vročitev naslovnikom, in to tako, da v skladu z naročilom vodje pošte oziroma kontrolorja pomagajo pri delitvi in razvrščanju pošiljk po dostavnih okrajih. Tako razdeljene pošiljke za to določen delavec vnese v aplikacijo UPO, vnos pošiljk lahko izvaja tudi pismonoša, če tako določi vodja pošte, pri čemer ravna v skladu z Napotki za obremenitev in razbremenitev pošiljk v aplikaciji UPO. Pri pripravi za dostavo knjiženih pošiljk s storitvami je treba dodatno preveriti, ali:
-je pošiljki s storitvijo Povratnica priložena povratnica. Če ni, se izpolni nadomestna povratnica s podatki s pošiljke;
-je pošiljki s storitvijo Odkupnina priložen vplačilni dokument. Če ni, poštni delavec po predhodnem dogovoru s pošiljateljem oziroma s sprejemno pošto izpolni nadomestni vplačilni dokument na podlagi podatkov s pošiljke;
-če pošiljki s storitvijo podpis dokumentov ni priložen dokument, poštni delavec po telefonu pokliče pošiljatelja, da čim prej pošlje nov dokument;
-če je pošiljka opremljena z nalepko Opravljen carinski postopek (obr. P-14) (v nadaljevanju: ocarinjena pošiljka) nima priloženega računa (sestavni del računa je UPN obrazec, na podlagi katerega se zaračunajo carinske dajatve in / ali poštno carinske storitve, se pošiljka ne pripravi za vročitev, ampak poštni delavec sestavi odjavo o nepravilnosti.
Pismonoši vse prispele nakaznice, razdeljene po dostavnih okrajih, zložijo po obhodnih redih.
Pošiljke, ki jih zaradi preselitve naslovnika (ne velja za ZUP in Zsreg/ZFPPIPP pisma), smrti naslovnika in podobno ni mogoče vročiti, lahko pismonoša opremi z nalepko Vrniti / Return oziroma z odtisom štampiljke z isto vsebino že pred odhodom na dostavo.
Za delitev pošiljk pismonoši praviloma uporabljajo omaro s predali za delitev pisemskih pošiljk po dostavnih okrajih. Tej delitvi pravimo prva delitev. Omara mora imeti vsaj toliko predalov, kolikor je pri pošti dostavnih okrajev, razen teh pa še predale za poštno ležeče pošiljke, za uporabnike poštnih predalov (skupno), za pošiljke, ki jih zaradi različnih razlogov ne dostavljamo, za napačno usmerjene pošiljke ipd. To delitev opravljajo običajno pismonoši sami (razen na velikih poštah), zato morajo dobro poznati vse dostavne okraje. Za večje pošte se v PLC-jih s pomočjo avtomatskih pisemskih usmerjevalnikov izvaja strojna delitev navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk po dostavnih okrajih, pri čemer velja, da se tako zlagajo le za to primerne pošiljke (gre za t.i. LC pošiljke, ki ne vsebujejo trdih in izbočenih predmetov, velikosti od 90 x 140 mm do 165 x 235 mm, debeline do 5 mm in mase do 50 g).
Ko so vse pošiljke tako razdeljene po dostavnih okrajih, opravimo še drugo delitev. Vsak pismonoša opravi zase to delitev po obhodnem redu na potovniku.
Pred odhodom na dostavo mora vsak pismonoša prevzeti od manipulativnega delavca knjižene pošiljke, nakaznice in denar ter morebitne telegrame za dostavo. Knjižene pošiljke prevzame skupaj z dostavno knjižico oziroma si pošiljke prenese na mobilni telefon (aplikacija UPO Mobile) ter se podpiše v pregledu obremenitve in razbremenitve s pošiljkami.
Če je pošiljka opremljena z nalepko Moja dostava - moja izbira, je treba pošiljko dostaviti v skladu z zapisom na nalepki, in sicer:
-Dostava v paketomat
-Dostava na drug naslov
-Prevzem na pošti
-Dostava na drugo prevzemno mesto
-Dostava na dogovorjeno mesto
-Dostava na izbrani datum
Prevzem nakaznic in denarja potrdi s podpisom v pregledu prispelih nakaznic.
Pismonoši morajo pred odhodom na dostavo dopolniti zalogo potrebnih obrazcev.
6.8 PRIPOMOČKI PISMONOŠEV
Pismonoši potrebujejo za učinkovito in kakovostno opravljanje dostave poštnih pošiljk in drugih opravil določene pripomočke, ki so:
-torba za pismonoše,
-pregled naslovnikovih naročil
-pregled pooblastil,
-mapo za prodajo,
-denarnica,
-razni obrazci za vročanje in sprejem pošiljk, obveščanje naslovnikov ipd.,
-obvestilo o prispeli pošiljki,
-krpe in drugi pripomočki za čiščenje poštnih nabiralnikov, izpostavljenih predalčnikov, dostavnikov, paketomatov, idr.
-sprejemno potrdilo na dostavi,
-račun,
-blagajniški prejemek / izdatek,
-ključi za odpiranje poštnih nabiralnikov in dostavnikov.
Poleg navedenega uporabljamo na dostavi zaradi hitrejšega in kakovostnega dela tudi različna prevozna sredstva in ročne dvokolesne vozičke s torbo za pošiljke za dostavo v strnjenih naseljih ožjih dostavnih okolišev.
6.9 PREVOZNA SREDSTVA
Za opravljanje dostave uporabljajo pismonoši naslednja prevozna sredstva:
-kolesa,
-kolesa na električni pogon,
-kolesa s pomožnim motorjem,
-kolesa z motorjem,
-kolesa z motorjem na električni pogon,
-skuterje,
-motorna kolesa
-vozila.
Za uporabo kolesa, kolesa na električni pogon, kolesa s pomožnim motorjem, kolesa z motorjem, kolesa z motorjem na električni pogon, skuterja in motornega kolesa poslovna enota sklene s posameznim pismonošem pogodbo o uporabi prevoznega sredstva. S podpisom pogodbe se pismonoša obveže, da bo skrbel za redno vzdrževanje in popravilo ter tehnično brezhibnost prevzetega prevoznega sredstva v skladu z navodili proizvajalca in poslovne enote. Pismonoša prejema mesečno pavšalni znesek, ki je namenjen pokrivanju stroškov servisiranja in vzdrževanja prevoznega sredstva. Pismonoša, ki uporablja za dostavo pošiljk kolo s pomožnim motorjem, kolo z motorjem, skuter ali motorno kolo, prejema v okviru mesečnega pavšala tudi znesek za pokrivanje stroškov za nabavo goriva.
Prevozna sredstva so zaradi specifične uporabe zelo obremenjena in izpostavljena raznim zunanjim vplivom. Priporočljivo je, da pismonoša, ki ima sklenjeno pogodbo o uporabi prevoznega sredstva poskrbi, da se na prevoznih sredstvih opravi vsaj en preventivni servis na leto pri pooblaščenem serviserju. Strošek letnega preventivnega servisa je vključen v mesečnem pavšalu, ki ga prejemajo pismonoši.
Pismonoša mora v sodelovanju z vodjo pošte oz. skrbnikom voznega parka na poslovni enoti poskrbeti, za pravočasno registracijo prevoznega sredstva.
Pismonoša je dolžan:
-uporabljati prevozno sredstvo s skrbnostjo dobrega gospodarja, v skladu s tehničnimi normativi proizvajalca (obvezno je treba prebrati navodila za uporabo);
-prevozno sredstvo uporabljati le za naloge, ki so mu dodeljene (pri vozilu na podlagi potnega naloga);
-varovati prevozno sredstvo pred poškodbami, uničenjem in odtujitvijo;
-zagotavljati varčen način vožnje;
-uporabljati prevozno sredstvo v skladu z njegovimi zmožnostmi (s prevoznim sredstvom se ne vozi po brezpotjih in nepluženih poteh z veliko količino snega);
-v primeru odvzema prometnega ali vozniškega dovoljenja o tem obvestiti izdajatelja za izdajo potnega naloga oz. vodjo pošte;
-pred začetkom vožnje opraviti dnevni preventivni pregled vozila in ga evidentirati v vozno knjigo, ki se nahaja v vozilu;
-odkloniti uporabo vozila, če ugotovi, da vozilo ni tehnično brezhibno in ni varno za vožnjo, ali če v vozilu ni kompletne opreme (varnostni trikotnik, veljavna prva pomoč, komplet rezervnih žarnic in ustrezni gasilni aparat); po prvih kilometrih vožnje ugotoviti, ali je vozilo sposobno za vožnjo; če ugotovi, da ne ustreza tehničnim zahtevam, vožnje ne sme nadaljevati;
-vse morebitne funkcionalne napake in poškodbe na vozilu evidentirati v vozno knjigo in jih prijaviti: voznik vozila na pošti neposrednemu vodji; voznik vozila (razen osebnega vozila) v PLC-ju prometniku ali glavnemu kontrolorju; voznik osebnega vozila skrbniku voznega parka in izdajatelju potnega naloga. V zadnjih dveh primerih mora voznik najkasneje naslednji delovni dan obvestiti tudi neposrednega vodjo;
-način vožnje prilagoditi terenu in cestni infrastrukturi;
-avtodostavo v strnjenih naseljih kombinirati s peš dostavo (zmanjšanje števila nepotrebnih manevriranj na dvoriščih, vzvratnih voženj, speljevanj navkreber ipd.);
-nadzirati in skrbeti za ustrezen tlak v pnevmatikah;
-tovor nalagati enakomerno po vsej površini tovornega prostora vozila;
-skrbeti za čistočo prevoznega sredstva;
-takoj po končani vožnji oz. pred predajo vozila drugemu pismonošu napolniti rezervoar službenega vozila z gorivom, če je v rezervoarju polovica ali manj goriva in očistiti notranjost vozila.
Dnevni preventivni pregled vozila opravi pismonoša vsak dan, preden začne z uporabo oz. vožnjo vozila. Dnevni preventivni pregled opravi pismonoša, ki pregled potrdi s svojim podpisom na potnem nalogu in v vozni knjigi. Če vozilo v enem dnevu uporablja več pismonoš, je dolžan vsak izmed teh pismonoš pred začetkom uporabe vozila opraviti dnevni preventivni pregled.
Dnevni preventivni pregled vozila se opravlja brez posebnih tehničnih sredstev. Ob tem se pregledujejo naslednje naprave in oprema
1. Vizualni pregled: -karoserija in drugi deli, -barva, -kolesa: stanje, pritrditev, -pregled stanja svetlobnih teles, vrata: stanje, varovanje.
2. Pnevmatike - stanje, globina dezena in ustreznost tlaka.
3. Ustreznost nivoja tekočin (motorno olje, hladilna tekočina, zavorno olje, tekočina za čiščenje vetrobranskega stekla ...).
4. Naprave, ki omogočajo normalno vidljivost: -vetrobransko steklo in druge zastekljene površine - stanje, prozornost; -otiralka vetrobranskega stekla - stanje, delovanje; -naprava za močenje vetrobranskega stekla - stanje, delovanje; - vzvratno ogledalo - stanje, število, položaj.
5. Naprave za kontrolo in dajanje znakov - stanje, delovanje.
6. Motor - aktiviranje, pravilnost delovanja.
7. Naprava za upravljanje: volan - stanje, pritrditev, prosti hod, delovanje.
8. Naprave za zaustavljanje: -delovna zavora - stanje, učinkovitost; -pomožna zavora - stanje, učinkovitost; -parkirna zavora - stanje, zadrževanje vozila; -stopalka delovne zavore - stanje, dolžina prostega hoda; -komanda ročne zavore - stanje, dolžina hoda.
9. Naprava za osvetljevanje - stanje, delovanje.
10. Prenosni mehanizem - pomikanje naprej, nazaj.
11. Izpušna cev - stanje, pritrditev.
12. Priključni sistem za spajanje priklopnega in vlečnega vozila.
13. Oprema vozila - vizualno.
14. Pritrditev opreme na vozilu, posebej rezervno kolo.
15. Tovor - pritrditev oziroma zavarovanje pred odtujitvijo.
Poškodbe in okvare oziroma pomanjkljivosti, ugotovljene pri dnevnem preventivnem pregledu, pismonoša vpiše v vozno knjigo in o tem pred začetkom vožnje z vozilom obvesti: -voznik vozila na pošti neposrednega vodjo; -voznik vozila (razen osebnega vozila) v PLC-ju prometnika ali glavnega kontrolorja; -voznik osebnega vozila skrbnika voznega parka in izdajatelja potnega naloga.
Če posamezno vozilo vozi več pismonošev, morajo ob menjavi pismonoši poskrbeti za ustrezen prevzem in predajo vozila. Pismonoša, ki vozilo predaja, mora naslednjega pismonoša seznaniti s tehničnim stanjem in z opremo vozila osebno in z zaznambo v vozni knjigi. Oba pismonoša se morata podpisati v evidenco zamenjave voznikov v vozni knjigi.
V vozilu mora biti krpa za čiščenje vetrobranskega stekla, strgalo za led in metlica ter goba za čiščenje vozila. V vozilu ni dovoljeno kajenje in uživanje hrane. Telefoniranje med vožnjo avtomobila je dovoljeno le v primerih, ko je omogočeno prostoročno telefoniranje.
Uporaba vozila se dovoljuje na podlagi potnega naloga, ki ga izda oseba, pooblaščena za izdajanje potnih nalogov, na ustreznem obrazcu. Iz izdanega potnega naloga morajo biti razvidni podatki o vrsti prevoza, naziv in sedež družbe, čas veljavnosti potnega naloga, ime in priimek voznika, glavni podatki o začetku, smeri in zaključku vožnje, registrska označba vozila, štampiljka oz. žig in podpis izdajatelja potnega naloga.
Pismonoša mora imeti med opravljanjem prevozov v vozilu naslednje dokumente:
-veljavno vozniško dovoljenje,
-veljavno prometno dovoljenje,
-potni nalog,
-obrazec za prometno nesrečo (evropsko poročilo),
-zeleno karto in vsa potrebna dovoljenja, če se prevoz opravlja v tujini,
-potrdilo o zavarovanju,
-plačilno kartico za nabavo goriva in
-vozno knjigo.
Ob zaključku vožnje pismonoša v potni nalog vpiše še naslednje podatke: stanje kilometrskega števca ob zaključku vožnje, čas prihoda oziroma zaključka vožnje, število prevoženih kilometrov in trajanje vožnje ter morebitno nabavo goriva in maziva med vožnjo ter se podpiše.
Pismonoša mora potni nalog po končani vožnji oziroma po preteku obdobja, za katerega je bil izdan, zaključiti in ga pravilno izpolnjenega oddati izdajatelju potnega naloga.
6.10 ODHOD NA DOSTAVO IN DOSTAVA POŠILJK
Čas odhoda na dostavo je odvisen od časa jutranjega prispetja poštnega sklepa, od količine prispelih pošiljk, ki jih je treba pripraviti za vročitev, in tudi od organizacije dela na pošti. Čas odhoda pismonoša na dostavo je tudi predpisan s potovnico (vendar je določen le okvirno zaradi naštetih okoliščin).
Pred izhodom pismonošev je treba preveriti, ali je bilo opravljeno vse delo pri pripravi pošiljk. Zadnjo preveritev, da je vse v redu, da so tudi pismonoši pravilno opremljeni in primerno osebno urejeni, opravi vodja pošte ali kontrolor - zatem lahko pismonoši začnejo z dostavo. V kakršnihkoli izrednih primerih čas izhoda pismonošev določi vodja pošte ali kontrolor.
Pri dostavi knjižene pošiljke naslovniku v bloku, mora pismonoša pozvoniti na domofon naslovnika in če se mu le-ta oglasi, mu mora pošiljko prinesti do stanovanja. Če se naslovnik ne oglasi na domofon, pismonoša izpolni obvestilo o prispeli pošiljki / sporočilo o prispelem pismu in ga vloži v hišni predalčnik naslovnika.
6.10.1 Vročanje pošiljk
6.10.1.1 Splošno o vročanju
Osnovno pravilo pri vročanju je, da se pošiljka vroči osebno naslovniku, ki je naveden na pošiljki, ali osebi, ki jo je naslovnik pooblastil za prevzem pošiljke. Če navedena nista dosegljiva, se pošiljka na dostavi lahko vroči odraslemu članu gospodinjstva ali osebi, ki je zaposlena v gospodinjstvu oziroma v naslovnikovem poslovnem prostoru ali z vložitvijo v hišni ali izpostavljeni predalčnik oziroma v poštni predal. Za odraslega člana gospodinjstva se šteje oseba, stara več kot 15 let (npr. zakonec, starši, otroci, brat, sestra ali oseba, ki je zaposlena v gospodinjstvu naslovnika ...).
Če sta v naslovu pošiljke, naslovljene na pravno osebo, ime in priimek fizične osebe, velja, da je pošiljka naslovljena na pravno osebo, ne glede na to, ali sta ime in priimek fizične osebe napisana pred ali za nazivom pravne osebe. To pomeni, da pismonoša takšno pošiljko vroči zakonitemu zastopniku podjetja ali osebi, ki je pooblaščena za prevzem pošiljk pravne osebe (npr. na pismu je naslov: Podjetje d.o.o., Jože Primer, Cvetlična ul. 13, 2000 Maribor ali Jože Primer, Podjetje d.o.o., Cvetlična ul. 13, 2000 Maribor - pismonoša takšno pošiljko vroči zakonitemu zastopniku podjetja (direktorju) ali osebi, ki je pooblaščena za prevzem pošiljk Podjetja d.o.o.).
Če so v naslovu pošiljke ime in priimek fizične osebe, ki ni uporabnik poštnega predala, in oznaka ter številka poštnega predala, se takšna pošiljka ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispeli pošiljki in pošiljka vroči fizični osebi (npr. Marija Vzorec, p.p. 100, 2001 Maribor - pošiljka se ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljka se vroči Mariji Vzorec ali njenemu pooblaščencu). Pošiljka se tudi ne dostavlja, če je pred ali za imenom in priimkom naziv uporabnika poštnega predala (npr. Marija Vzorec, Upravna enota, p.p. 100, 2001 Maribor ali Upravna enota, Marija Vzorec, p.p. 100, 2001 Maribor - pošiljka se ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljka se vroči zakonitemu zastopniku Upravne enote ali osebi, ki je pooblaščena za prevzem pošiljk Upravne enote).
Pošiljko, ki je naslovljena na fizično osebo, na istem naslovu pa se nahaja uporabnik poštnega predala, pismonoša dostavi na naslov (npr. na pismu je naslov: Marija Vzorec, Sodna ulica 30, 2000 Maribor - če Marija Vzorec ni uporabnica poštnega predala, pismonoša takšno pošiljko dostavi in vroči Mariji Vzorec oziroma njenemu pooblaščencu, ne glede na to, ali se na Sodni ulici 30 nahaja Upravna enota, ki je uporabnica poštnega predala).
Če sta v naslovu pošiljke, naslovljene na zdravilišče, psihiatrično ustanovo ali podobno ustanovo, ime in priimek fizične osebe, velja, da je pošiljka naslovljena na fizično osebo. To pomeni, da pismonoša takšno pošiljko vroči fizični osebi ali njenemu pooblaščencu (npr. na pismu je naslov: Psihiatrična bolnišnica, Janez Vrabec, Velika cesta 5, 2250 Ptuj ali Janez Vrabec, Psihiatrična bolnišnica, Velika cesta 5, 2250 Ptuj - pismonoša takšno pošiljko vroči Janezu Vrabcu ali osebi, ki jo je Janez Vrabec pooblastil).
Če so v naslovu pošiljke naziv zdravilišča, psihiatrične ustanove ali podobne ustanove, ime in priimek fizične osebe ter oznaka in številka poštnega predala, se takšna pošiljka ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljka se vroči fizični osebi ali njenemu pooblaščencu (npr. na pismu je naslov: Dom za ostarele, Danica Novak, p.p. 100, 2001 Maribor ali Danica Novak, Dom za ostarele, p.p. 100, 2001 Maribor - pošiljka se ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljka se vroči Danici Novak ali njenemu pooblaščencu).
Če je pošiljka naslovljena na pravno osebo, ki je prenehala obstajati, pismonoša lahko takšno pošiljko vroči pravnemu nasledniku, ki mora to dokazati z odločbo pristojnega organa (sodišča). Če pravni naslednik ne želi prevzeti pošiljke, se pošiljka vrne pošiljatelju.
Pošiljke, naslovljene na osebe pod skrbništvom, na osebe v priporu ali na osebe v zavodu, se praviloma vročajo:
-skrbniku - za osebe pod skrbništvom,
-preiskovalnemu organu - za osebe v priporu,
-kazensko-poboljševalnemu zavodu - za osebe v zavodu.
6.10.1.2 Pooblastila
Naslovniki lahko prejemajo pošiljke tudi prek pooblaščenih oseb, pooblaščencev, ki jih pooblastijo s pooblastilom, ki ga overi pošta, notar, upravna enota ali uslužbenec slovenskega veleposlaništva v tujini. Pooblastilo velja do preklica oziroma do datuma, navedenega v pooblastilu. Pooblaščenec je dolžan na zahtevo poštnega delavca, ki mu vroča pošiljko, pokazati pooblastilo, in če delavcu ni znan, dokazati tudi svojo istovetnost.
Pošiljke se vročajo tudi na podlagi neoverjenih pooblastil, ki lahko veljajo do preklica za vse vrste pošiljk. Pri sestavi neoverjenega pooblastila za prevzem pošiljk pooblastitelj navede svoje podatke (ime, priimek oz. naziv in naslov), podatke o pooblaščencu (pooblaščencih) z navedbo naziva in številke osebnega dokumenta pooblaščenca (pooblaščencev), namen izstavitve ter veljavnost pooblastila. Pooblastitelj podpiše pooblastilo, zapiše še naziv in številko svojega osebnega dokumenta ter kraj in datum izdaje pooblastila.
Uporabnik lahko z enim pooblastilom pooblasti največ pet (fizičnih) oseb, da v njegovem imenu prevzemajo poštne pošiljke (lahko pa seveda uporabnik izda več pooblastil).
Vsa overjena pooblastila, ki zadevajo naslovnike, mora vodja pošte (za to določenega delavca) iz računalnika izpisati Pregled pooblastil za posamezen dostavni okraj.
Fizična oseba ali pravna oseba lahko za prevzem pooblasti pravno osebo. Če želi, da pošiljke prevzemajo tudi pooblaščenci pravne osebe, mora to napisati na pooblastilo (npr. pooblaščenec lahko pooblastilo prenese na osebe, ki so sicer pooblaščene tudi za prevzem pošiljk, naslovljenih na pooblaščenca). Če se navedeno besedilo ne dopiše, lahko pošiljke na podlagi pooblastila prevzema samo zakoniti zastopnik podjetja oziroma ustanove.
V primeru izdaje pooblastila pravne osebe oziroma ustanove mora pooblastilo podpisati zakoniti zastopnik pravne osebe oziroma ustanove. Pooblastilo lahko podpiše tudi vodja poslovalnice, vodja izpostave itd., če je pristojen za podpis pooblastila. Pismonoša mora osebo, ki podpiše pooblastilo, identificirati in podatke o vrsti ter številki osebnega dokumenta vpisati na pooblastilo.
6.10.1.3 Dokazovanje istovetnosti
Pismonoša je dolžan pri vročanju pošiljk, izplačevanju nakaznic ipd. zahtevati od uporabnikov, ki jih ne pozna, da dokažejo svojo istovetnost.
Istovetnost državljan Republike Slovenije dokaže tako, da predloži veljavni osebni dokument s fotografijo, izdan s strani državnega organa, to je:
-osebna izkaznica,
-potni list,
-vozniško dovoljenje,
-obmejna propustnica,
-orožni list in
-potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna.
Istovetnost tujec dokazuje s tujo potno listino ali drugo ustrezno listino, ki je v državi tujca predpisana in s katero lahko dokazuje istovetnost, s potno listino za tujca, z dovoljenjem za prebivanje, izdanem v obliki samostojne listine, ali z drugo javno listino, ki jo je izdal državni organ Republike Slovenije, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost.
Če uporabnik nima osebnega dokumenta, lahko dokaže istovetnost s pričo. V tem primeru mora priča dokazati svojo istovetnost z osebnim dokumentom.
Pismonoša mora pri ugotavljanju istovetnosti uporabnika primerjati fotografijo na dokumentu z videzom osebe, ki je dokument predložila, ter spol in starost s podatki iz osebnega dokumenta. Če delavec podvomi v pravilnost listine, s katero se dokazuje istovetnost, v resničnost izjave priče ipd., lahko odkloni vročitev pošiljke oziroma izplačilo nakazniškega zneska ali podobno.
Pri izplačilu nakaznice mora pismonoša poleg podpisa prejemnika vpisati podatke o identifikaciji (zapis naziva in številke osebnega dokumenta ter organa, ki je osebni dokument izdal).
Istovetnost zakonitega zastopnika pravne osebe oziroma ustanove (direktor podjetja, župan, ravnatelj šole, predsednik društva, krajevne skupnosti, vodja izpostave raznih uradov itd.) pismonoša preveri tudi na podlagi ustrezne priglasitvene listine, ki jo je izdal državni organ in iz katere je razvidno, da je ta oseba zakoniti zastopnik pravne osebe oziroma ustanove (npr. izpis iz sodnega registra, potrdilo registracije na upravni enoti ipd.).
6.10.1.4 Potrditev prevzema pošiljke
Naslovnik knjižene pošiljke mora prevzem pošiljke (denarja) potrditi na ekran mobilnega telefona v aplikaciji UPO Mobile ali v vročilni listini (v dostavni knjižici, na nakaznici, potrdilu o vročitvi telegrama ipd.) s svojim podpisom, pri telegramih, Hitri pošti, poslovnih paketih s storitvijo Dostava do 10. ure in Dostava po 16. uri pa tudi z zapisom ure in minute vročitve. (Podpis naj bo sestavljen iz vsaj dveh črk priimka ali imena - ni nujno, da so črke čitljive. Pomanjkljivih znakov, kot so npr. ravna ali vijugasta črta, križ in podobno, ni mogoče šteti za veljaven podpis - če je takih znakov v podpisu več, pa lahko. Podpis poštnega delavca mora biti razpoznaven.) Če pismonoša uporablja aplikacijo UPO Mobile se čas vročitve pošiljke samodejno zabeleži. Pri tem je pomembno, da pismonoša najprej pridobi podpis naslovnika (prevzemnika) in mu šele zatem vroči pošiljko ali izplača nakaznico. Vročilna listina je torej vsaka listina, v katero so vpisani podatki o pošiljki in v njej naslovnik potrdi prevzem te pošiljke. Za potrditev prevzema ni dovoljeno uporabljati navadnega (grafitnega) svinčnika.
Če naslovnik ne zna pisati ali se ne more podpisati zaradi kakšne telesne hibe, prevzem potrdi priča, ki mora dokazati svojo istovetnost.
Kadar namesto naslovnika pošiljko na dostavi prevzame druga oseba, mora poleg podpisa navesti razmerje do naslovnika, na primer: žena, mož, sin, mati ... Pooblaščencu, ki ima overjeno pooblastilo, zraven podpisa ni treba napisati, da je pooblaščen.
Pooblaščenec, ki se mu pošiljka vroči na podlagi neoverjenega pooblastila, potrdi prevzem pošiljke s podpisom, pismonoša pa poleg podpisa čitljivo vpiše ime in priimek prevzemnika ter vrsto in številko osebnega dokumenta.
Če gre za vročanje pošiljk s povratnico ali z vročilnico, je treba prevzem pošiljke potrditi tudi na povratnici oz. vročilnici. Če prispe pošiljka s povratnico iz mednarodnega prometa, mora prevzemnik na povratnico zraven podpisa napisati tudi ime in priimek z velikimi tiskanimi črkami, kar velja v vsakem primeru, ne glede na to, če je pošiljka vročena naslovniku ali pooblaščencu.
6.10.2 Dostava pošiljk
6.10.2.1 Dostava navadnih pošiljk
Navadne pošiljke vročajo pismonoši brez potrditve o prejemu pošiljke neposredno naslovniku, njegovemu pooblaščencu, odraslemu članu gospodinjstva ali osebi, ki je zaposlena v naslovnikovem gospodinjstvu oziroma v njegovem poslovnem prostoru. Navadne pošiljke brez obremenitve se vlagajo v hišne in izpostavljene predalčnike, kar pa ne velja za pošiljke, ki jih zaradi velikosti ni možno vložiti v hišni ali izpostavljeni predalčnik. Za te pošiljke pismonoša v hišni ali izpostavljeni predalčnik vloži obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljke pa vrne na pošto.
V hišni ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal, na katerem je nalepljena nalepka, s katero naslovnik prepoveduje vročanje nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil, ni dovoljeno vlagati teh sporočil. Časopisi, revije, uradna glasila občin in lokalnih skupnosti, vabila ustanov, politična propagandna sporočila v času volilne kampanje, nenaslovljene pošiljke z informativno ali izobraževalno vsebino ter druge tiskane oblike uredniško oblikovanih vsebin se smejo vročati v predalčnike, opremljene z nalepko o prepovedi vročanja. Prepoved vročanja v hišne ali izpostavljene predalčnike ali poštne predale, ki so opremljeni z nalepko o prepovedi vročanja, velja tudi v primeru, če so ta sporočila vložena v druge vrste nenaslovljenih pošiljk, katerih vročitev ni prepovedana z nalepko za prepoved vročanja.
Posebno pozornost morajo pismonoši posvetiti dostavi nenaslovljenih pošiljk, ki jih je treba dostaviti v skladu z morebitnimi označbami na sveženjskih nazivnicah. Nenaslovljenih pošiljk v hišni ali izpostavljeni predalčnik ne smejo vložiti ene v drugo, prav tako jih ne smejo odlagati na ograjne stebre in police, nameščene v blokih. Svežnje nenaslovljene direktne pošte, naslovljene na trgovine, je treba dostaviti prvi dan dostave.
Delno naslovljene pošiljke so tiste, ki imajo v naslovu navedeno le ulico in hišno številko oziroma naselje in hišno številko ter številko in naziv naslovne pošte. V nekaterih primerih ima lahko delno naslovljena pošiljka v naslovu še različne navedbe (npr. ljubitelj živali, zbiratelj). Pošiljke se vložijo v vse hišne predalčnike navedenega naslova (npr. bloka). Delno naslovljene pošiljke se ne vlagajo v hišne predalčnike in izpostavljene predalčnike, če so opremljeni z nalepko o prepovedi vročanja.
6.10.2.2 Dostava knjiženih pošiljk
6.10.2.2.1 Splošno o dostavi knjiženih pošiljk
Prevzem knjižene pošiljke mora naslovnik (pooblaščenec, upravičenec) potrditi s podpisom na zaslon mobilnega telefona, v aplikaciji UPO Mobile, ali v vročilno listino. Praviloma mora naslovnik potrditi prevzem vsake pošiljke posebej - pri ustreznem vpisu. Izjema so zaporedni vpisi v dostavni knjižici za istega naslovnika (vpisanih je več pošiljk ena za drugo); v tem primeru lahko poveže vrstice oziroma vpiše z oklepajem in se podpiše. Če pismonoša opravlja dostavo z aplikacijo UPO Mobile, se lahko za posameznega naslovnika ustvari ločena dostavna knjižica in naslovnik prejem večjega števila potrdi z enim podpisom. Prejem denarnega zneska potrdi na ustrezni nakaznici s podpisom in z zapisom datuma.
Če je naslovnik dal pisno naročilo pošti (obrazec Naslovnikovo naročilo), da mu lahko tudi priporočena pisma vlaga v hišni ali izpostavljeni predalčnik, bo pismonoša take pošiljke vročil tako, da jih bo vložil v predalčnik brez potrdila prevzema, v dostavni knjižici pa bo v prostoru za naslovnikov podpis vpisal označbo "VLOŽENO V HP" ali "VLOŽENO V IP". To ne velja za priporočena pisma s storitvijo. Priporočena pisma za dostavo v hišni predalčnik in Express pošiljke brez storitev, prispele iz tujine, se vročajo z vložitvijo v hišni ali izpostavljeni predalčnik brez potrditve prevzema. Če Express pisemske pošiljke oziroma priporočenega pisma za dostavo v hišni predalčnik ni mogoče vročiti z vložitvijo v hišni ali izpostavljeni predalčnik (npr. ker je pošiljka prevelika) se naslovniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki.
Pošiljke s povratnico vročamo s podpisom na povratnici in na zaslon telefona v aplikaciji UPO Mobile oziroma v dostavni knjižici.
Za pošiljke z obremenitvijo mora naslovnik (upravičena oseba) hkrati s potrditvijo prevzema s podpisom plačati tudi odkupnino, porto poštnino in morebitne druge obremenitve ter stroške za vplačilo teh zneskov (vplačnine, poštnine). Pred vročitvijo carinske pošiljke z obremenitvijo je prejemniku obvezno treba pokazati račun - obračun carinskih dajatev in / ali poštno carinskih storitev, da se pred vročitvijo pošiljke seznani z vsebino računa in stroški opravljene storitev (pri tem lahko naslovnik zavrne prevzem pošiljke, napoti se ga na spletno povezavo reklamacije.CP@posta.si)
V nadaljevanju so opisane posebnosti, ki veljajo pri dostavi posameznih vrst pošiljk. Ob teh posebnostih je treba pri dostavi upoštevati tudi navodila za poslovanje s pošiljkami pogodbenih strank, ki so bila objavljena v okrožnicah.
6.10.2.2.2 Dostava poslovnih paketov
Pri dostavi poslovnih paketov mora pismonoša upoštevati tudi posebnosti pri poslovanju iz Seznama storitev in posebnosti pri poslovnih paketih, poslovnih paketih - isti naslovnik, poslovnih paketih večjih dimenzij, paletah in tovoru, ki so označene na spremnici. Seznam se nahaja v prilogi priročnika. Poslovni paketi večjih dimenzij, palete in tovor se dostavijo po predhodnem telefonskem dogovoru z naslovnikom, če je na spremnici navedena telefonska številka naslovnika. Več paketov za istega naslovnika, ki so označeni z oznako "VEČ PKT", je treba naslovniku dostaviti sočasno. Dostavo poslovnih paketov večjih dimenzij po potrebi opravljata dva delavca.
6.10.2.2.3 Dostava Hitre pošte po Sloveniji
Hitra pošta, prispela zjutraj, mora biti dostavljena pred ostalimi pošiljkami. Pri Hitri pošti mora naslovnik v dostavno knjižico v stolpec Opomba vpisati čas (uro in minuto), ko mu je bila pošiljka vročena. Če pismonoša opravlja dostavo pošiljk z aplikacijo UPO Mobile časa vročitve ni treba zabeležiti, saj se zapiše samodejno ob potrditvi statusa vročeno. Če pošiljke ni možno vročiti, pusti pismonoša naslovniku obvestilo o prispeli pošiljki, na spremnici označi neuspešen poskus vročitve z zapisom datuma, ure in minute ter s podpisom.
6.10.2.2.4 Dostava telegramov
Pismonoša mora pred začetkom dostave potrditi prevzem telegramov v pregledu prispelih telegramov in preveriti, ali so k telegramom z darili priložena zahtevana darila.
Telegrami se v ožjem dostavnem okolišu pošte praviloma dostavljajo pred ostalimi pošiljkami.
Naslovnik potrdi prevzem telegrama na potrdilu o vročitvi telegrama s podpisom in z zapisom dneva, ure in minute vročitve. Če naslovnik noče sam vpisati dneva in časa vročitve, ali vpiše napačne podatke, mora pismonoša na hrbtni strani napisati "vročen", dan, uro in minuto vročitve in se podpisati.
Če telegrama ni možno vročiti, pismonoša naslovniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki. Pri telegramih s svežim cvetjem pismonoša na obvestilu o prispeli pošiljki označi rok za prevzem svežega cvetja in rok za prevzem telegrama. Neuspelo vročitev označi na hrbtni strani potrdila o vročitvi telegrama z zapisom dneva, ure in minute ter s podpisom.
Če telegrama z LX voščilnico, vendar brez drugega darila, pismonoša ni mogel vročiti neposredno naslovniku, ga lahko vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik. Na hrbtni strani potrdila o vročitvi telegrama pismonoša napiše zaznamek "VLOŽENO V HP" ali "VLOŽENO V IP", dan, uro in minuto ter se podpiše.
Če pismonoša zaradi selitve naslovnika, zavrnitve prevzema, smrti naslovnika in podobno telegrama ni mogel vročiti, na hrbtni strani potrdila o vročitvi napiše vzrok nevročitve, dan, uro in minuto ter se podpiše.
6.10.2.2.5 Dostava pošiljk s storitvijo odkupnina, ki ima kot vplačilni dokument priložen plačilni nalog - obrazec UPN, UPN QR ali UPN z OCR vrstico in izjavo
Pismonoša, ki izroči pošiljko s storitvijo odkupnina, ki ima priložen plačilni nalog obrazec UPN ali obrazec UPN QR ali obrazec UPN z OCR vrstico in izjavo, mora naslovnika oz. osebo, ki se ji pošiljka lahko vroči, identificirat oz. preveriti istovetnost na podlagi veljavnega osebnega dokumenta s fotografijo, in sicer: Potni list, Osebna izkaznica, Vozniško dovoljenje - kartica, Izkaznica prosilca za mednarodno zaščito, Dovoljenje za začasno prebivanje, Dovoljenje za stalno prebivanje, Diplomska, konzularna izkaznica, Vozniško dovoljenje - staro.
Če je naslovnik pošiljke hkrati tudi vplačnik, ali če se pošiljka vroči drugi osebi v skladu z veljavnimi navodili in znesek odkupnega plačilnega naloga znaša od 0,01 EUR do 1.000,00 EUR, pismonoša pri gotovinskem vplačilu odkupnega obrazca UPN ali obrazca UPN QR ali obrazca UPN z OCR, pridobi naslednje podatke o dejanskem plačniku in jih vpiše na hrbtno stran odkupnega plačilnega naloga:
-ime priimek, naslov vplačnika, državo naslova dejanskega plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu),
-vrsto osebnega dokumenta,
-številko osebnega dokumenta,
-kraj rojstva,
-datum rojstva.
Pri negotovinskem vplačilu (plačilo s kartico) odkupnega obrazca UPN ali obrazca UPN QR ali obrazca UPN z OCR, pridobi naslednje podatke o dejanskem plačniku in jih vpiše na hrbtno stran odkupnega plačilnega naloga:
-ime priimek, naslov vplačnika, državo naslova plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu).
Če je znesek odkupnega plačilnega naloga nad 1.000,00 EUR, je treba za potrebe izvajanja ZPPDFT-1 (občasna transakcija) za vplačane plačilne naloge v gotovini ali negotovinsko pridobiti in zapisati sledeče podatke:
-ime priimek, naslov, državo naslova dejanskega plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu),
-vrsto osebnega dokumenta,
-številko osebnega dokumenta,
-kraj rojstva,
-datum rojstva.
-začasni naslov, državo začasnega naslova (če ga stranka ima),
-kraj izdaje osebnega dokumenta,
-državljanstvo,
-davčno številko.
Stranka mora pismonoši predložiti veljavni osebni dokument s fotografijo. Ostale dodatne podatke, ki jih je potrebno vnesti v računalnik oz. zapisati na plačilni nalog, niso pa razvidni iz osebnega dokumenta, stranka pove ustno.
Zapis osebnih podatkov stranke v skladu z Uredbo pismonoša izvede na plačilni nalog, če stranka soglaša s tem, zato jo najprej seznani z začinom vročitve pošiljke s priloženim plačilnim nalogom, opredeljenim v nadaljevanju.
Stranka poda soglasje k popisu osebnih podatkov na plačilni nalog, če izroči pismonoši osebni dokument s fotografijo in dovoli prepis osebnih podatkov iz tega osebnega dokumenta ter ustno poda zahtevane podatke, ki niso zajeti na osebnem dokumentu.
V primeru, da zahtevanih podatkov stranka pismonoši ne želi podati, pismonoša pošiljke ne sme vročiti stranki in mora stranka pošiljko na podlagi obvestila o prispeli pošiljki prevzeti na pošti. Pismonoša stranko pouči, da bodo njeni osebni podatki na pošti zajeti neposredno z vnosom v računalnik pri prevzemu pošiljke z odkupnino, po predhodni preveritvi plačilnega naloga s čitalcem OCR oz. QR kode.
Pismonoša v tem primeru izpiše še en izvod obvestila o prispeli pošiljki, na hrbtno stran katerega zabeleži: »Stranka ni podala soglasja za podajo osebnih podatkov«. Ta izvod obvestila pismonoša preda obračunskemu delavcu pri obračunu dostave, pošta takšna obvestila hrani poleg dostavne knjižice, v kateri je evidentirana sprejemna številka navedene pošiljke.
Če pismonoša ne uporablja aplikacije UPO Mobile, zabeležko »Stranka ni podala soglasja za podajo osebnih podatkov« vpiše v dostavno knjižico v stolpec »Opomba«.
6.10.2.3 Dostava (izplačilo) nakaznic ter izplačila z osebnih računov in hranilnih vlog
Dostava oziroma izplačilo vseh vrst nakaznic poteka podobno kot dostava knjiženih pošiljk. Pismonoša mora paziti, da bo nakaznico izplačal pravi osebi (naslovniku, upravičeni osebi), ob tem mora dosledno spoštovati pravilo "najprej podpis - zatem denar".
Pismonoša izplačuje:
-pokojninske nakaznice (nakaznica za izplačilo pokojnine),
-poštne nakaznice,
-denarna nakazila - izplačilo nakaznic (obrazec UPN),
-telegrafske nakaznice,
-mednarodne poštne in mednarodne odkupne nakaznice.
Nadalje lahko dobi pismonoša nalogo, da izplača denar imetniku ali pooblaščencu računa na domu s hranilne vloge ali z osebnega računa s knjižico ali s kartico Nove KBM d.d..
V primeru izplačila z osebnega računa na domu, ko imetnik ali pooblaščenec prošnjo za izplačilo na domu poda vnaprej, poštni delavec znesek za izplačilo na dan izplačila vpiše v pregled prispelih nakaznic ali zvezek in preveri, ali je na računu kritje v želeni višini. Pismonoša potrdi prevzem denarja s svojim podpisom v pregledu prispelih nakaznic.
V primeru izplačila s hranilne vloge ali z osebnega računa s knjižico na domu je možno, da ima imetnik ali pooblaščenec knjižico:
-v hrambi na pošti - v tem primeru poštni delavec ob vsaki dostavi denarja na dom vpiše znesek dviga v knjižico in izpiše obrazec nalog banki (obr. TRR 23, v nadaljevanju: obrazec TRR-23). Pismonoša mora pred izročitvijo denarja preveriti istovetnost prejemnika denarja (primerja fotografijo na osebnem dokumentu z videzom osebe, podatke na osebnem dokumentu pa s spolom in starostjo stranke ter s podatki v knjižici in na obrazcu TRR-23. Podatke o preverjanju istovetnosti vpiše na obrazec TRR-23. Prejemnik prevzem denarja potrdi s podpisom na obrazcu TRR-23.
-v hrambi doma - v tem primeru pismonoša od imetnika ali pooblaščenca pridobi izpolnjen in podpisan obrazec TRR-23, knjižico in osebni dokument. Na podlagi osebnega dokumenta preveri istovetnost imetnika ali pooblaščenca (primerja fotografijo na osebnem dokumentu z videzom osebe, podatke na osebnem dokumentu pa s spolom in starostjo stranke ter s podatki v knjižici in na obrazcu TRR-23. Podatke o preverjanju istovetnosti vpiše na obrazec TRR-23 ter stranki za odvzeto knjižico izda obrazec prošnja - zahtevek banki. Primerja tudi podpisa v knjižici in na obrazcu TRR-23. Na dan izplačila poštni delavec knjiži izplačilo, izpiše potrditev obrazca TRR-23 ter vpiše znesek dviga v knjižico. Ob izplačilu na domu pismonoša ponovno preveri istovetnost imetnika, mu izroči denar in overjeno knjižico, imetnik pa mu vrne prošnjo - zahtevek banki.
V primeru izplačila s transakcijskega računa s kartico na domu, pismonoša na domu od imetnika osebnega računa oziroma pooblaščenca pridobi izpolnjen in podpisan obrazec TRR-23, osebni dokument in bančno kartico, ter mu za odvzeto bančno kartico izda obrazec prošnja - zahtevek banki. Preveri istovetnost imetnika ali pooblaščenca (primerja fotografijo na osebnem dokumentu z videzom osebe, podatke na osebnem dokumentu pa s spolom in starostjo stranke ter s podatki na obrazcu TRR-23). Podatke o identifikaciji vpiše na obrazec TRR-23. Podatke in podpis na obrazcu TRR-23 primerja s podatki na bančni kartici. Če se stranka ne želi identificirati z osebnim dokumentom, pismonoša vljudno odkloni izplačilo.
Na dan izplačila delavec knjiži izplačilo na domu v računalnik in izpiše potrditev obrazca TRR-23. Ob izročitvi denarja na domu pismonoša preveri istovetnost prejemnika, mu izroči kopijo potrjenega obrazca TRR-23, denar in bančno kartico, imetnik pa mu vrne prošnjo - zahtevek banki. Če pismonoša ob poskusu dostave denarja ugotovi, da je stranka odsotna ali je umrla, to sporoči delavcu pošte, ki stornira izplačilo na domu v računalniku in na obrazcu TRR-23 namesto podpisa nalogodajalca vpiše opombo »Izplačilo na domu - stranka odsotna« ali »Izplačilo na domu - stranka umrla«.
Če imetnik osebnega računa ali pooblaščenec želi izplačilo s posebnim izhodom pismonoše, ne glede na to, ali se nahaja v ožjem ali širšem poštnem okolišu, posredni ali neposredni dostavi, mu pošta zaračuna ponovno dostavo po veljavnem ceniku Pošte Slovenije.
Izplačila pokojninskih nakaznic so dovoljena OSEBNO naslovniku oz. prejemniku, navedenem na pokojninski nakaznici.
Da morate pokojninsko nakaznico izplačati OSEBNO prejemniku, vas napotuje tudi besedilo na samem obrazcu pokojninska nakaznica. Nadomestno izplačilo pokojninske nakaznice (torej izplačilo morebitni drugi osebi) ni dovoljeno. Morebitna overjena in neoverjena pooblastila za izplačila pokojninskih nakaznic ne veljajo.
V nadaljevanju so navedeni primeri prejemnikov pokojninskih nakaznic:
Primer 1: Pokojninsko nakaznico morate izplačati osebno prejemniku Janez Vzorec.
Primer 2: Če je na pokojninski nakaznici v polju »Prejemnik« poleg imena upravičenca nakazila navedeno tudi »v roke ...« ali »v. r.« z imenom zakonitega zastopnika, je prejemnik pokojninske nakaznice zakoniti zastopnik.
Pokojninsko nakaznico morate v tem primeru izplačati osebno zakoniti zastopnici Anici Vzorec.
Primer 3: Če je na pokojninski nakaznici v polju »Prejemnik« poleg imena upravičenca nakazila navedeno tudi »v roke« ali »v. r.« z imenom posrednika (npr. pooblaščeni osebi Doma upokojencev xxx), morate pokojninsko nakaznico izplačati pooblaščeni osebi tega posrednika. Posrednik (npr. Dom upokojencev xxx) uredi pooblastilo za prevzem pokojninskih nakaznic na pošti za pooblaščene osebe na obrazcu pooblastilo (obr. P-71) na način, ki je predpisan za pisemske pošiljke.
Pokojninsko nakaznico morate izplačati pooblaščeni osebi doma.
6.10.3 Obvestilo o prispeli pošiljki in prevzem pošiljk na pošti
V primeru, da vročitev pošiljke na dostavi ne uspe, mora pismonoša naslovniku pustiti Obvestilo o prispeli pošiljki, ki ga natisne iz mobilnega tiskalnika oziroma ga izpolni ročno (Obr. P-75). Obvestilo se vroča tako, kot se dostavljajo navadne pošiljke (v hišni predalčnik, izpostavljeni predalčnik, upravičeni osebi ...).
V primeru neuspelega poskusa vročitve pošiljke na drugi dostavi mora pismonoša ustrezno natisniti ali izpolniti novo obvestilo o prispeli pošiljki.
Pošiljka, za katero je pismonoša pustil naslovniku obvestilo o prispeli pošiljki, se na pošti lahko prevzame:
-isti dan, ko je pošiljka prispela na pošto - pošiljka z živimi živalmi,
-v 15 dneh od dneva, ko je bil naslovnik obveščen o prispeli pošiljki. Izjema so paketi v notranjem ali mednarodnem prometu, na katerih je pošiljatelj označil krajši rok od 15 dni in pošiljke z osebnimi izkaznicami in potnimi listi (8 dni). Telegram s svežim cvetjem se vroča še naslednji dan po puščenem obvestilu o prispeli pošiljki.
Rok za prevzem pošiljk na pošti se računa koledarsko in začne teči naslednji dan po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. V primeru druge dostave začne rok za prevzem pošiljke teči z naslednjim dnem po puščenem drugem obvestilu. Izjema so pošiljke z osebnimi izkaznicami, potnimi listi in vozniškimi dovoljenji, kjer začne rok teči po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno prvo obvestilo o prispeli pošiljki.
Na obveščene pošiljke mora pismonoša napisati datum, ko je naslovniku pustil obvestilo, in se podpisati (na hrbtni strani pošiljke ali na ustreznem mestu sprednje strani dopisnice ali paketa brez spremnice). Pri Hitri pošti in pri paketih, opremljenih s spremnico, pismonoša napiše označbo o puščenem obvestilu v Opombi spremnice. Označba o puščenem obvestilu se zapiše takoj po izpisu obvestila o prispeli pošiljki (na dostavi).
Na pošiljki (na hrbtni strani pošiljke ali na ustreznem mestu spodnje strani dopisnice ali paketa brez spremnice, v Opombi spremnice pri Hitri pošti in pri paketih, opremljenih s spremnico), ki je pismonoša ni mogel vročiti, mora napisati vzrok nevročljivosti, na primer: Neznan, Odpotoval, Ne sprejme, Umrl, Ne obstaja ipd. Zapisati mora tudi datum in se podpisati. Pismonoša mora te opombe napisati na pošiljke oziroma na povratnice takoj ob poskusu dostave, da pozneje ne pozabi pravega vzroka nevročljivosti ali sploh pozabi na to.
6.10.4 Račun in blagajniški prejemek / izdatek
Pismonoša izda naslovniku račun za plačilo zneskov, ki predstavljajo prihodek Pošte (poštnina PPN, prihodek od prodaje trgovskega blaga, znesek provizij v plačilnem prometu).
V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost velja, da mora tako pošta kot pismonoša za vsako opravljeno storitev in prodajo blaga stranki izstaviti račun iz aplikacije UPO Mobile oziroma iz vezane knjige računov (obr. BP-2), in sicer pri vseh načinih plačila, razen pri plačilu po računu.
Veljajo pa določene izjeme, ko stranki - nedavčnemu zavezancu ni treba izstaviti / izdati računa, se pa račun izstavi na željo / zahtevo stranke - nedavčnega zavezanca, in sicer pri:
1. prodaji znamk,
2. prodaji vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu,
3. vplačilih za udeležbo v igrah na srečo,
4. prodaji periodičnega tiska (časopisi in revije),
5. plačilnih storitvah (vplačilo obrazca UPN, UPN QR in UPN z OCR, izplačilo obrazca UPN), vplačilu poštne in telegrafske nakaznice
Blok z računi (vezana knjiga računov) pismonoša prejme od delavca pošte. Računi so vnaprej potrjeni s štampiljko pošte. Račun se izpolni v treh izvodih, prvi izvod prejme stranka, drugi izvod pismonoša preda ob obračunu storitev obračunskemu delavcu, tretji izvod se hrani v vezani knjigi računov (se ne odtrga, temveč ostane v bloku).
Na računu, izdanem davčnemu zavezancu, se pismonoša poleg štampiljke podpiše. Na računu, izdanem kupcu, ki ni davčni zavezanec, to ni potrebno.
Blagajniški prejemek / izdatek ne velja kot račun in ga pismonoša izpiše samo na željo uporabnika (običajno pravne osebe), ki želi ob vročitvi pošiljke prejeti potrdilo za znesek odkupnine ali carinske takse. Tudi blagajniški prejemek / izdatek mora vodja pošte predhodno opremiti z odtisom štampiljke s številko in z nazivom pošte, pismonoša pa ga izpolni v skladu s predtiskom obrazca ter dodatno izpiše datum izdaje.
6.10.5 Vročanje po posebnih zakonih - Dostava pisem v pravdnem postopku, postopku vpisa v sodni register in postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, kazenskem postopku, upravnem postopku
Dostava pisem v pravdnem postopku, postopku vpisa v sodni register in postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, kazenskem in upravnem postopku, se izvaja v skladu z Zakonom o pravdnem postopku, Zakonom o sodnem registru in Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o splošnem upravnem postopku. Gre za pisma v prilagojenih ovojnicah, ki se med seboj ločijo po barvi in oznaki na pismih, iz katere je razvidno, po katerem zakonu se določeno pismo vroča (ZPP - Zakon o pravdnem postopku, ZSReg / ZFPPIPP - Zakon o sodnem registru in Zakon o kazenskem postopku, ZUP - Zakon o splošnem upravnem postopku). Sestavni del ZPP pisma je vročilnica, obvestilo o prispelem pismu in obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, ZSReg / ZFPPIPP pisma vročilnica, obvestilo o prispelem pismu in obvestilo o opravljeni vročitvi oz. obvestilo o tem, da je naslovnik neznan, ZKP pisma vročilnica in obvestilo o prispelem pismu, ZUP pisma vročilnica in sporočilo o prispelem pismu.
6.10.5.1 Splošno o vročanju
Na dostavi pismonoša pisma praviloma vroča osebno naslovniku, na pošti pa se izročajo izključno osebno naslovniku. Vročitev zakonitemu zastopniku, skrbniku ali pooblaščencu se šteje za vročitev osebno naslovniku. Pisma brez te oznake pismonoša, tudi vroči osebno naslovniku, če to ni mogoče, pa osebi, ki se ji pismo lahko vroči. Pismo se lahko vroči tudi pooblaščencu na podlagi pooblastila, ki ni overjeno na pošti, na upravni enoti, pri notarju ali pri slovenskem veleposlaništvu v tujini in ni shranjeno na pošti.
Če je pismo naslovljeno na pravno osebo, ustanovo ali samostojnega podjetnika, odvetnika ali notarja, ga pismonoša vroči zakonitemu zastopniku, prokuristu, nosilcu dejavnosti oz. osebi, ki je pooblaščena za prevzem pošiljk, ali drugi osebi v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu naslovnika (npr. pismo je naslovljeno na Novo podjetje d. o. o., Poštna ulica 1, 1000 Ljubljana - pismo pismonoša vroči direktorju podjetja, ki je zakoniti zastopnik ali pooblaščencu Novega podjetja za prevzem pošiljk).
Če je v naslovu pisma naveden naziv pravne osebe ter ime in priimek fizične osebe, pismonoša pismo vroči fizični osebi - ne glede na vrstni red podatkov v naslovu (npr. pismo je naslovljeno na Podjetje d. o. o., Jože Primer, Cvetlična ulica 13, 2000 Maribor ali Jože Primer, Podjetje d. o. o., Cvetlična ulica 13, 2000 Maribor - pismo pismonoša vroči Jožetu Primeru ali osebi, ki jo je Jože Primer pooblastil).
Če so v naslovu pisma ime in priimek fizične osebe, ki ni uporabnik poštnega predala in številka poštnega predala, se takšno pismo ne dostavlja, temveč se v poštni predal vloži obvestilo oziroma sporočilo o prispelem pismu in pošiljka vroči fizični osebi (npr. Marija Vzorec, p. p. 100, 2001 Maribor - pismo se ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispelem pismu oziroma sporočilo o prispelem pismu, pismo se vroči Mariji Vzorec ali njenemu pooblaščencu).
Če so v naslovu pisma ime in priimek fizične osebe, naziv pravne osebe, ki je uporabnik poštnega predala, velja, da je pismo naslovljeno na fizično osebo. Takšno pismo se lahko vroči pooblaščencu uporabnika poštnega predala le, če ga je tudi naslovnik pooblastil za prevzem pisma, sicer se pismo dostavi na naslov in vroči naslovniku ali njegovemu pooblaščencu (npr. na pismu je naslov: Marija Vzorec, Upravna enota, Sodna ulica 30, 2000 Maribor ali Upravna enota, Marija Vzorec, Sodna ulica 30, 2000 Maribor).
Če so v naslovu pisma ime in priimek fizične osebe, naziv pravne osebe, ki je uporabnik poštnega predala, in številka poštnega predala, velja, da je pismo naslovljeno na fizično osebo. Takšno pismo se ne dostavlja. V poštni predal se vloži obvestilo oziroma sporočilo o prispelem pismu, pismo se vroči naslovniku ali njegovemu pooblaščencu. Pismo se lahko vroči pooblaščencu uporabnika poštnega predala le, če ga je tudi naslovnik pooblastil za prevzem pošiljke (npr. na pismu je naslov: Danica Novak, Dom za ostarele, p. p. 100, 2001 Maribor ali Danica Novak, p. p. 100, Dom za ostarele, 2001 Maribor - pismo se ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo oziroma sporočilo o prispelem pismu, pismo se vroči Danici Novak ali osebi, ki jo je Danica Novak pooblastila).
Pisma, ki so naslovljena na vojaške osebe in policijske uslužbence, lahko pismonoša vroči osebno naslovniku, lahko pa tudi njihovemu poveljstvu oziroma neposrednemu predstojniku.
Pri teh pismih je pomembno tudi to, da njihova vročitev ni dovoljena določeni osebi, če je tako označeno na naslovni strani pošiljke (npr. vročitev možu ni dopustna).
V vseh primerih, ko pismonoša naslovniku pusti obvestilo (sporočilo), napiše na vročilnici datum, ko je pustil obvestilo (sporočilo), in se podpiše. Na obvestilu (sporočilu) označi, kdo je prevzel obvestilo (sporočilo), prevzemnik obvestila (sporočila) se mora podpisati ter vpisati kraj in datum prevzema obvestila (sporočila). Če pismonoša obvestilo (sporočilo) pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih, označi, kje ga je pustil, se podpiše ter vpiše kraj in datum puščenega obvestila (sporočila). Če na obvestilih (sporočilih) ni napisana sprejemna številka pisma, jo mora napisati na vse izvode.
Če se ugotovi, da je naslovnik umrl, ali stavba ne obstaja več, se pismo vrne pošiljatelju. Na hrbtni strani vročilnice pismonoša napiše vzrok nevročljivosti.
Pisma se vročajo proti podpisu na vročilnici in na zaslonu telefona v aplikaciji UPO Mobile ali v vročilni listini, pri čemer mora oseba, ki je pismo prevzela, na vročilnico napisati tudi dan in mesec vročitve pisma z besedo, letnico pa s številko.
Če se naslovnik oziroma tisti, ki se mu sme vročiti pismo za naslovnika, ne more ali noče podpisati, napiše pismonoša v prostor za podpis na vročilnici njegovo ime in priimek ter datum prevzema, pri tem pa v prostor za pripombe vročevalca navede vzrok zavrnitve podpisa. Če prevzemnik pisma ne more ali noče napisati datuma prevzema pisma z besedami, pismonoša v prostor za pripombe vročevalca napiše kdaj je bilo pismo prevzeto (datum s številko) in vzrok zavrnitve vpisa (npr. »ne želi zapisati datuma in / ali se ne želi podpisati«).
6.10.5.1.1 Vročanje pisem drugim osebam
Kadar je pismo (ZPP, ZKP (ZKP-osebno ob drugem poskusu dostave), ZSReg / ZFPPIPP) vročeno drugi osebi na naslovu za vročanje, ne pa naslovniku, se ob potrditvi prevzema upošteva:
-če pismo prevzame npr. odrasli član gospodinjstva ali oseba zaposlena v poslovnem prostoru, pismonoša na vročilnico dodatno zapiše tudi medsebojno razmerje / odnos med naslovnikom in prevzemnikom (sin, žena, tajnica, sodelavka, ...),
-če pismo prevzame pooblaščenec na podlagi overjenega pooblastila, se na vročilnico zraven podpisa zapiše »Po pooblastilu«. V dostavno knjižico / aplikacijo UPO Mobile se vpiše ime in priimek pooblaščenca. Vročitev na podlagi ne-overjenega pooblastila ni dovoljena.
Kadar je pismo ZUP vročeno drugi osebi na naslovu za vročanje, ne pa naslovniku, se ob potrditvi prevzema upošteva, da lahko ZUP-pismo prevzame oseba, ki izjavi (ustno ali predloži pisno pooblastilo), da jo je naslovnik pooblastil in predloži osebni dokument:
-pooblaščenec izpolni in podpiše izjavo na vročilnici,
-pismonoša na vročilnico vpiše vrsto in številko osebnega dokumenta pooblaščenca. V dostavno knjižico / aplikacijo UPO Mobile se vpiše ime in priimek pooblaščenca ter vrsta in številka osebnega dokumenta.
Samo v primeru, ko ZUP-pismo prevzema pooblaščenec pravne osebe na podlagi overjenega pooblastila, ta ne rabi izpolniti izjave na vročilnici (prevzem potrdi s podpisom).
6.10.5.2 Pisma v pravdnem postopku
Pisma v pravdnem postopku so bele barve in imajo oznako ZPP. Obstajata dva načina vročanja teh pisem:
-pisma ZPP - POSREDNO (navadno) vročanje, ki imajo na sprednji strani ovojnice oznako »NAVADNO! ZPP« ali »OSEBNO! ZPP«.
-pisma ZPP - OSEBNO vročanje, ki imajo na sprednji strani ovojnice oznako »OSEBNO! ZPP«.
6.10.5.2.1 Pisma v pravdnem postopku - posredno (navadno) vročanje
Pismo z oznako »NAVADNO! ZPP« ima na sprednji strani obvestilo o prispelem pismu, ki je namenjeno naslovniku, obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Na hrbtni strani ima natisnjeni dve različni obvestili o prispelem pismu, ki ostaneta na ovojnici. Hrbtna stran vročilnice vsebuje besedilo, da je bilo pismo določenega dne puščeno v hišnem ali izpostavljenem predalčniku.
Pismo z oznako »OSEBNO! ZPP« ima izpolnjeno desno obvestilo o prispelem pismu, levo obvestilo o prispelem pismu pa je prečrtano.
Pismonoša vroči pismo naslovniku v stanovanju. Če je naslovnik odsoten, pismonoša vroči pismo njegovemu pooblaščencu ali kateremu od odraslih članov naslovnikovega gospodinjstva, ki so pismo dolžni prevzeti.
Če se pismo vroča naslovniku v skupinskem nastanitvenem objektu, ki vključuje 24 - urno bivanje (npr. dijaški ali študentski dom, dom za ostarele, samski dom, socialno-varstveni zavod, bolnišnica) in pismonoša naslovnika ne najde in naslovnik nima nameščenega svojega hišnega predalčnika, se pismo vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejem pošte za stanovalce (npr. osebi, ki je pooblaščena za dvig pošiljk naslovljenih na Dom upokojencev.)
Če pismonoša vroča pismo na delovnem mestu naslovnika, tega pa ni tam oz. se nahaja na delovnem mestu, do katerega pismonoša zaradi organiziranosti delovnega procesa nima dostopa se pismo vroči osebi, pooblaščeni za sprejem pošte, ki je pismo dolžna sprejeti ali osebi ki dela v istem prostoru, če ta oseba v to privoli.
Če pisma pismonoša ne more vročiti na dostavi, pusti pismo v hišnem ali izpostavljenem predalčniku. V tem primeru izpolni spodnji del hrbtnega dela vročilnice, se podpiše in vročilnico vrne pošiljatelju. Na ovojnici, ki ima na sprednji strani oznako »OSEBNO! ZPP« pismonoša izpolni 2.) obvestilo o prispelem pismu na zadnji strani ovojnice.
Na ovojnici, ki ima na sprednji strani oznako »NAVADNO! ZPP« pismonoša izpolni 1.) obvestilo o prispelem pismu na zadnji strani ovojnice. Vročilnica se vrne pošiljatelju.
V primeru vložitve pisma v hišni ali izpostavljeni predalčnik pismonoša v dostavni knjižici v stolpcu za podpis naslovnika vpiše zaznambo »VLOŽENO V HP« oz. »VLOŽENO V IP«.
Če naslovnik nima hišnega / izpostavljenega predalčnika ali je ta neuporaben, pismonoša v neuporabnem hišnem predalčniku (odklenjenem, poškodovanem, polomljenem, ipd.), na vratih stanovanja, poslovnega prostora, delavnice ali drugem primernem mestu pusti Obvestilo o prispelem pismu (desno obvestilo na podaljšku ovojnice) z navedbo, na kateri pošti in v katerem roku se pismo lahko prevzame. Pri tem:
-na prvo stran Vročilnice, v razpredelnico, vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu in se podpiše;
-izpolni hrbtno stran Obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (desno obvestilo na podaljšku ovojnice) tako, da na predvideno mesto vpiše datum, ko je bilo obvestilo puščeno na naslovu in se podpiše;
-na ovojnici, ki ima na sprednji strani prečrtano oznako »OSEBNO! ZPP«, se izpolni 3.) Obvestilo o prispelem pismu na zadnji strani ovojnice; na ovojnici, ki ima na sprednji strani oznako »NAVADNO! ZPP«, se izpolni 2.) Obvestilo o prispelem pismu na zadnji strani ovojnice;
V primeru, da vroča pošiljke z dostavno knjižico, v stolpec »opomba« vpiše zaznamek »nima HP« ali »nima IP« oziroma navede v kakšnem predalčniku je bilo puščeno Obvestilo o prispelem pismu (npr. HP je odprt, odklenjen, polomljen, poškodovan, ključ je v ključavnici, poln). Prav tako se to, v kakšnem predalčniku je bilo puščeno Obvestilo o prispelem pismu, dopiše (zraven oznake, da je bilo obvestilo puščeno v HP ali IP) na vseh izvodih obvestil, ki ostanejo na ovojnici.
Če naslovnik pisma ne prevzame v 30 dneh, se pismo vrne pošiljatelju z oznako »ni dvignil«.
6.10.5.2.1.1 Vročanje pravnim osebam - ni osebe za prevzem, ni hišnega predalčnika, ne posluje na naslovu
Če pravni osebi, ustanovi, samostojnemu podjetniku, odvetniku, notarju, ki se vpisuje v register, vročitev na naslovu, ki je naveden na pošiljki, ni mogoča (ni naslovnika, ne posluje več na navedenem naslovu, nima urejenega hišnega predalčnika, ipd.), se obvestilo (sporočilo) pusti na tem naslovu. Pismo se lahko vrne samo v primeru, ko je hiša podrta oz. hiša ne obstaja.
Po vrnitvi z dostave pismonoša o navedenem obvesti vodjo pošte ali njegovega namestnika, ki v registru AJPES preveri, kateri naslov naslovnika je vpisan v registru. Če je v register vpisan naslov, na katerega prihajajo pošiljke in vročitev ni mogoča, je treba o tem takoj obvestiti poslovno enoto. Pismo se vrne pošiljatelju po poteku roka za prevzem. Če je v register vpisan drug naslov, se pismo takoj vrne pošiljatelju z oznako »Drug naslov - razvidno iz AJPES«.
6.10.5.2.1.2 Vročanje fizičnim osebam - odsoten, preseljen, neznan
Če pismonoša nedvoumno ugotovi (npr. na podlagi izjave člana gospodinjstva), da je naslovnik (fizična oseba) odsoten oz. ko naslovnik (fizična oseba) pisno obvesti pošto o svoji odsotnosti, se pismo ne vroča na naslovu oz. ne vloži v hišni predalčnik ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal, ampak se vrne pošiljatelju. Na pismo pismonoša nalepi nalepko Vrniti / Return ali odtisne štampiljko z enako vsebino, na kateri navede, da je naslovnik odsoten. Zraven te navedbe pismonoša obvezno napiše, kje je naslovnik (npr.: odsoten - na dopustu, vrne se čez 30 dni; odsoten - odpotoval v tujino).
Če pismonoša nedvoumno ugotovi, da je naslovnik (fizična oseba) preseljen ali neznan, se pismo vrne pošiljatelju z navedbo na hrbtni strani vročilnice, da je naslovnik preseljen oziroma neznan. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na kateri se označi, da je naslovnik preseljen. Navedeno pa ne velja za pravne osebe, ustanove, odvetnike in notarje - vročitev se mora opraviti na naslovu za vročanje navedenem na pošiljki, če vročitev ni mogoča, se obvestilo (sporočilo) pusti na naslovu. Če naslovnik nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika ali je ta neuporaben, pismonoša, na vratih stanovanja, poslovnega prostora, delavnice ali drugem primernem mestu pusti obvestilo o prispelem pismu (desno obvestilo na podaljšku ovojnice), z navedbo, na kateri pošti in v katerem roku se pismo lahko prevzame. Na prvo stran vročilnice, v črtno razpredelnico, vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, izpolni hrbtno stran obvestila sodišča o opravljeni vročitvi (desno obvestilo na podaljšku ovojnice) tako, da na predvideno mesto vpiše datum, ko je bilo obvestilo puščeno na naslovu in se podpiše. Na ovojnici, ki ima na sprednji strani oznako »OSEBNO ZPP« se izpolni 3.) obvestilo o prispelem pismu, na zadnji strani ovojnice; na ovojnici, ki ima na sprednji strani oznako »NAVADNO! ZPP« se izpolni 2.) obvestilo o prispelem pismu, na zadnji strani ovojnice.
Če oseba, ki je dolžna pismo prevzeti, pisma noče prevzeti, pusti pismonoša pismo v naslovnikovem stanovanju ali v poslovnem prostoru, kjer je ta oseba zaposlena, ali v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pismo pusti (zatakne, nalepi itd.) na vratih. V tem primeru mora pismonoša na hrbtni strani vročilnice, v prostoru za opombe, napisati datum, uro in razlog zavrnitve prevzema ter kraj, kjer je pismo pustil, ter se podpisati. Šteje se, da je vročitev opravljena.
6.10.5.2.2 Pisma v pravdnem postopku - osebno vročanje
Pismo ima na sprednji strani oznako »OSEBNO! ZPP«, obvestilo o prispelem pismu, ki je namenjeno naslovniku in obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Na hrbtni strani ima obvestilo o prispelem pismu, ki ostane na ovojnici.
Pismonoša vroči pismo naslovniku v stanovanju. Če je naslovnik odsoten, pismonoša vroči pismo njegovemu pooblaščencu ali kateremu od odraslih članov naslovnikovega gospodinjstva, ki so pismo dolžni prevzeti.
Če se pismo vroča naslovniku v skupinskem nastanitvenem objektu, ki vključuje 24-urno bivanje (npr. dijaški ali študentski dom, dom za ostarele, samski dom, socialno-varstveni zavod, bolnišnica) in se naslovnik ne najde in tudi nima nameščenega svojega hišnega predalčnika, se pismo vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejem pošte za stanovalce.
Če pismonoša vroča pismo na delovnem mestu naslovnika, tega pa ni tam oz. se nahaja na delovnem mestu, do katerega pismonoša zaradi organiziranosti delovnega procesa nima dostopa, se pismo vroči osebi, pooblaščeni za sprejem pošte, ki je pismo dolžna sprejeti, ali osebi, ki dela v istem prostoru, če ta oseba v to privoli (v tem primeru se čitljivo napiše ime in priimek ter vrsta in številka osebnega dokumenta osebe, ki je pismo prevzela).
Če pismonoša pisma ne more vročiti na dostavi v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pusti obvestilo o prispelem pismu (levo obvestilo na podaljšku ovojnice), kjer navede, v katerem roku in na kateri pošti se pismo lahko prevzame. Na prvo stran vročilnice, v črtno razpredelnico, vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu in izpolni 1.) obvestilo o prispelem pismu na zadnji strani ovojnice. Pismo se hrani na pošti 15 dni. Po preteku tega roka se pošiljka ponovno preda v dostavo. Pismonoša pismo pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, ustrezno izpolni obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (levo obvestilo na podaljšku ovojnice) tako, da vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, ustrezno označi mesto, kjer je bilo puščeno obvestilo, kje je bilo puščeno pismo in se podpiše. V dostavni knjižici pa v stolpcu za podpis naslovnika vpiše zaznambo »VLOŽENO V HP« oz. »VLOŽENO V IP«.
Navedeno pa ne velja;
-kadar je na naslovni strani pošiljke navedeno, da se določeni osebi pismo ne sme vročiti (npr. vročitev ženi / možu ni dopustna) in ima ta skupen hišni ali izpostavljeni predalčnik z naslovnikom. Če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh, se pismo vrne pošiljatelju z oznako »HP oz. IP ni uporaben - skupna uporaba z nasprotnikom v pravdi«.
-če pošiljke fizično (zaradi velikosti) ni možno vložiti v hišni ali izpostavljeni predalčnik. Če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh, se pismo vrne pošiljatelju. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino na katero se vpiše: »ovojnica ne gre v predalčnik«.
6.10.5.2.2.1 Vročanje pravnim osebam - ni osebe za prevzem, ni hišnega predalčnika, ne posluje na naslovu
Enako kot pri: Pisma v pravdnem postopku - posredno (navadno) vročanje (6.10.5.2.1.1).
6.10.5.2.2.2 Vročanje fizičnim osebam - odsoten, preseljen, neznan
Če naslovnik (fizična oseba) pošto pisno obvesti o svoji začasni odsotnosti, pismonoša na naslovu preveri, če navedbe naslovnika o odsotnosti držijo. Če na naslovu ni osebe, ki bi mu lahko pismo izročile oz. tega ne morejo pravočasno storiti, se pismo ne vroča na naslovu oz. ne vloži v hišni / izpostavljeni predalčnik, ampak se vrne pošiljatelju. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na kateri se navede, da je naslovnik odsoten. Zraven te navedbe se obvezno napiše, kje je naslovnik in kdaj se vrne (npr.: odsoten - na dopustu, vrne se čez 30 dni; odsoten - odpotoval v tujino).
Če se nedvoumno ugotovi, da naslovnik (fizična oseba) na naslovu ne prevzema pošiljk, nima nameščenega hišnega / izpostavljenega predalčnika, ni pooblastil oseb za prevzem oziroma na naslovu ni drugih oznak o naslovniku (npr. označenega zvonca), se šteje, da je naslovnik neznan ali preseljen. Če je naslovnik neznan, se pismo vrne pošiljatelju. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na kateri se označi, da je naslovnik preseljen oziroma neznan. Če je naslovnik preseljen, se pismo prepošlje na nov naslov, če je pošti nov naslov naslovnika nedvoumno znan. Nov naslov se napiše na vse dele ovojnice, na katerih je pošiljatelj navedel naslov naslovnika.
Če pa naslovnik nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika ali je ta neuporaben, pismonoša ustrezno izpolni obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (levo obvestilo na podaljšku ovojnice) tako, da vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, ustrezno označi, kjer je bilo puščeno obvestilo, označi razlog vrnitve pošiljke pošiljatelju in se podpiše.
6.10.5.3 Pisma v postopku vpisa v sodni register in postopkih izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije
Pisma imajo oznako ZSReg / ZFPPIPP, so bele barve in imajo priloženi dve obvestili o prispelem pismu in dve obvestili sodišču o opravljeni vročitvi.
Če se pismo vroča po določbah ZSReg, je na sprednji strani prečrtana oznaka »/ ZFPPIPP« (ZSReg /ZFPPIPP), izpolnjeno je levo obvestilo o prispelem pismu, desno obvestilo o prispelem pismu pa je prečrtano. Če se pismo vroča po določbah ZFPPIPP je na srednji strani prečrtana oznaka »/ ZSReg« (ZSReg / ZFPPIPP), izpolnjeno je desno obvestilo o prispelem pismu, levo obvestilo o prispelem pismu pa je prečrtano.
Pismonoša skuša pismo vročiti na dostavi osebno naslovniku. Pisma se vročajo osebno naslovniku. Vročitev zakonitemu zastopniku, skrbniku ali pooblaščencu se šteje za vročitev osebno naslovniku. Ob vročitvi pisma se izpolni hrbtna stran vročilnice (datum z besedo, podpis prejemnika in podpis vročevalca). Vročilnica se vrne pošiljatelju.
Če pismonoša pisma ne more vročiti na dostavi, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pusti obvestilo o prispelem pismu (obvestilo na podaljšku ovojnice), kjer navede na kateri pošti in v katerem roku se pismo lahko prevzame. Na prvo stran vročilnice v črtno razpredelnico vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu in se podpiše ter izpolni 1. obvestilo o opravljeni vročitvi na zadnji strani ovojnice, kjer navede datum, ko je bilo puščeno obvestilo.
Če pismonoša pisma ne more vročiti na dostavi, ker je naslovnik neznan se pismo vrne pošiljatelju. Na pismo pismonoša nalepi nalepko Vrniti / Return ali odtisne štampiljko z enako vsebino, na kateri označi, da je naslovnik neznan in izpolni 2. obvestilo o tem, da je naslovnik neznan na zadnji strani ovojnice, kjer navede datum poskusa vročitve pisma, kraj, datum in podpis. Pri vročanju pisma z oznakoZSReg / ZFPPIPP, se izpolni obvestilo na hrbtni strani desnega obvestila sodišča. Pri vročanju pisma z oznako ZSReg / ZFPPIPP se izpolni obvestilo na hrbtni strani.
V primeru začasne odsotnosti naslovnika velja isto kot pri pismih ZPP - OSEBNO vročanje.
6.10.5.4 Pisma v kazenskem postopku
Pisma v kazenskem postopku so bledo rumene barve in imajo oznako ZKP. Obstajata dva načina vročanja teh pisem:
-pisma brez oznake »OSEBNO! ZKP!«, ki se dostavljajo enkrat in
-pisma z oznako »OSEBNO! ZKP!«, ki se v primeru neuspešne vročitve na prvi dostavi, dostavijo tudi drugič.
6.10.5.4.1 Pisma brez oznake »OSEBNO! ZKP!«
Pismo brez oznake »OSEBNO! ZKP!« je rumene barve in ima priloženi obvestili o prispelem pismu, izdelani v dveh enakih izvodih. Na pismu je izpolnjeno le eno obvestilo (levo) in označeno s število 1.
Pismonoša pismo vroči osebno naslovniku. Če pisma ne more vročiti naslovniku v stanovanju, se pismo vroči kateremu od odraslih članov njegovega gospodinjstva, ki so pismo dolžni sprejeti. Če se tudi tem ne more vročiti, se pismo vroči hišniku ali sosedu, če v to privolita.
Če se pismo vroča na delovnem mestu naslovnika, tega pa ni tam, se pismo lahko vroči osebi, ki dela v istem prostoru, če v to privoli.
Če pisma pismonoša ne more vročiti na dostavi, pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih (stanovanja, poslovnega prostora oziroma večstanovanjskega objekta) obvestilo o prispelem pismu z navedbo, na kateri pošti in v katerem roku se pismo lahko prevzame. Pismonoša mora izpolniti oba izvoda prvega obvestila o prispelem pismu, spodnji izvod obvestila, ki je ločen s perforacijo, se pusti naslovniku, zgornji izvod pa mora ostati pritrjen na ovitku.
V primeru vročanja fizičnim osebam, za katere se ugotovi (npr. na podlagi izjave člana gospodinjstva), da je naslovnik odsoten, preseljen ali neznan, se ravna po postopkih vročanja pisem ZPP - OSEBNO. Pismonoša pismo vrne pošiljatelju tako, da na pismo nalepi nalepko Vrniti / Return ali odtisne štampiljko z enako vsebino, na kateri označi, da je naslovnik preseljen oziroma neznan, prav tako na hrbtni strani vročilnice navede, da je naslovnik preseljen oziroma neznan. Če je pismonoši nov naslov naslovnika nedvoumno znan, pismo prepošlje na nov naslov.
V primeru vročanja pravnim osebam, za katere se ugotovi, da na naslovu ni osebe za prevzem, ni hišnega predalčnika in ne posluje na naslovu, se ravna po postopkih, ki veljajo za vročanje pisem ZPP - OSEBNO vročanje. ZKP pismo se prepošlje na nov naslov, če je pošti nov naslov naslovnika nedvoumno znan. Nov naslov se napiše na vse dele ovojnice, na katerih je pošiljatelj navedel naslov naslovnika.
Če pismonoša nedvoumno ugotovi, da je naslovnik (fizična oseba) odsoten oz. ko naslovnik (fizična oseba) pisno obvesti pošto o svoji odsotnosti in da osebe, ki bi mu lahko pismo izročile, tega ne morejo pravočasno storiti, se pismo vrne pošiljatelju z navedbo na hrbtni strani vročilnice, da je naslovnik odsoten. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na kateri se navede, da je naslovnik odsoten. Zraven te navedbe se obvezno napiše, kje je naslovnik (npr.: odsoten - na dopustu, vrne se čez 30 dni; odsoten - odpotoval v tujino). V nasprotnem primeru se naslovniku pusti ustrezno izpolnjeno obvestilo (sporočilo). Pismo se ne vrne pošiljatelju, če se naslovnik vrne v času, ko za pismo teče rok, v katerem se le-to lahko prevzame na pošti.
Če pravni osebi, ustanovi, samostojnemu podjetniku, odvetniku, notarju, ki se vpisuje v register, vročitev na naslovu, ki je naveden na pošiljki, ni mogoča, se obvestilo (sporočilo) pusti na tem naslovu. Če se nedvoumno ugotovi, da je naslovnik preseljen in je nov naslov naslovnika znan, se pismo prepošlje na nov naslov.
Če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh, se pismo vrne pošiljatelju. Šteje se, da je bila vročitev pisma opravljena na dan, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu.
Če oseba, ki je dolžna pismo prevzeti, pisma noče prevzeti, pusti pismonoša pismo v naslovnikovem stanovanju ali v poslovnem prostoru, kjer je ta oseba zaposlena, ali v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pismo pusti (zatakne, nalepi itd.) na vratih. V tem primeru mora pismonoša na hrbtni strani vročilnice, v prostoru za opombe, napisati datum, uro in razlog zavrnitve prevzema ter kraj, kjer je pismo pustil, ter se podpisati. Šteje se, da je vročitev opravljena.
6.10.5.4.2 Pisma z oznako »OSEBNO! ZKP!«
Pismo z oznako »OSEBNO! ZKP!« je rumene barve in ima priloženi obvestili o prispelem pismu. Na pismu sta izpolnjeni obe obvestili in sta označeni s številkami 1 in 2.
Pismonoša lahko pri prvem poskusu dostave pismo vroči le osebno naslovniku (vročitev zakonitemu zastopniku in pooblaščencu velja za vročitev osebno naslovniku). Če pisma ni mogoče vročiti osebno naslovniku, pismonoša izpolni oba izvoda desnega obvestila o prispelem pismu v skladu s predtiskom obrazca. Spodnji izvod desnega obvestila o prispelem pismu, ki je ločen s perforacijo, pusti pri odraslem članu gospodinjstva (obvestilo mora prevzeti) ali pri hišniku, sosedu ali sodelavcu (če v to privolijo) ali v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih (stanovanja, poslovnega prostora oziroma večstanovanjskega objekta). Prevzemnik obvestila se mora podpisati na hrbtni strani izvoda prvega obvestila, ki ostane na pošiljki, ter vpisati kraj in datum prevzema obvestila. Kadar pismonoša obvestilo pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih, pismonoša na obeh izvodih obvestila označi, kje ga je pustil, se podpiše ter vpiše kraj in datum puščenega obvestila. Prav tako pa pismonoša na za to določenem mestu na vročilnici napiše datum, ko je naslovnika obvestil o prispelem pismu, kar potrdi s podpisom.
Pri drugi dostavi pisma z oznako »OSEBNO! ZKP!« pismonoša ravna enako kot s pismom brez oznake »OSEBNO! ZKP!«, kar pomeni, da pismo skuša vročiti osebno naslovniku. Če to ni mogoče, pismo vroči odraslemu članu naslovnikovega gospodinjstva (pismo so dolžni prevzeti) ali hišniku, sosedu (če v to privolita). V primeru vročitve pisma na delovnem mestu naslovnika lahko pismonoša pismo vroči tudi osebi, ki dela v istem prostoru kot naslovnik, če ta oseba v to privoli.
Če je naslovnik odsoten, pismonoša vroči pismo kateremu od odraslih članov naslovnikovega gospodinjstva, ki so pismo dolžni prevzeti. Če so tudi oni odsotni, pismonoša vroči pismo hišniku ali sosedu, če v to privolita.
Če pismonoša vroča pismo na delovnem mestu naslovnika, tega pa ni tam, pismo vroči osebi, ki dela v istem prostoru, če ta oseba v to privoli.
V primerih ko pismonoša ugotovi, da je naslovnik odsoten, preseljen ali ko oseba, ki je pismo dolžna prevzeti, tega ne želi, ravna pismonoša enako kot pri pismih brez oznake »OSEBNO! ZKP!«
6.10.5.4.3 Vračanje pisem v kazenskem postopku
Pri vračanju nevročenih pisem je treba posebno pozornost posvetiti temu, da nalepka Vrniti / Return ali odtis štampiljke z enako vsebino ter žig ne bo prekrival podatkov na pošiljki. Zaradi navedenega se nalepka ali štampiljka nalepi / odtisne na naslednji način:
-če sta prvo in drugo obvestilo o prispelem pismu bili puščeni naslovniku (torej naslovnik pošiljke ni dvignil), se nalepko ali štampiljko nalepi / odtisne na naslovni strani pošiljke v prostoru, kjer sta obvestili bili iztrgani;
-če se pošiljka vrača npr. zaradi preselitve naslovnika (torej sta prvo in drugo obvestilo o prispelem pismu na pošiljki), se nalepko ali štampiljko nalepi / odtisne na hrbtni strani pošiljke (v prazen prostor poleg predtiskanih obvestil).
6.10.5.5 Pisma v upravnem postopku
Pismo je modre barve, ima oznako »OSEBNO! ZUP« in ima priloženi dve vsebinsko enaki sporočili o prispelem pismu. Pismo se lahko vroči osebno naslovniku oziroma njegovemu pooblaščencu. Kot vročitev osebno naslovniku se šteje tudi vročitev zakonitemu zastopniku ali skrbniku.
Pri vročitvi pisma pooblaščencu fizične osebe mora pooblaščenec vedno podpisati izjavo na vročilnici, da ga je naslovnik pooblastil za prevzem pisma, ne glede na to ali ima overjeno ali neoverjeno pooblastilo, ali pa sploh nima pisnega pooblastila (ko samo izjavi, da ga je naslovnik pooblastil za prevzem pošte). Na vročilnico in vročilno listino poleg podpisa pooblaščenca čitljivo napiše ime in priimek pooblaščenca ter vrsto in številko osebnega dokumenta pooblaščenca.
Samo v primeru, ko ZUP-pismo prevzema pooblaščenec pravne osebe na podlagi overjenega pooblastila, ta ne rabi izpolniti izjave na vročilnici (prevzem potrdi s podpisom).
Pismo, naslovljeno na pravno osebo, ustanovo, samostojnega podjetnika, se vroči osebi, ki je pooblaščena za prevzem pošiljk. Zakoniti zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe, ki razpolaga z overjenim pooblastilom, potrdi prevzem pošiljke le s podpisom na vročilnici in vročilni listini (ne izpisuje besede poobl., ipd.). Pismo pa se lahko vroča tudi na podlagi neoverjenega pooblastila ali osebi zaposleni na sedežu pravne osebe ali drugi osebi v pisarni oziroma poslovnem prostoru. V tem primeru mora prevzemnik pisma podpisati izjavo na vročilnici.
Če se nedvoumno ugotovi, da je naslovnik preseljen ali neznan, se pismo vrne pošiljatelju z ustrezno navedbo na hrbtni strani vročilnice. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na kateri se označi, da je naslovnik preseljen / neznan.
Če je naslovnik preseljen, se zraven te oznake napiše:
-»preseljen na drug naslov - nov naslov ni znan«, če pismonoši nov naslov naslovnika ni znan,
-»preseljen na drug naslov - ulica / naselje in hišna številka, poštna številka in pošta«, če je pismonoši nov naslov naslovnika nedvoumno znan.
Če pismonoša pisma ne more vročiti naslovniku ali osebi, ki ji pismo lahko vroči (pooblaščenec, zakoniti zastopnik), na obe sporočili o prispelem pismu napiše datum poskusa dostave, na kateri pošti in kdaj lahko naslovnik pismo prevzame. Prav tako pismonoša na obeh izvodih sporočila o prispelem pismu obkroži ali navede mesto, kjer je pustil sporočilo (hišni predalčnik, nalepljeno na vrata, drugo primerno mesto) ter navede kraj in datum puščenega obvestila, kar potrdi s podpisom. Desni izvod sporočila o prispelem pismu pusti naslovniku, levi izvod pa pusti na pismu. Prav tako pismonoša na za to določenem mestu na vročilnici napiše datum, ko je naslovnika obvestil o prispelem pismu, kar potrdi s podpisom.
Če naslovnik pisma noče prevzeti, pismonoša na hrbtni strani vročilnice napiše razlog odklonitve prevzema, mesto, kjer je pismo pustil (v naslovnikovem stanovanju, hišnem predalčniku ali na kakšnem drugem primernem mestu), uro, datum z besedo in vročitev potrdi s podpisom in žigosa s poštnim žigom.
Če naslovnik pošto obvesti o začasni odsotnosti, se to ne upošteva. Pismo se vroča po ustaljenih postopkih.
Če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh po puščenem obvestilu, velja, da je vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Pisma, ki jim je pretekel rok za prevzem na pošti, pismonoša vloži v hišni predalčnik ali izpostavljeni predalčnik naslednji delovni dan po preteku roka. V primeru vložitve pisma v hišni ali izpostavljeni predalčnik pismonoša v dostavni knjižici v stolpcu za podpis naslovnika vpiše zaznambo »VLOŽENO V HP« oz. »VLOŽENO V IP«.
V primeru, ko se pismo v upravnem postopku po preteku roka za prevzem na pošti vloži v naslovnikov hišni ali izpostavljeni predalčnik, se pošiljatelju vrne levo sporočilo o prispelem pismu. Pismonoša pri tem izpolni hrbtno stran sporočila tako, da vpiše datum in uro, ko je bilo pismo vloženo v naslovnikov hišni ali izpostavljeni predalčnik in se podpiše. Pisma, ki se vračajo pošiljatelju, se opremijo na ustaljen način. Na hrbtno stran vročilnice se pripiše tudi oznaka, da naslovnik nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika oziroma je neuporaben, in sicer »nima predalčnika« oz. »predalčnik neuporaben«. Navedeno ne velja, če pošiljke fizično (zaradi velikosti) ni možno vložiti v hišni ali izpostavljeni predalčnik. Če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh se pismo vrne pošiljatelju. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na katero se vpiše »ovojnica ne gre v predalčnik«.
6.10.6 Sprejem pošiljk in vplačil na dostavi
Poleg pošt, ki sprejemajo na okencih vse vrste poštnih pošiljk, sprejemajo skoraj vse pošiljke tudi pismonoši. Tako ima Pošta na ta način široko razvejano mrežo svojih delovnih mest in poštne storitve so bližje uporabnikom.
6.10.6.1 Sprejem navadnih pisemskih pošiljk
Navadne pisemske pošiljke sprejema pismonoša na terenu od pošiljateljev.
Ob tem mora pismonoša pri obhodu dostavnega okraja redno (po določenem urniku) izpraznjevati vse poštne nabiralnike, hkrati pa mora skrbeti za čistočo in urejenost teh naprav. Vsak poštni nabiralnik mora izprazniti temeljito. Če najde v poštnem nabiralniku denar, znamke ali kakšne predmete (ki imajo lahko večjo ali manjšo vrednost), mora denar in druge najdene predmete izročiti obračunskemu delavcu ali vodji pošte. Prijaviti mora tudi vse izredne primere in dogodke, na primer poškodbe nabiralnika, pošiljk in podobno. O tem mora narediti že na terenu ustrezno zabeležko v dostavni beležnici.
Medtem ko pismonoša ne more vplivati, da bi bile pošiljke, vzete iz poštnih nabiralnikov, tudi pravilno naslovljene in opremljene za varen in ustrezno hiter prenos do naslovnika, pa lahko v primerih osebnega sprejema pošiljk pošiljatelje na te zahteve takoj opozori. Vse pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ki jih pismonoša ugotovi, mora pošiljatelj takoj odpraviti. Pismonoša ne sme sprejeti pošiljk, ki ne izpolnjujejo pogojev za prenos.
Pismonoša se mora torej pri sprejemu pošiljke, zlasti neposredno od pošiljatelja, prepričati, ali je pošiljka pravilno opremljena in naslovljena (ustrezna ovojnina, dovoljena velikost in masa ipd.) in ali je poštnina (v znamkah, ki jih je uporabnik predhodno nalepil na pošiljko) ustrezno oz. pravilno plačana. Morebitno premalo plačano poštnino mora izterjati od uporabnika.
Pismonoša sprejete navadne pošiljke v poštni torbi hrani ločeno od pošiljk za vročitev naslovnikom.
6.10.6.2 Sprejem knjiženih pošiljk in opravljanje denarnih storitev na dostavi
Pri sprejemu knjižene pošiljke pismonoša preveri, če pošiljka izpolnjuje pogoje za prenos (velikost, masa, oprema, zapiranje in pošiljateljev ter naslovnikov naslov) in po možnosti ugotovi maso pošiljke. Če je pošiljatelj izpolnil potrdilo o oddaji pošiljke oziroma popis oddanih pošiljk, preveri, če je obrazec pravilno izpolnjen. Nato vpiše podatke o pošiljki v sprejemno potrdilo na dostavi in preveri, če so na pošiljkah nalepljene znamke v zadostnem znesku, oziroma zaračuna poštnino.
Pri sprejemu vrednostnega pisma, paketa, poslovnega paketa in Hitre pošte na dostavi mora pismonoša preveriti, če vrednost ne presega najvišjega zneska, ki je določen s posebnem sklepom (trenutno znaša 4.200,00 EUR).
Pismonoša lahko na dostavi opravi tudi nekatere denarne storitve, in sicer sprejme vplačilo poštne in telegrafske nakaznice ter plačilnega naloga obrazca UPN ali UPN QR. Pismonoša sprejme od uporabnika (vplačnika) vplačilni dokument skupaj z denarjem. Pri vplačilu preveri, ali je vplačilni dokument pravilno izpolnjen (na vplačilnem dokumentu ni dovoljeno ničesar popravljati) ter ga vpiše v sprejemno potrdilo na dostavi.
Pismonoša pri vplačilu obrazca UPN ali UPN QR identificira dejanskega vplačnika na podlagi veljavnega osebnega dokumenta s fotografijo, in sicer: Potni list, Osebna izkaznica, Vozniško dovoljenje - kartica, Izkaznica prosilca za mednarodno zaščito, Dovoljenje za začasno prebivanje, Dovoljenje za stalno prebivanje, Diplomatska, konzularna izkaznica, Vozniško dovoljenje - staro, in na hrbtno stran obrazca UPN zapiše naslednje podatke o dejanskem vplačniku:
do vključno 1.000,00 EUR:
- ime priimek, naslov vplačnika, državo naslova dejanskega plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu),
-vrsto osebnega dokumenta,
-številko osebnega dokumenta,
-kraj rojstvo,
-datum rojstva.
od 1.000,01 EUR dalje:
-ime priimek, naslov, državo naslova dejanskega plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu),
-vrsto osebnega dokumenta,
-številko osebnega dokumenta,
-kraj rojstva,
-datum rojstva.
-začasni naslov, državo začasnega naslova (če ga stranka ima),
-kraj izdaje osebnega dokumenta,
-državljanstvo,
-davčno številko.
Ostale podatke, ki jih je potrebno zapisati na plačilni nalog, niso pa razvidni iz osebnega dokumenta, dejanski vplačnik pove ustno.
Če dejanski vplačnik nima osebnega dokumenta, na podlagi katerega bi pismonoša pridobil potrebne osebne podatke, pismonoša plačilnega naloga obrazca UPN, UPN z OCR ali UPN QR ne sme sprejeti v plačilo.
Za vplačilo stranki zaračuna ustrezni znesek po veljavnem ceniku (če gre za telegrafsko nakaznico, je treba poleg poštnine zaračunati še znesek za prenos telegrama). Denar in vplačilni dokument shrani pismonoša v mapi za listine in vrednotnice ali v denarnici v poštni torbi.
Sprejemno potrdilo na dostavi, ki je v obliki knjižice, ima lahko poleg pismonoša tudi pošiljatelj. Izpolnjuje se v dveh izvodih; izvirnik prejme pošiljatelj, kopijo pa pismonoša. Če ima knjižico pošiljatelj, jo praviloma tudi sam izpolnjuje. V stolpec Vrsta vplačila / pošiljke se lahko vpisujejo skrajšane oznake (R, V, Nak, PKT, UPN, AR, ODK ...), v stolpcu Znesek vplačila pa se vpiše znesek sprejete nakaznice ali obrazca UPN. V stolpcu Poštnina / vplačnina je treba vpisati znesek poštnine za posamezno sprejeto pošiljko oz. znesek poštnine za posamezno vplačilo. Na vsakem sprejemnem potrdilu mora biti zapisan tudi naziv in naslov pošiljatelja.
Na sprejemnem potrdilu na dostavi ni dovoljeno ničesar popravljati. Če se pismonoša ali uporabnik zmoti, mora napačen podatek popraviti tako, da ga prečrta (da ostane še naprej čitljiv), nad in pod njim pa vpiše pravilen podatek, kar potrdi s podpisom.
Po vrnitvi z dostave preda pismonoša obračunskemu delavcu vse sprejete pošiljke, nakaznice, plačilne naloge, sprejemna potrdila na dostavi, morebitna potrdila o oddaji pošiljke oziroma popise oddanih pošiljk in denar, da lahko obračunski delavec opravi obračun. Morebitne nepravilnosti odpravita skupaj pismonoša in obračunski delavec.
Pismonoša nato ob naslednji dostavi uporabniku vrne izvirne vplačilne dokumente in potrdila o oddaji pošiljke. Potrdila mu vroči osebno, lahko pa jih tudi vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik.
Če je pismonoša nepravilno zaračunal znesek poštnine, ali se kako drugače zmotil, obračunski delavec popravi zneske na sprejemnem potrdilu na dostavi v skladu z navodili. V rubriko Vrnjeno / doplačano vpiše ustrezni znesek. Pismonoša nato pri naslednji dostavi vrne pošiljatelju razliko zaradi preveč zaračunanega zneska ali izterja premalo zaračunani znesek. Pošiljatelj na izvodu sprejemnega potrdila na dostavi, ki ga ima pismonoša, potrdi znesek vrnjenega oz. izterjanega denarja s podpisom.
6.10.7 Blagajniška sredstva
V pošti je malo delovnih mest, kjer se ne posluje z denarjem ali drugimi vrednostmi. Na nekaterih delovnih mestih je poslovanje z denarjem ali drugimi vrednostmi delavčeva edina ali pretežna delovna naloga.
Na vsaki pošti je glavna blagajna denarnega prometa delovno mesto, ki opravi dnevni začetek in zaključek poslovanja pošte.
Poleg glavne blagajne so na poštah tudi pomožne blagajne denarnega prometa, na katerih poštni delavci lahko opravljajo storitve denarnega poslovanja, prodajo poštnih storitev, prodajo blaga in ostalih storitev.
Na vseh delovnih mestih je blagajniško poslovanje sestavni del delovnih opravil poštnega delavca, ker mora strankam storitve zaračunavati (po veljavnem ceniku). To pa velja tudi za pismonoša, ki prav tako posluje z denarjem in drugimi blagajniškimi sredstvi.
Blagajniška sredstva so plačilna sredstva, blago in druga sredstva, ki se hranijo v blagajniških napravah, v razstavnih vitrinah, na prodajnih pultih, na prodajnih policah ter pri pismonoših.
Pismonoša prav tako posluje z blagajniškimi sredstvi, med drugim tudi z določenim zneskom obratovalne gotovine, ki mu omogoča nemoten začetek dela s strankami, in sicer predvsem pri prodaji blaga (poštnih znamk in poštnih celin, blaga v klasični in blaga v komisijski prodaji). Kot že navedeno, pismonoša prodaja na dostavi poštne znamke z oznako A in B, mobikartice in srečke, ostale vrste blaga pa glede na možnosti, povpraševanje in naročilo strank.
Pismonoša hrani prevzeta blagajniška sredstva (razen plačilnih sredstev, ki so namenjena za opravljanje storitev oz. poslovanje v dostavi) izven delovnega časa v zaklenjenem predalu potovnika ali v drugih zaklenjenih omarah oziroma blagajnah. Poleg blagajniških sredstev, s katerimi posluje, ne sme hraniti nobenega drugega (osebnega) denarja in vrednosti.
Pismonoša mora vsak sprejeti bankovec dobro pregledati, da ni morda poškodovan, ponarejen ali že vzet iz obtoka (neveljavno plačilno sredstvo). Takega bankovca pismonoša ne sme sprejeti. Če pri prevzemu gotovine obstaja sum, da je bankovec ali kovanec ponarejen, pismonoša ravna na naslednji način:
-na čim manj opazen način obvesti Nadzorni center Pošte Slovenije na telefonsko številko 02 449 2626, pri čemer delavcu v Nadzornem centru sporoči poštno številko in lokacijo ter pove, da gre za sum unovčitve ponarejenega bankovca ali kovanca. Stranko do prihoda policista poskuša zadržati, in sicer na ta način, da z njo komunicira (zavlačuje postopek transakcije),
-policist sestavi zapisnik v petih izvodih, v katerem navede podatke o predlagatelju sumljivega bankovca ali kovanca (vrsta valute, apoen, serijska številka idr.). Dva izvoda zapisnika obdrži policist skupaj z bankovcem oziroma s kovancem, tretji izvod dobi stranka, četrti izvod pošlje pošta poslovni enoti, peti izvod hrani pošta v arhivu.
6.11 VRNITEV PISMONOŠ Z DOSTAVE IN OPRAVILA NA POŠTI
Podobno kot izhod pismonoša je tudi vrnitev na pošto predvidena in določena s potovnico oziroma obhodnim redom. Ta čas je seveda le okviren, kajti čas, ki ga pismonoša porabi za dostavo pošiljk in druga opravila na terenu, je iz dneva v dan različen in nanj vpliva vrsta dejavnikov. Kdaj bo lahko delo na dostavi zaključeno, je odvisno od količine in vrste pošiljk, vremenskih razmer, nepredvidenih težav in okoliščin na terenu (pokvari se avtomobil, kolo z motorjem, ...); odvisno pa je tudi od delavčeve osebne sposobnosti in včasih tudi iznajdljivosti. Vendar se mora pismonoša po opravljeni dostavi takoj in po najkrajši (seveda ustrezni) poti vrniti na pošto. Pismonoša naj se ne bi zadrževal na terenu v času teme; poleti naj bi se vračal na pošto najpozneje do 18. ure, pozimi pa že prej (gre za izjeme v času izplačevanja pokojninskih nakaznic ipd.).
6.11.1 Obračun
Pismonoša mora po vrnitvi z dostave opraviti z manipulativnim delavcem obračun. Pred tem mora urediti vse nevročene pošiljke, povratnice, sporočila in vročilnice vročenih knjiženih pošiljk, vplačilne dokumente ter izterjane zneske obremenitev tako, da:
-na naslovno stran nevročenih pošiljk, ki se vračajo, nalepi nalepko Vrniti / Return oziroma odtisne štampiljko z isto vsebino in označi razlog nevročitve, kar potrdi s podpisom in z odtisom poštnega žiga. Odtis poštnega žiga mora pokriti del nalepke Vrniti / Return oziroma odtisa štampiljke;
-v dostavni knjižici in na povratnicah ter vročilnicah preveri pravilnost vročitve pošiljk (npr. podpis naslovnika, pravilni zapis datuma na povratnicah in vročilnicah); v primeru vročanja z aplikacijo UPO Mobile preveri ali se dokumenti za predajo (DOB, POD, AR, VR), pošiljke ter blagajna, ki so zapisani na izpisu Zaključek dela / Obračun ujemajo z dejanskim stanjem in se na izpis podpiše;
-podpiše povratnice, vročilnice in sporočila;
-pri vročenih pošiljkah z obremenitvijo vpiše znesek obremenitve v dostavno knjižico v stolpec Opomba. Zatem zneske sešteje in skupni znesek izterjanih obremenitev vpiše pod zadnjim vpisom v dostavni knjižici in se zraven podpiše; v primeru vročanja z aplikacijo UPO Mobile preveri vplačilne dokumente in izterjane zneske z izpisom Zaključek dela / Obračun;
-ločeno razvrsti izplačane in neizplačane nakaznice (poštne nakaznice, pokojninske nakaznice, nakaznice - obrazec UPN) ter vplačilne dokumente, popiše gotovino in tako ugotovi stranje (bankovce in kovance mora urediti, bankovce mora zložiti - "glavo na glavo").
Morebitni presežek ali primanjkljaj je dolžan prijaviti obračunskemu delavcu ali vodji pošte; velja pravilo, da delavec vzrokov zlasti večjih blagajniških razlik ne raziskuje sam, ampak v sodelovanju z vodjo pošte.
Če opravlja pismonoša obračun z dvema ali več delavci (na večji pošti), mora urediti nevročene pošiljke, povratnice in vročilnice vročenih knjiženih pošiljk, vplačilne dokumente ter izterjane zneske obremenitev tako, da bo nemoteno opravil obračun z vsakim obračunskim delavcem posebej. Pismonoša in obračunski delavec morata opraviti obračun vselej neposredno (če je časovna stiska, mora obračunski delavec vsaj vpričo pismonoša prevzeti - prešteti denar, vendar naj bo to le skrajna izjema). Obračunski delavec mora pismonoša opozoriti na odpravo morebitnih pomanjkljivosti oziroma ga poučiti, kako naj ravna v prihodnje v podobnih primerih.
6.11.1.1 Urejanje pošiljk, pobranih iz poštnih nabiralnikov
Na pošiljkah, ki se oddajajo prek poštnih nabiralnikov mora biti poštnina označena s poštnimi znamkami ali z oznako "Poštnina plačana. Pog. št. ..." pri poslovnih odgovorih. Pismonoša pošiljke, ki jih je pobral iz poštnih nabiralnikov, razvrsti glede na vrsto, obliko in velikost tako, da so pripravljene za žigosanje. Pri tem izloči pošiljke z neplačano oziroma s premalo plačano poštnino in poškodovane pošiljke. Kot pošiljke z neplačano poštnino se obravnavajo tudi pošiljke z oznako "Poštnina plačana pri pošti ..." oziroma "Postage paid Slovenia" in drugimi oznakami.
Na standardno pismo, navadno pismo in dopisnico z neplačano oziroma s premalo plačano poštnino pismonoša v desni zgornji del naslovne strani odtisne štampiljko "T". Pošiljka se nato odpravi naslovni pošti.
Na standardno pismo, navadno pismo in dopisnico za čezmejni promet z neplačano oziroma s premalo plačano poštnino pismonoša desno od črke "T" napiše ulomek, katerega števec pomeni znesek manjkajoče poštnine, imenovalec pa znesek poštnine za prenos standardnega pisma v čezmejnem prometu. Če je na takšni pošiljki označena storitev prednostno, pismonoša prečrta to storitev.
Če je pismonoša našel v poštnem nabiralniku več kot 10 standardnih pisem, navadnih pisem ali dopisnic z neplačano oziroma s premalo plačano poštnino, se pošiljke vrnejo pošiljatelju nežigosane in brez odtisa štampiljke "T". Če sprejemna pošta ni hkrati tudi dostavna pošta pošiljatelja, se pošiljke v navadnem pismu brez plačila poštnine pošljejo pošiljatelju. Če pošiljatelj ni znan, se pošiljke opremijo z odtisi štampiljke "T" in odpravijo naslovni pošti.
Druge pošiljke z neplačano oziroma s premalo plačano poštnino se vrnejo pošiljatelju oziroma se štejejo za neizročljive, če pošiljatelj ni znan. Pošiljke se vrnejo nežigosane in brez odtisa štampiljke "T". Če sprejemna pošta ni hkrati tudi dostavna pošta pošiljatelja, se pošiljke v navadnem pismu brez plačila poštnine pošljejo pošiljatelju.
Če je pismonoša v poštnem nabiralniku našel pošiljko z oznako za priporočeno pismo ali vrednostno pismo, na kateri je označena zadostna poštnina in izpolnjuje pogoje za prenos, se pošiljka sprejme in odpravi kot navadna pošiljka.
Vse pošiljke, prevzete iz nabiralnika, se nato številčno vnesejo v aplikacijo UPO.
6.11.2 Priprava pošiljk za odpravo
Ko govorimo o pripravi pošiljk za odpravo, mislimo na ureditev, zlaganje navadnih pisemskih pošiljk zaradi žigosanja, žigosanje pošiljk, vlaganje pošiljk v pismarnice in pripravo svežnjev. Sklep je tako pripravljen za odpravo pošiljk poštnemu logističnemu centru ali drugim oddelkom na pošti.
6.11.2.1 Poštni žig in žigosanje navadnih pisemskih pošiljk
Vsa delovna mesta na pošti, ki opravljajo sprejem, odpravo, vročitev ter blagajniška delovna mesta idr., morajo imeti predpisan poštni žig. Poštni žig je delovno sredstvo vsake pošte in mora biti, ko ni v uporabi, zaklenjen v blagajni.
Poštni žig je namenjen žigosanju pošiljk, manipulativnih listin in dokumentov. Odtis žiga daje poslovnim listinam uradni značaj in na podlagi podatkov iz žigov, odtisnjenih na pošiljkah in listinah, se urejajo tudi razmerja med pošto in uporabniki poštnih storitev.
Vsak (redni) poštni žig vsebuje naslednje podatke: naziv pošte s poštno številko, dan, mesec, leto in uro ter oznako zaradi medsebojnega razločevanja (mala črka abecede). Pri priložnostnih žigih ura v žigu ni obvezna (le datum; ta je lahko premičen ali stalen), razen tega ima lahko še priložnostno besedilo in skico. Vsaka pošta ima vsaj en poštni žig.
Poznamo več vrst poštnih žigov:
-po namenu poznamo redne poštne žige, ki jih imajo posamezna delovna mesta, in priložnostne poštne žige, ki se izdelajo in uporabljajo za obeležitev pomembnejšega dogodka;
-po načinu uporabe poznamo ročne, strojne in računalniške (terminalne) žige. Med ročne žige štejemo: navadne in potezne ročne žige. Strojni žigi so nameščeni v poštninskih strojih (pri uporabnikih) in žigosnih strojih (žigosnikih, ki so lahko namizni ali stoječi). Računalniški žigi se uporabljajo za potrjevanje dokumentov tistih storitev, ki se opravljajo prek računalnika.
Ker daje poštni žig listini, ki je z njim žigosana, uradni značaj, ker morajo biti poštne znamke na pošiljkah razveljavljene z lepim in s pravilnim odtisom žiga, morajo biti poštni žigi ustrezno in redno vzdrževani ter očiščeni. Žig, ki je v uporabi, je treba vsak dan pred uporabo in po potrebi tudi med delovnim časom očistiti (npr. s ščetko). Vsaj enkrat na teden, po potrebi tudi večkrat, je treba žig za več ur namočiti v posebnem kemičnem sredstvu za čiščenje, nato pa ga pred uporabo očistiti oziroma skrtačiti in obrisati. Za vzdrževanje žigov in žigosnih blazinic so pogosto zadolženi tudi pismonoši.
Pomembno je tudi pravilno obračanje datuma in ure v žigu. Datum je treba obrniti vsak dan pred začetkom dela na delovnem mestu, uro pa naravnati na polno uro pred prvo odpravo, kar velja tudi za vsako nadaljnjo odpravo. Če je na primer odprava ob 14.20, naravnamo uro v žigu na 14 (označb za minute ni). Na poštah, ki sprejemajo pošiljke tudi po zadnji odpravi, se ura obrne na polno uro pred zaključkom delovnega časa pošte.
Vse sprejete pisemske pošiljke, razen nenaslovljene direktne pošte, nenaslovljene publikacije in navadnih pisemskih pošiljk z oznako "Poštnina plačana pri pošti ...", za katere je s pošiljateljem sklenjen dogovor o nežigosanju, se žigosajo s poštnim žigom sprejemne pošte. Pisemskih pošiljk, ki so žigosane s poštninskim strojem, ne žigosamo, razen če so žigosane z napačnim datumom (razlika sme biti le do tri dni - od datuma, ki ga kaže odtis, do dneva sprejema - sicer mora pošta sprejem take pošiljke zavrniti).
Žigosanje pošiljk je torej pomembno opravilo. Pošiljke je treba žigosati s čitljivim in z jasnim odtisom žiga, in to tako, da so vodoravni podatki v žigu (datum ...) na odtisu zares vodoravni, da je poštna številka spodaj ipd. Lepi odtisi žigov so odvisni tudi od pravilnega vzdrževanja žiga in blazinice, so pa tudi odraz smisla poštnih delavcev za vestno in natančno delo ter za lep videz.
Poštni žig je treba pri žigosanju pravilno (trdo) držati v roki, da niso odtisi razmazani. Žigosati je treba na posebni gumijasti podlagi in s celo površino žiga hkrati. Če je na pošiljki več znamk, se lahko žigosajo z enim odtisom žiga (do štiri). Velja pravilo, da mora žig zajeti najmanj eno petino znamke. Žigi ne smejo biti nikdar odtisnjeni drug čez drugega, prav tako ne smeta biti na isti znamki dva odtisa žiga. V primeru, da je žig nerazločen, je treba poleg znamke (prejšnjega žiga) odtisniti čitljiv odtis žiga. Če pa je oblika pošiljke taka, da čitljivo žigosanje ni možno, je treba poleg odtisa žiga napisati s črnilom ali kemičnim svinčnikom podatke o pošti in datumu sprejema pošiljke.
S poštnim žigom žigosamo samo veljavne slovenske znamke in celine. Filatelistom lahko žigosamo znamke, ki niso nalepljene na poštni pošiljki.
Pošta, ki opazi, da sprejemna pošta ni razveljavila poštnih znamk, mora znamke razveljaviti z odtisom štampiljke Naknadno razvrednoteno. Če to opazi pismonoša na dostavi, znamke samo prečrta.
6.11.2.2 Priprava in izmenjava sklepov
Pošiljke se odpravijo v sklepih, ki se pripravijo v pismarnicah ali zabojnikih.
6.11.2.2.1 Priprava sklepov v pismarnicah
Odprava pošiljk se izvaja v malih, srednjih in velikih pismarnicah. Masa male pismarnice ne sme presegati 15 kg, srednje pismarnice 20 kg in velike pismarnice pa 30 kg. Pošiljke se v male pismarnice zlagajo tako, da je polje za označevanje poštnine zgoraj, naslovne strani pošiljk pa so obrnjene k tisti strani pismarnice, na kateri je utor za nazivnico. V velike pismarnice se pošiljke zlagajo tako, da je naslovna stran praviloma obrnjena navzgor, naslovne strani pošiljk pa morajo biti obrnjene v isto smer. Pošiljke v pismarnicah se ne povezujejo v svežnje.
S-sklep se pripravi v mali pismarnici, ki mora biti zaprta s pokrovom in z rdečo zapiralko za S-sklep. Pismarnica se dodatno označi z rdečo nazivnico za pismarnico S-sklepa.
R-sklep se pripravlja v mali ali veliki pismarnici in se ne zapira s pokrovom, v utor pismarnice pa se vloži modra nazivnica za pismarnico R-sklepa.
N-sklep se pripravlja v odprti mali ali veliki pismarnici. V utor pismarnice se vloži:
rumena nazivnica za pismarnico N-sklepa standard, če so v pismarnici navadne pošiljke, ki ne vsebujejo trdih in izbočenih predmetov (kot so npr. kovanci, ključi, svinčniki) ter ustrezajo naslednjim velikostim in masi:
-najmanjša velikost: 90 x 140 mm,
-največja velikost: 125 x 235 mm (velikost pošiljk je določena tako, da je polne male pismarnice mogoče vlagati eno v drugo),
-največja debelina: 5 mm,
-največja masa: 50 g (stroj lahko usmerja pošiljke, težje od standardnih pisem);
bela nazivnica za pismarnico N-sklepa nestandard, če so v pismarnici navadne pošiljke za strojno usmerjanje, ki ne vsebujejo trdih in izbočenih predmetov ter ustrezajo naslednjim velikostim in masi:
-najmanjša velikost: 125 x 235 mm,
-največja velikost: 244 x 355 mm,
-največja debelina: 13 mm,
-največja masa: 750 g;
bela nazivnica za pismarnico N-sklepa ročno, če so v pismarnici navadne pošiljke za ročno usmerjanje - večje pošiljke ter pošiljke, ki vsebujejo trde in izbočene predmete.
Če pošta pri odpravi nima dovolj pošiljk za zapolnitev odprte pismarnice, se pošiljke zložijo in predajo vozniku v roke.
6.11.2.2.1.1 Pregled pošiljk po pismarnicah
Nazivnica: rdeča. Sklep: "S". Prevozna enota: mala pismarnica s pokrovom. Vrsta pošiljk:
-vrednostna pisma
-pošiljke s potnimi listi
-Hitra pošta v notranjem in mednarodnem prometu
-priporočena pisma v mednarodnem prometu
-prednostne pisemske pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu
-nakaznice
-(lahko tudi priporočene pisemske pošiljke).
Nazivnica: modra. Sklep: "R". Prevozna enota: mala, srednja ali velika pismarnica (ustrezna glede na velikost pošiljk). Vrsta pošiljk: priporočene pisemske pošiljke.
Nazivnica: rumena. Sklep: "N". Prevozna enota: mala pismarnica. Vrsta pošiljk: navadne pisemske pošiljke za strojno usmerjanje:
-najmanjša velikost 90 x 140 mm,
-največja velikost 165 x 235 mm,
-največja masa 50 g,
-največja debelina 5 mm.
Nazivnica: bela (velja za pošte PLC Ljubljana). Sklep: "N" LC ročno. Prevozna enota: mala pismarnica. Vrsta pošiljk:
-dopisnice in navadne pisemske pošiljke za ročno usmerjanje (pošiljke s trdimi /izbočenimi predmeti)
-vrnjene, preposlane pošiljke.
Nazivnica: bela (velja za pošte PLC Ljubljana). Sklep: "N" AO ročno. Prevozna enota: mala ali srednja pismarnica. Vrsta pošiljk: AO pošiljke - pošiljke večje od formata A5 oz. pošiljke, ki so večje od dimenzije 170 x 260 mm. Največja velikost ne sme presegati dimenzije 260 x 340 mm.
Nazivnica: bela (velja za pošte PLC Ljubljana). Sklep: "N" P, SV ročno. Prevozna enota: velika pismarnica. Vrsta pošiljk: Pošiljke, ki presegajo dimenzije 260 x 340 mm. Večje pisemske pošiljke nepravilnih oblik (škatle, oblazinjene kuverte, svežnji).
Nazivnica: bela (velja za pošte PLC Maribor). Sklep: "N". Prevozna enota: mala, srednja ali velika pismarnica. Vrsta pošiljk:
-navadne pisemske pošiljke za ročno usmerjanje (večje pošiljke, pošiljke s trdimi predmeti)
-navadne pisemske pošiljke, ki ne ustrezajo dimenzijam in / ali masi navadnih pisemskih pošiljk za strojno usmerjanje.
Vrsta pošiljk izven male pismarnice (pošiljke se lahko vložijo v veliko pismarnico, oz. direktno na zabojnik):
-svežnji tiskovin
-večja vrednostna pisma
-večje pošiljke Hitre pošte
-večje priporočene pošiljke
-večje prednostne pošiljke
-paketi.
6.11.2.2.2 Priprava sklepov v zabojnikih
Za pripravo sklepov v zabojnikih se smiselno uporabljajo določila za pripravo sklepov v pismarnicah.
6.11.2.2.3 Izmenjava sklepov
Izmenjava sklepov pomeni predajo sklepov vozniku in tudi prevzem sklepov pri prispetju.
Izmenjavo sklepov opravljamo z zapisnikom izmenjave, ki ga izpolnjujemo v dvojniku (če gre za posrednika pri izmenjavah, pa v trojniku). Pred vpisovanjem podatkov se izvirnik in kopija zapisnika izmenjave v levem zgornjem kotu žigosata s poštnim žigom. Zapisnik izpolnjujemo po predtisku, in to:
-naziv odpravne pošte in naziv prejemnika sklepa,
-število prevoznih enot glede na vrsto sklepa.
Pri odpravi pismarnic S-, R- in N-sklepa v odprtih zabojnikih se v zapisnik izmenjave vpiše število zabojnikov in pismarnic S-sklepa. Število pismarnic N- in R-sklepa se ne vpiše.
Pri odpravi S-sklepa v zaprtem zabojniku se le-ta vpiše v zapisnik izmenjave kot prevozna enota.
Kartirane proste pošiljke S-sklepa se vpišejo v zapisnik izmenjave, tako da se številčno vpiše število prostih kartiranih pošiljk.
Če se v sklepu odpravljajo pošiljke z živimi živalmi, se v zapisnik izmenjave v stolpec Opomba vpiše zaznamek "ŽIVE ŽIVALI".
Zapisnik izmenjave se zaključi tako, da se pod zadnjim vpisom potegne črta in seštejejo vpisi po stolpcih. Delavec, ki je sestavil zapisnik izmenjave, se podpiše v levem delu zapisnika izmenjave pod seštevkom.
Pri odpravi sklepa na prevozno sredstvo (predaji) izroči poštni delavec prevozniku najprej zapisnik izmenjave, nato mu preda pismarnico S-sklepa s karto, ostale pismarnice, pakete in ostale proste pošiljke. Voznik (lahko tudi spremljevalec, sprevodnik avtobusa ipd.) primerja število prevzetih prevoznih enot in prostih pošiljk ter potrdi prevzem s podpisom na desni spodnji strani kopije zapisnika izmenjave. Izvirnik zapisnika obdrži oziroma ga posreduje naprej (v poštni logistični center ipd.).
________________________________________________________________________________
7 TRETJI DEL SKRIPTE ALI KOMUNICIRANJE NA DOSTAVI
Pismonoša se vsak dan srečuje s strankami in tudi s svojimi sodelavci. Kot tak v nenehnem stiku z ljudmi predstavlja sebe in podjetje, v katerem je zaposlen. Zaradi tega je to lahko le človek, ki je telesno in duševno zdrav, ki je prilagodljiv v stiku s strankami in ga veseli delo na terenu. Na kratko bi lahko rekli: kadar ima pismonoša znanje in sposobnosti za opravljanje svojega dela, ga lahko tudi uspešno opravlja.
-pogodbena pošta,
-premična pošta.
Pošte ločimo glede na nabor aktivnosti, ki jih opravljajo v procesu prenosa, in sicer dostavna, logistična, pretovorna, prevzemna, izročilna pošta.
-Dostavna pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig, lokacijo in določeno dostavno območje. Lokacijsko lahko deluje na eni ali več lokacijah. Izvaja sprejem, dostavo in izročitev vseh / določenih vrst pošiljk.
-Logistična pošta ima vse lastnosti dostavne pošte, dodatno pa pripravlja in deli pošiljke po linijah ter izvaja dostavo paketov večjih dimenzij, palet, tovora na večjem dostavnem območju.
-Pretovorna pošta ima vse lastnosti dostavne in logistične, dodatno pa skladišči blago ter v povezavi s poštno logističnim centrom (PLC) izvaja organizacijo in transport do PLC ali druge dostavne pošte.
-Prevzemna pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo. Lokacijsko lahko deluje na eni ali več lokacijah. Izvaja sprejem vseh vrst pošiljk ali le določenih ter izroča pošiljke, za katero so uporabniki izbrali kot naslov za prevzem (npr. poštno ležeče »pošta xxxx«).
Izročilna pošta ima vse lastnosti prevzemne pošte, dodatno pa izvaja izročitev pošiljk za naslovnike, ki spadajo v dostavno območje te pošte.
Pogodbena pošta je organizacijska oblika kontaktne točke, pri kateri poštno dejavnost v okviru svoje registrirane dejavnosti opravlja pogodbeni partner na podlagi pogodbe s Pošto Slovenije. Pogodbena pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo. Pogodbena pošta izvaja sprejem vseh vrst pošiljk ali le določenih za naslovnike, ki spadajo na območje pogodbene pošte. Dostavo na območju pogodbene pošte izvaja dostavna pošta ali logistična pošta, pretovorna pošta ali PLC ali dostavna točka.
6.2.2 Poštno logistični center
Ima svojo poštno številko, ime, poštni žig, lokacijo in območje na katerem izvaja usmerjanje, dostavo pošiljk ter organizira prevoz pošiljk na linijah v okviru poštnega voznega reda.
6.2.3 Druge organizacijske oblike poštnega omrežja
Druge organizacijske enote poštnega omrežja so:
-pismonoška pošta,
-dostavna točka,
-alternativno sprejemno-izročilno mesto,
-dostavni okoliš,
-dostavni okraj.
Pismonoška pošta ima svojo poštno številko in ime (samo za naslavljanje pošiljk). Uporablja štampiljko v obliki poštnega žiga obračunske pošte. Opravlja storitve v okviru obhodnega reda pismonoš in posluje v prevoznem sredstvu.
Dostavna točka ima svojo poštno številko in ime (ki se ne uporablja za naslavljanje pošiljk), poštni žig, lokacijo in določeno odstavno območje. Iz dostavne točke se izvaja dostava pošiljk, lahko pa tudi prevzem / sprejem pošiljk od pogodbenih strank, dostava pošiljk naslovnikom, posreduje sklepe poštam in organizira prevoze. Dostavna točka ni odprta za stranke.
Alternativno sprejemno-izročilno mesto je lahko avtomat za sprejem / izročanje pošiljk, npr. postomat ali lokacija pogodbenega izvajalca s katerim ima pošta sklenjeno pogodbo za sprejem / izročanje pošiljk (npr. Petrol).
Dostavni okoliš je zaključeno geografsko področje kontaktne točke (pošte), na katerem se opravlja dostava poštnih pošiljk. Vključuje vse naslovnike tega področja. Deli se na ožji, širši in najširši dostavni okoliš.
Ožji dostavni okoliš obsega več kot 300 gospodinjstev v enem naselju ali več naselij. Najširši dostavni okoliš obsega manjša naselja in posamezna gospodinjstva, kjer je treba pri dostavi opraviti več kot 1.000 metrov poti na dan / gospodinjstvo. Širši dostavni okoliš obsega naselja, ki niso zajeta v ožjem in najširšem dostavnem okolišu.
Dostavni okoliš je sestavljen iz enega ali več dostavnih okrajev.
-Dostavni okraj je območje, na katerem opravlja dostavo poštnih pošiljk en pismonoša. Delijo se na ožje, širše in najširše dostavne okraje, in sicer v okviru dostavnega okoliša pošte. Dostavni okraji se lahko organizirajo tudi kot kombinacija ožjega - O, širšega - Š in najširšega dostavnega okraja - K.
6.2.4 Sredstva poštnega omrežja
Sredstva poštnega omrežja so objekti in druge točke dostopa, naprave ter mobilna in druga sredstva, ki so medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto.
Poštni nabiralniki se uporabljajo za oddajo navadnih pisemskih pošiljk. PN je potrebno redno in dosledno izpraznjevati ter se pri izpraznjevanju prepričati, da v njem ni ostala kakšna pošiljka. Izprazniti ga je treba po uri, ki je navedena na njem, pošiljke pa morajo biti sprejete in odpravljene še isti dan.
Potovnik je usmerjevalni regal / miza z razdelilnimi mrežicami, ki ga uporabljamo za zlaganje in razvrščanje poštnih pošiljk po obhodnem redu okraja. Potovniki morajo biti opremljeni z letvicami in trakovi, na katerih so po obhodnem redu izpisana ulice in hišne številke oziroma naselja. Na en razdelek se praviloma napišeta največ dve hišni številki. Za naslovnike, ki imajo pet in več pošiljk dnevno, se določi samostojen predalček. Potovnik je potrebno ob spremembah v dostavnem okraju redno posodabljati.
Dostavno spravilišče se organizira zaradi hrambe večje količine pošiljk, ki je pismonoša ne more vzeti s seboj na dostavo. Tako pismonoša odnese pri prvem izhodu na dostavo samo tisti del pošiljk, ki spada k prvemu delu dostavnega okraja. Ostale pošiljke poveže v svežnje, ki jih praviloma vloži v dostavne vreče.
Dostavna spravilišča so:
-dostavna spravilišča na okenskih poštah,
-dostavna spravilišča pri strankah za hrambo navadnih in določenih knjiženih pošiljk,
-dostavna spravilišča pri strankah za hrambo svežnjev nenaslovljene direktne pošte in publikacij,
-dostavniki (»depo«).
V dostavnem spravilišču na okenski pošti se lahko hranijo vse vrste pošiljk v zaprtih pismarnicah ali v zaprtih dostavnih vrečah ter v svežnjih.
Pri strankah se na podlagi sklenjene pogodbe o hrambi pošiljk v dostavnem spravilišču lahko hranijo zaprte dostavne vreče ali zaprte pismarnice z navadnimi in knjiženimi pošiljkami (razen kartiranih pošiljk in priporočenih pisem, ki vsebujejo pomembne dokumente npr. osebne izkaznice, potne liste, bančne kartice) ter svežnji NNDP in publikacij. Ustno soglasje o hrambi NNDP in publikacij lahko pridobi tudi pismonoša, ki o tem obvesti vodjo pošte.
Dostavniki so posebne kovinske omarice, ki se nameščajo na objektih ali posebnih nosilcih in so namenjene hrambi navadnih in knjiženih pošiljk na dostavi (razen priporočenih pisem, ki vsebujejo pomembne dokumente, vrednostnih pisem in kartiranih pošiljk ter paketov z obremenitvijo). Nameščajo se na podlagi soglasja za namestitev dostavnika.
Pismonoša pripravi pošiljke za hrambo v dostavnih spraviliščih na enak način kot ostale pošiljke za dostavo (zloži jih po obhodnem redu) in jih poveže v sveženj. Svežnje vloži v dostavne vreče ali pismarnice, na katerih označi naslove lokacij dostavnih spravilišč. Izvode NNDP in publikacij pismonoša praviloma poveže v ločene svežnje, ki jih ne vlaga v dostavne vreče ali pismarnice. Po pripravi le-te vpiše v obrazec Potrditev prevzema in izročitve pošiljk v dostavnih spraviliščih (obr. P-121). Pismonoša oz. voznik potrdi prevzem tvarine s podpisom na obrazcu, dvojnik obrazca zadrži dostavna pošta (pri dostavnikih in dostavnih spraviliščih pri strankah za hrambo svežnjev NNDP in publikacij zadrži pošta edini izvod). Pismonoša oz. voznik preda stranki oziroma okenski pošti tvarino proti podpisu na obrazcu in zadrži drugi izvod obrazca, katerega po vrnitvi na lastno pošto preda obračunskemu delavcu v arhiviranje. Tretji izvod prejme okenska pošta, ki izroči tvarino pismonošu proti podpisu, in poskrbi za arhiviranje obrazca.
Na svežnjih, ki jih ne vloži v dostavne vreče ali pismarnice, pismonoša označi naslove lokacij dostavnih spravilišč. Dostavne vreče ali pismarnice, ki se hranijo pri strankah ali na okenski pošti, se zapirajo z zapiralko S-sklepa, razen če so v njej le navadne pošiljke.
Če pismonoša ob prevzemu dostavne vreče oz. pismarnice opazi poškodbo le-te, o tem obvesti vodjo pošte, ki mu glede na ugotovljeno stanje posreduje nadaljnja navodila v skladu z določili Navodila o poslovanju s pisemskimi pošiljkami.
6.2.5 Hišni in izpostavljeni predalčniki
Hišni predalčniki so namenjeni predvsem dostavi navadnih pošiljk in obvestil o prispelih pošiljkah. Hišni predalčniki so lahko individualni, namenjeni za individualne hiše, in skupinski, namenjeni za večstanovanjske objekte, bloke. Hišni predalčniki morajo biti nameščeni na dostopnem mestu,(zagotavljajo zaupnost vstavljenih pošiljk, omogočajo varno vročanje). Lastnik stanovanja ali poslovnega prostora je po Zakonu o poštnih storitvah dolžan poskrbeti za namestitev, označitev in vzdrževanje hišnega predalčnika.
V stavbah z več kot dvema nadstropjema morajo biti hišni predalčniki nameščeni v pritličju. Če je stavba podnevi zaklenjena, mora lastnik stavbe ali vodja pošte pismonošu zagotoviti dostop do predalčnikov. V kolikor pismonoša ob dostavi na naslovu ugotovi, da naslovnik nima urejenega hišnega predalčnika, mora o tem obvestiti nadrejenega na pošti.
Izpostavljeni predalčniki so namenjeni dostavi navadnih pošiljk in obvestil o prispelih pošiljkah naslovnikom in se nameščajo naslovnikom, ki izpolnjujejo za to določena merila, določena v Navodilu za uporabo izpostavljenih predalčnikov.
Dostava preko izpostavljenega predalčnika se lahko izvaja v primeru trajnih izjem:
1. zaradi oteženega dostopa:
a. če je stanovanje, individualna stanovanjska hiša ali poslovni prostor uporabnika poštne storitve od najbližje javne ceste oddaljen več kot 200 metrov, dostop do njega pa ni mogoč z ustreznim vozilom, in sicer vse dni v letu;
b. če je stanovanje, individualna stanovanjska hiša ali poslovni prostor uporabnika poštne storitve od najbližje javne ceste oddaljen več kot 2.000 metrov, dostop do njega pa je mogoč z ustreznim vozilom, in sicer vse dni v letu;
c. če je dostop do naslovnika mogoč le s prehodom zemljišča v zasebni lasti tretje osebe, ki ne dovoljuje prehoda.
2. če je javna cesta ali pot do naslovnika v tako slabem stanju, da predstavlja za dostavljavca nevarnost za njegovo zdravje ali varnost.
6.3 VRSTE POŠTNIH POŠILJK IN STORITEV
Uporabnik poštne storitve ima pravico in dolžnost izbrati tisto vrsto storitev, ki ustreza vrsti vsebine pošiljke in dejanski vrednosti pošiljke. Zelo pomembno je, da uporabniki dobijo točne informacije in nasvete o pošiljkah in storitvah.
6.3.1 Poštne pošiljke
Poštne pošiljke se delijo na dve skupini: navadne in knjižene pošiljke.
6.3.1.1 Navadne pošiljke
Navadne pošiljke so tiste, za katere se pošiljatelju ne izda potrdilo o oddaji pošiljke, od naslovnika pa se ne zahteva potrditev prevzema pošiljke.
Navadne pošiljke so:
-navadno pismo, navadno pismo s storitvijo,
-standardno pismo, standardno pismo s storitvijo,
-prednostno pismo S, M, L,
-tiskovina, tiskovina s storitvijo,
-dopisnica, dopisnica s storitvijo,
-pošiljka za slepe in slabovidne, pošiljka za slepe in slabovidne s storitvijo,
-naslovljena direktna pošta,
-nenaslovljena direktna pošta,
-naslovljena publikacija,
-nenaslovljena publikacija,
-poslovni odgovor,
-navadni paket,
-poslovno pismo,
-pošiljke v okviru dostopa do omrežja.
Navadno pismo je pošiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi:
-najmanjša velikost v pravokotni obliki: 90 x 140 mm,
-največja velikost v pravokotni obliki: seštevek dolžine, širine in višine 900 mm, pri čemer največja izmed teh treh velikosti ne sme presegati 600 mm,
-najmanjša velikost v obliki valja: seštevek dolžine in dveh premerov 170 mm, pri čemer dolžina ne sme biti manjša od 100 mm,
-največja velikost v obliki valja: seštevek dolžine in dveh premerov 1.040 mm, pri čemer največja posamezna velikost ne sme presegati 900 mm,
-največja masa: 2 kg.
Standardno pismo je zaprta pošilja v pravokotni obliki, izdelana iz neprosojnega papirja, naslednjih velikosti in mase:
-najmanjša velikost: 90 x 140 mm,
-največja velikost: 165 x 235 mm,
-največja debelina: 5 mm,
-največja masa: 20 g.
Naslovnikov naslov na standardnem pismu mora biti napisan v spodnjem desnem delu naslone strani pošiljke, vzporedno z njeno daljšo stranico. Hkrati pa mora biti pravilno in čitljivo napisan, sicer se šteje za navadno pismo. Standardno pismo ne sme vsebovati izbočenih in trdih predmetov, ki onemogočajo strojno usmerjanje. Ni ga dovoljeno zapirati s spenjačem ali z drugimi sredstvi, ki bi lahko poškodovala druge pošiljke in naprave.
Prosojni papir se lahko uporabi le za prosojno okence, skozi katerega se sme videti le naslovnikov naslov. Prosojno okence ne sme imeti barvnega roba ter mora biti izdelano iz materiala, ki omogoča, da se naslov zlahka prebere. Postavljeno je lahko v prostoru, ki mora biti oddaljen najmanj:
-40 mm od zgornjega roba ovitka,
-15 mm od desnega stranskega roba,
-15 mm od levega stranskega roba,
-15 mm od spodnjega roba.
Tiskovina je odprta pošiljka, ki vsebuje knjige, kataloge, časopise in periodični tisk. Masa in velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. V zgornji levi kot naslovne strani tiskovine mora pošiljatelj napisati ali odtisniti oznako "Tiskovina", v mednarodnem prometu pa "Printed papers".
Dopisnica je pošiljka v pravokotni obliki, izdelana iz kartona ali dovolj trdega papirja. Velikosti in masa dopisnice so:
-najmanjša velikost: 90 x 140 mm,
-največja velikost: 120 x 235 mm,
-največja masa: 20g.
Na naslovni strani dopisnice mora biti tiskana oznaka "Dopisnica" in poštna znamka oziroma druga oznaka o plačilu poštne storitve. Najmanj desna polovica naslovne strani dopisnice mora biti namenjena za naslov. Na dopisnici mora biti pravilno in čitljivo napisan naslovnikov naslov, sicer se šteje za navadno pismo. Kot dopisnica se šteje tudi razglednica.
Pošiljka za slepe in slabovidne je odprta pošiljka, ki vsebuje literaturo za slepe in slabovidne osebe. Velikosti pošiljke morajo ustrezati velikostim navadnega pisma. Največja masa pošiljke za slepe in slabovidne je 7 kg. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Pošiljka za slepe in slabovidne".
Naslovljena direktna pošta (v nadaljevanju: NDP) je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je enako po vsebini, na katerem je naslovnik / naslov naveden ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Masa in velikosti NDP morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. Na naslovni strani naslovljene direktne pošte mora pošiljatelj napisati ali odtisniti oznako »NDP«. NDP ne sme vsebovati izbočenih ali trdih predmetov, ki onemogočajo strojno usmerjanje pošiljk. NDP, ki ne ustreza navedenim pogojem, se šteje za navadno pismo.
Nenaslovljena direktna pošta (v nadaljevanju: NNDP) je pošiljka z oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno vsebino, na kateri naslov ni naveden. Njen bistven namen je spodbujanje prejemnika k nakupu. Med NNDP se štejejo tudi vabila ustanov, politična propagandna sporočila, NNDP z informativno, izobraževalno ali humanitarno vsebino. NNDP mora biti pravokotne oblike, katera najmanjša velikost je format A5 in največja velikost 230 mm x 320 mm.
Naslovljena publikacija (v nadaljevanju: NP) je pošiljka, med katero štejemo knjige, časopise, revije ter druge tiskane oblike objavljanja uredniško oblikovanih vsebin. NP lahko pošiljatelj odda brez ovojnine ali ovito s folijo, vloženo v kuverto, kartonsko embalažo ipd. Pri tem mora biti NP odprta toliko, da je vidna njena vsebina. V publikacijo je lahko vložena naročilnica, plačilni nalog ali poslovni odgovor oziroma druga tiskana priloga, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
-ima isto ime kot publikacija,
-ima istega izdajatelja kot publikacija,
-tisk, oblika in vrsta papirja so enaki kot pri publikaciji,
-vsebina priloge in publikacije sta povezani,
-je sestavni del publikacije in je vložena v posamezni izvod.
Velikosti naslovljene publikacije morajo ustrezati pogojem za navadno pismo. Največja masa naslovljene publikacije je 10kg.
Nenaslovljena publikacija (v nadaljevanju: NNPUBL) je pošiljka, med katero štejemo časopise, revije ter druge tiskane oblike objavljanja uredniško oblikovanih vsebin (npr. občinska glasila, glasila lokalnih skupnosti ipd.), ki ima praviloma številčne in / ali časovne oznake in izhaja redno ali neredno v zaporednih številkah. Masa in velikosti NNPUBL morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Poslovni odgovor je pošiljka, ki omogoča pošiljatelju, da pridobi odziv naslovnika na njegove oglaševalske, raziskovalne in druge akcije ter posredovane ponudbe. Poštnino za prenos poslovnega odgovora plača naslovnik poslovnega odgovora. Masa in velikost poslovnega odgovora morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Poslovno pismo je zaprta pošiljka v notranjem prometu pravokotne oblike, izdelana iz neprosojnega papirja. Prosojni papir se lahko uporabi le za prosojno okence, skozi katerega se sme videti le naslovnikov naslov. Prosojno okence ne sme imeti barvnega roba ter mora biti izdelano iz materiala, ki omogoča, da se naslov zlahka prebere.
Velikosti in masa poslovnega pisma:
-najmanjša velikost: 90 x 140 mm,
-največja velikost: 165 x 235 mm,
-največja debelina: 5 mm,
-največja masa: 50 g.
Navadni paket je pošiljka v notranjem prometu, ki ustreza naslednjim velikostim in masi:
-najmanjša velikost naslovne strani: 165 x 235 mm,
-največja velikost: do 1.500 mm po katerikoli velikosti, pri čemer seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno, ne sme presegati 3.000 mm,
-največja masa: 10 kg.
Navadni paket ne sme vsebovati lomljivih predmetov.
6.3.1.2 Knjižene pošiljke
Knjižene pošiljke so tiste, za katere se pošiljatelju izda potrdilo o oddaji pošiljke, od naslovnika pa se zahteva potrditev prevzema pošiljke. Gre torej za evidentiranje pošiljk pri sprejemu in vročitvi. Vsaka knjižena pošiljka se evidentira na podlagi trinajst mestne sprejemne številke, ki jo dobi pri sprejemu (na vsako knjiženo pošiljko se nalepi sprejemna nalepka s črtno kodo).
Knjižene pošiljke so:
-pisemske: priporočeno pismo, priporočeno pismo s storitvijo, priporočeno pismo za dostavo v hišni predalčnik; vrednostno pismo, poslovno vrednostno pismo, vrednostno pismo s storitvijo, poslovno vrednostno pismo s storitvijo; pismo v pravdnem postopku, pismo v upravnem postopku, pismo v kazenskem postopku, pismo v postopku vpisa v sodni register in postopkih izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije
-paketne: paket, paket s storitvijo; poslovni paket, poslovni paket s storitvijo; poslovni paket - isti naslovnik; poslovni paket večjih dimenzij; paleta; tovor; mali poslovni paket; mednarodni poslovni paket, Connect paket
-Hitra pošta: Hitra pošta po Sloveniji; Hitra pošta znotraj mest, Hitra pošta v tujino; Hitra pošta iz tujine.
Logistične storitve:
-paket Gorenje, paket Gorenje - dodatni s storitvami, paket Gorenje - večjih dimenzij, zabojnik (paleta) Gorenje,
-PG pošiljka Gorenje,
-PG pošiljka v kos,
-PG pošiljka na m3,
-Paket Studio Moderna - isti naslovnik,
-Paket dobavitelja,
-Logistične storitve - pavšal,
-Logistične storitve - pavšal1,
-Ekspresni prevoz tovora - osnovna cena,
-Ekspresni prevoz tovora - cena na prevožen kilometer (računa se v obe smeri).
Na spletni strani Pošte Slovenije (www.posta.si) je omogočeno sledenje (informacija o statusih) vseh vrst knjiženih pošiljk, sprejetih v Sloveniji in prispelih iz tujine. Aplikacija omogoča sledenje na podlagi sprejemne številke pošiljke.
Priporočeno pismo je zaprta pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi. Masa in velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Vrednostno pismo, poslovno vrednostno pismo je zaprta pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi ter ima označeno vrednost. Masa in velikost morajo ustrezati pogojem za navadno pismo.
Pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku, pisma v kazenskem postopku, pisma v postopku vpisa v sodni register in postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije so pošiljke, katerih prenos določajo posebni zakoni in morajo ustrezati pogojem za priporočeno pismo.
Priporočeno pismo za dostavo v hišni predalčnik je zaprta pošiljka v notranjem prometu, ki se evidentira pri sprejemu in dostavi in mora ustrezati pogojem za priporočeno pismo. Pošiljatelj pri oddaji dobi potrdilo, da je pošiljko oddal v prenos, naslovnik pa prevzema ne potrdi s podpisom - vroči se tako, da se vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal naslovnika. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka »Vročiti brez podpisa naslovnika, z vložitvijo v hišni predalčnik«.
Paket je pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi in lahko ima označeno vrednost. Paket, ki ima označeno vrednost, mora biti praviloma zaprta pošiljka. Velikosti morajo ustrezati pogojem za navadni paket, masa pa je lahko do 30 kg.
Velikosti in masa paketa:
-najmanjša velikost naslovne strani: 165 x 235 mm,
-največja velikost: do 1.500 mm po katerikoli velikosti, pri čemer seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno, ne sme presegati 3.000 mm,
-največja masa: do 30 kg.
Poslovni paket je pošiljka v notranjem prometu, ki jo lahko v prenos oddajo pravne osebe in tiste fizične osebe, ki imajo v skladu s predpisi registrirano izvajanje dejavnosti. Prenos se opravlja na način in pod pogoji, za katere se dogovorita pošiljatelj in izvajalec.
Poslovni paket mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
-najdaljša stranica: do 150 cm,
-seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno: do 300 cm,
-najmanjša velikost naslovne strani: 16,5 x 23,5 cm,
-največja masa: do 50 kg.
Poslovni paket - isti naslovnik mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
-najdaljša stranica: do 150 cm,
-seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno: do 300 cm,
-najmanjša velikost naslovne strani: 16,5 x 23,5 cm,
-največja masa: do 50 kg.
Kot poslovni paket večjih dimenzij se šteje pošiljka, ki izpolnjuje enega od navedenih pogojev:
-najdaljša stranica presega 150 cm (največ 200 cm),
-seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno, presega 300 cm (največ 550 cm),
-masa presega 50 kg (največ 100 kg).
Če poslovni paket večjih dimenzij presega navedene velikosti in / ali maso, se sprejem zaračuna po ceniku za prevoz tovora.
Kot paleta se šteje pošiljka, ki ustreza naslednjim velikostim in masi ter pogojem:
-največja dimenzija osnovne ploskve: 120 x 100 cm.
-največja višina: 150 cm.
-največja masa: do 600 kg,
-blago, naloženo na paleto, ne sme presegati zunanjih dimenzij osnovne ploskve palete,
-blago na paleti mora biti ustrezno zaščiteno pred poškodbami in razsutjem.
Če paleta presega navedene velikosti in / ali maso oziroma, če je blago na paleto naloženo tako, da presega zunanje dimenzije osnovne ploskve palete, se sprejem palete zaračuna po ceniku za prevoz tovora.
Kot tovor se šteje pošiljka, ki presega predpisane velikosti in / ali maso poslovnega paketa večjih dimenzij in / ali palete oziroma če je blago na paleto naloženo tako, da presega zunanje dimenzije osnovne ploskve palete. Pošiljka mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
-najdaljša stranica: do 400 cm,
-seštevek dolžine in največjega obsega, ki ne sme biti merjen po dolžini: do 650 cm,
-največja masa: do 600 kg.
Mali poslovni paket lahko oddajajo pošiljatelji, ki imajo v pogodbi s Pošto posebej opredeljeno, da lahko oddajajo mali poslovni paket. Navedeno se za posameznega pošiljatelja uredi v pogodbi med pošiljateljem in Pošto.
Mali poslovni paket mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
-najmanjša velikost: 16,5 x 23,5 cm,
-največja velikost: 40 x 30 x 15 cm,
-največja masa: 500 g.
Pošiljatelj mora pri oddaji malih poslovnih paketov na spremnici obvezno zapisati oznako »Mali PPKT«, če te oznake na spremnici ni, se mu zaračuna poštnina za poslovni paket.
Mednarodni poslovni paket je pošiljka v mednarodnem prometu, ki jo lahko na podlagi sklenjene pogodbe s Pošto za določene države v prenos oddajo pravne osebe in tiste fizične osebe, ki imajo v skladu s predpisi registrirano izvajanje dejavnosti (samostojni podjetniki). Mednarodni poslovni paket je lahko naslovljen na pravno ali fizično osebo.
Mednarodni poslovni paket mora ustrezati naslednjim velikostim in masi:
-največja velikost: dolžina 1.500 mm, pri čemer seštevek dolžine in največjega obsega, ki ne sme biti merjen po dolžini, ne sme presegati 3.000 mm,
-največja masa: 30 kg (za Srbijo in Hrvaško 50 kg).
Hitra pošta je pošiljka, za katero veljajo krajši roki prenosa. Velikosti Hitre pošte morajo ustrezati velikostim paketa. Največja masa Hitre pošte v notranjem prometu je 50 kg. Hitra pošta v notranjem prometu se deli na:
-Hitro pošto po Sloveniji in
-Hitro pošto znotraj mest.
Hitra pošta po Sloveniji, sprejeta do določene ure na pošti, vključeni v prometni križ Hitre pošte (v nadaljevanju: prometni križ), in za naslovnika, ki se nahaja na področju pošte, ki je tudi vključena v prometni križ, se dostavi naslovniku še isti dan. Hitra pošta po Sloveniji se prenaša prek prometnega križa vsak dan, razen ob sobotah, nedeljah in drugih dela prostih dnevih.
Prometni križ sestavljajo pošte, ki se nahajajo v osnovnem prometnem križu, in pošte, ki so s poštami v osnovnem prometnem križu povezane prek posredujočih pošt. Pošte v prometnem križu so navedene v Seznamu pošt v prometnem križu Hitre pošte. V osnovni prometni križ spadajo pošte, ki se nahajajo na relacijah:
-5230 Bovec - PLC Ljubljana - 5230 Bovec,
-8261 Jesenice na Dolenjskem - PLC Ljubljana - 8261 Jesenice na Dolenjskem,
-4280 Kranjska Gora - PLC Ljubljana - 4280 Kranjska Gora,
-9101 Murska Sobota - PLC Ljubljana - 9101 Murska Sobota in
-6330 Piran - PLC Ljubljana - 6330 Piran.
Vozniki vozijo po navedenih relacijah vsak delavnik (od ponedeljka do petka). Ustavljajo se na poštah, ki imajo pošiljke za odpravo, in na poštah, za katere imajo pošiljke. Po izmenjavi pošiljk v PLC Ljubljana z drugimi vozniki se vrnejo k izhodiščnim poštam. V prometni križ je vključenih več kot 200 sprejemnih in dostavnih pošt, v mestih, kjer je več pošt, se sprejem izvaja na vseh poštah, dostavo pa izvaja ena pošta. Hitra pošta znotraj mest se izvaja znotraj večjih mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto), kjer se pošiljka dostavi naslovniku v 2 urah od prejema telefonskega naročila za prevzem pošiljke pri pošiljatelju.
Hitra pošta v tujino je lahko pošiljka UPS ali pošiljka EMS in omogoča najhitrejši prenos mednarodnih pošiljk. Pošiljko lahko pošiljatelj odda kot pisemsko pošiljko (samo dokumenti) ali paket (blago, ki so mu lahko priloženi dokumenti). Največja masa Hitre pošte v mednarodnem prometu je 30 kg, za Hitro pošto EMS paket Hrvaška je 50 kg. Pošiljkam je možno slediti tudi po internetu ali telefonu. Iz mednarodnega prometa lahko prispe Hitra pošta kot pošiljka EMS.
6.3.2 Poštne storitve
Odkupnina (ODK) je poštna storitev, pri kateri se pošiljka vroči naslovniku proti predhodnemu plačilu zneska odkupnine. Na naslovni strani pošiljke mora pošiljatelj napisati besedo "Odkupnina" in znesek odkupnine. Pošiljatelj mora s pošiljko oddati tudi izpolnjen ustrezni vplačilni dokument (UPN obrazec, poštna nakaznica). Potem ko naslovnik poravna znesek odkupnine, pismonoša odstrani vplačilni dokument in nanj prepiše sprejemno številko. S storitvijo odkupnina se lahko sprejme:
-priporočeno pismo,
-vrednostno pismo,
-poslovno vrednostno pismo,
-hitra pošta,
-paket,
-poslovni paket,
-mali poslovni paket,
-poslovni paket večjih dimenzij,
-paleta,
-tovor.
Odkupnina brez naloga (ODKBN) je poštna storitev, pri kateri se pošiljka vroči naslovniku proti predhodnemu plačilu zneska odkupnine. Pošiljatelj ob oddaji pošiljk s storitvijo odkupnina pošiljkam ne priloži vplačilnega dokumenta.
S storitvijo odkupnina brez naloga se lahko sprejme:
-poslovni paket in poslovni paket - isti naslovnik,
-poslovni paket večjih dimenzij,
-poslovno vrednostno pismo,
-paleta,
-tovor,
-mali poslovni paket.
Povratnica je poštna storitev, pri kateri se vročitev pošiljke potrdi na posebnem obrazcu Povratnica - Advice of receipt. Povratnico izpolni pošiljatelj in jo odda skupaj s pošiljko. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "AR". Povratnica se vrne pošiljatelju kot navadno pismo. Prejemnik se na povratnico podpiše in napiše datum. Pri potrditvi prevzema pošiljke s storitvijo povratnica, prispele iz mednarodnega prometa, mora prejemnik na povratnico zraven podpisa in navedbe morebitnega razmerja do naslovnika napisati ime in priimek z velikimi tiskanimi črkami.
S storitvijo povratnica se lahko sprejme:
-priporočeno pismo,
-vrednostno pismo,
-hitra pošta,
-paket,
-poslovni paket.
Osebna vročitev je poštna storitev v notranjem prometu pri kateri mora biti priporočeno pismo ali vrednostno pismo vročeno osebno naslovniku. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Vročiti osebno".
Pazljivejše ravnanje je poštna storitev, pri kateri se s pošiljko ravna posebej pazljivo. Na naslovni strani pošiljke mora pošiljatelj napisati ustrezno oznako, ki opozarja na naravo vsebine pošiljke (na primer: Občutljivo, Varuj pred toploto, Ne obračaj, Steklo). Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Občutljivo", v mednarodnem prometu pa "Fragile".
Prednostno je poštna storitev v mednarodnem prometu, pri kateri ima pošiljka prednost pri prenosu. Na naslovni strani pošiljke mora biti oznaka "Priority".
Klic 2 je poštna storitev, ki pomeni, da se poslovni paket najprej poskuša vročiti z redno dostavo. Če naslovnik paketa ne prevzame v dveh dneh po prejemu obvestila o prispetju pošiljke, se naslovnika pokliče in dogovori o ponovni dostavi ali prevzemu na pošti.
Čas dostave je storitev, ki jo lahko uporabljajo le pošiljatelji poslovnih paketov v notranjem poštnem prometu. Gre za storitve Dostava do 10. ure, Dostava po 16. uri in Prevzem na pošti. Pri storitvah Dostava do 10. ure in Dostava po 16. uri lahko pošiljatelj izbere okvirni čas dostave v okviru možnosti dostavne pošte.
Poslovni paketi s storitvijo Dostava po 16. uri in Dostava med 18. in 20. uro se naslovnikom v določenih krajih dostavijo po 16.00 (od ponedeljka do petka), s storitvijo dostava med 18. in 20. uro se poslovni paketi, poslovni paketi - isti naslovnik oz. poslovni paketi večjih dimenzij naslovnikom naslovne pošte 1000 Ljubljana dostavijo med 18. in 20. uro.
Storitev Dostava po 16. uri se ne upošteva, če pošiljke v okviru delovnega časa pošte ni možno dostaviti po 16. uri (če pošiljka prispe v soboto ali na drugi delovni dan, ko pošta ne posluje po 16. uri), te pošiljke se dostavijo dopoldan skupaj z ostalimi pošiljkami.
Vplačnina po pogodbi je storitev, ki jo lahko uporabljajo pošiljatelji poslovnih paketov v notranjem prometu in pomeni, da vplačnino za odkupnino poravna pošiljatelj. To pomeni, da se od naslovnika izterja samo znesek odkupnine.
Poštnino plača naslovnik je storitev v notranjem prometu, pri kateri poštnino za prenos poslovnega paketa, poslovnega paketa večjih dimenzij ali palete plača naslovnik. Pri vročitvi pošiljke se naslovniku izda račun za poštnino.
Dobavnica je storitev, pri kateri prejme pošiljatelj poslovnega paketa, poslovnega paketa večjih dimenzij, poslovnega vrednostnega pisma ali palete od naslovnika potrjeno dobavnico. Pri tej storitvi naslovnik potrdi prejem pošiljke s podpisom na dobavnici in v vročilni listini ter poštnemu delavcu vrne en izvod dobavnice.
Podpis dokumentov (POD) je storitev, pri kateri prejme pošiljatelj pošiljke od naslovnika potrjen dokument, kot je pogodba, aneks, naročilnica itd.
Naslovnik potrdi prejem pošiljke s podpisom na dokumentu, kjer zapiše tudi kraj ter datum vročitve, in v vročilni listini ter poštnemu delavcu vrne en izvod dokumenta. Poštni delavec poleg podpisa na dokument zapiše podatke z osebnega dokumenta naslovnika, in sicer vrsto, številko in izdajatelja osebnega dokumenta.
6.3.3 Druge poštne storitve
Med drugimi poštnimi storitvami se pismonoša pogosto srečuje tudi s poštnimi storitvami po pošiljateljevem naročilu in s poštnimi storitvami po naslovnikovem naročilu.
Poštne storitve po pošiljateljevem naročilu so storitve, ki jih lahko zahteva pošiljatelj po oddaji pošiljke, vendar pred vročitvijo pošiljke, in se nanašajo na spremembo prenosa pošiljke. Lahko pa jih naslovnik zahteva pred vročitvijo pošiljke in se nanašajo na poseben način vročitve. Torej s pošiljko lahko razpolaga pošiljatelj vse dotlej, dokler je pošta ne vroči naslovniku.
Pošiljatelj lahko po oddaji pošiljke pošti zahteva, da se:
-naslov na pošiljki spremeni ali dopolni,
-pošiljka vrne pred ali po odpravi,
-knjižena pošiljka obremeni z odkupnino, da se odkupnina poveča ali zmanjša, da se odkupnina črta,
-paket odpravi za naslovnikom.
Poštne storitve po naslovnikovem naročilu so storitve, ki jih lahko pred vročitvijo pošiljke zahteva naslovnik. Naslovnik lahko zahteva, da se:
-dostavi poštno ležeče pošiljka,
-pošiljka hrani kot poštno ležeča (naslovnik tega ne more zahtevati za pisma v pravdnem postopku, pisma po ZSReg/ZFPPIPP, pisma v kazenskem postopku in pisma v upravnem postopku),
-pošiljka odpravi na določen naslov (naslovnik tega ne more zahtevati za pisma v pravdnem postopku, pisma po ZSReg/ZFPPIPP in pisma v upravnem postopku),
-pošiljka, ki je prispela zanj, vroči samo njemu osebno,
-mu pošiljka ne dostavlja določenega dne (naslovnik tega ne more zahtevati za pisma v pravdnem postopku, pisma v kazenskem postopku in pisma v upravnem postopku),
-mu priporočeno pismo brez storitev vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik brez potrditve prevzema,
-mu pokojninske nakaznice za izplačilo pokojnin ali obvestila ZPIZ hranijo kot poštno ležeče.
Med druge poštne storitve, ki jih v zvezi s prenosom poštnih pošiljk opravlja pošta na pošiljateljevo ali naslovnikovo zahtevo ali pa brez nje, spadajo tudi:
-ponovna redna dostava pošiljk,
-druga dostava poslovnih paketov, palet in poslovnih paketov večjih dimenzij pravnim osebam in samostojnim podjetnikom,
-druga dostava Hitre pošte,
-izredna dostava pošiljk,
-izredni prevzem pošiljk,
-izredni prevzem poslovnih paketov, palet in poslovnih paketov večjih dimenzij,
-enkratno in stalno pooblastilo,
-poizvedovanje po pošiljki,
-upo
6.3.4 Ostale storitve
6.3.4.1 Telegrami
S prenosom telegrama je mišljena celotna pot telegrama: od pošiljateljeve predaje telegrama na pošti, po telefonu ali prek interneta (www.posta.si) do vročitve naslovniku.
Vrste storitev, ki jih lahko zahteva pošiljatelj ob oddaji telegrama, so:
-prednostno (PR) - telegram ima prednost pri prenosu pred ostalimi telegrami;
-obvestilo o času vročitve telegrama (PC) - pošiljatelj je obveščen o času vročitve telegrama;
-telegram vročiti določenega dne (VROČITIx) - telegram se vroči na določen datum. Datum vročitve se lahko določi za največ 30 dni od oddaje telegrama. 30-dnevni rok začne teči z naslednjim dnem po oddaji telegrama. Rok prenosa se šteje od začetka delovnega časa naslovne pošte na določen datum x;
-LXx telegram - telegram se vroči z LX voščilnico, sožalnico oziroma z darilom (v nadaljevanju: LX telegram). Mali x pomeni oznako izbrane voščilnice, sožalnice oziroma darila, ki jih ima pošta v svoji LX ponudbi kot trgovsko in komisijsko blago.
6.4 FAZE PRENOSA
6.4.1 Sprejem
Pod sprejemom poštnih pošiljk razumemo sprejem pošiljk od pošiljatelja z namenom, da jih prenesemo in dostavimo naslovniku. Pri sprejemu se poštni delavci srečujemo z uporabniki. Pri sprejemu pošiljk je pomembno, da je poštno omrežje čim bolj dostopno uporabnikom (odpiranje novih pošt povsod tam, kjer je to ekonomsko upravičeno; nameščanje poštnih nabiralnikov, kjer so izpolnjeni pogoji; prilagajanje delovnih časov pošt potrebam uporabnikov ...).
6.4.2 Odprava
Odprava poštnih pošiljk pomeni pripravo pošiljk za prevoz. Pošiljke so pripravljene za prevoz tedaj, ko so narejeni predpisani sklepi. Sklep je enkratna odprava pošiljk s pošte. Za odpravo pošiljk se uporabljajo brezhibne in nepoškodovane prevozne enote: pismarnice in zabojniki. Pošta mora odpraviti vse sprejete pošiljke in pošiljke, ki jih ne more vročiti. Sprejemna pošta lahko zadrži pošiljke za dostavni okoliš lastne pošte.
Pošiljke se odpravijo v prevoznih enotah ali kot proste pošiljke. Proste pošiljke so tiste, ki jih zaradi velikosti ni mogoče vložiti v prevozno enoto (svežnji publikacij, direktne pošte), žive živali, paketi ter Hitra pošta s storitvijo Pazljivejše ravnanje.
Vrste sklepov so:
-Skupni (S-sklep), ki se lahko pripravi v pismarnici ali zabojniku. V zaprtih zabojnikih S-sklepa se odpravljajo vse vrste pošiljk. V pismarnicah S-sklepa se odpravljajo vrednostna pisma, priporočena pisma v mednarodnem prometu in prednostna pisma v notranjem in mednarodnem prometu, če teh ni dovolj za polno pismarnico, pa tudi ostale vrste knjiženih pisemskih pošiljk. V S-sklepu se odpravljajo tudi vse vrste pošiljk izven prevoznih enot, torej proste pošiljke.
-Priporočeni (R-sklep) se lahko pripravi v pismarnici. V pismarnicah R-sklepa se odpravljajo priporočena pisma, pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v kazenskem postopku ter pisma v postopkih vpisa v sodni register in izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
-Navadni (N-sklep) se lahko pripravi v pismarnici. V pismarnicah N-sklepa se odpravljajo navadne pošiljke.
Kartiranje pomeni vpisovanje določenih knjiženih pošiljk v obrazec Karta. V karto se vpisujejo vrednostna pisma v notranjem in mednarodnem prometu, poslovna vrednostna pisma in Hitra pošta v notranjem in v mednarodnem prometu. Pošiljke se kartirajo posamično (vsaka pošiljka se posebej vpiše v karto) in številčno (v karto se vpiše skupno število istovrstnih pošiljk). Izvirnik karte se vloži v prevozno enoto skupaj s pošiljkami, ki so vpisane v karto.
Sklepi se odpravljajo z zapisnikom izmenjave, v katerega se vpiše naziv odpravne pošte in naziv prejemnika sklepov ter število prevoznih enot oziroma prostih pošiljk.
V pregledu dela pošta evidentira število sprejetih, odpravljenih, prispelih in vročenih pošiljk, ki se kartirajo, in paketov.
Vendar organizacija odprave pošiljk ne zajema samo odprave poštnih sklepov s predvidenimi prometnimi zvezami, marveč tudi opravila, ki so v zvezi s tem, na primer: zlaganje pošiljk, napravljanje svežnjev (ki jih označimo z naslovljeno nazivnico), vlaganje pošiljk v pismarnice ter pismarnic in svežnjev s pošiljkami v tipizirane zabojnike, priprava sklepov.
6.4.3 Usmerjanje
Faza usmerjanja se izvaja v poštnem logističnem centru. Deli se na prispetje v poštni logistični center, usmerjanje v poštnem logističnem centru in odpravo iz poštnega logističnega centra.
6.4.4 Prevoz
Faza prevoza se izvaja med fazama sprejema in usmerjanja ter med fazama usmerjanja in dostave. Prevoz poštnih pošiljk se opravlja predvsem s tovornimi vozili.
6.4.5 Dostava
Zadnja faza prenosa poštnih pošiljk je dostava in pomeni prenos poštnih pošiljk od dostavne točke do predaje pošiljk naslovnikom. Dostava zajema dostavo na poštni naslov ali vročitev pošiljk. Dostava v ožjem pomenu pomeni vstavljanje pošiljk v naslovnikov hišni ali izpostavljeni predalčnik. Vročitev pošiljk pomeni izročitev poštne pošiljke naslovniku kot posebna oblika dostave, kadar mora naslovnik potrditi prevzem pošiljke.
Prispetje poštnih pošiljk zajema tiste delovne postopke, ki se nanašajo na prevzem poštnih sklepov iz prevoznih sredstev, transport sklepov do delovnih mest, kjer bodo te sklepe (prevozne enote) odpirali, nadalje odpiranje sklepov in delitev pošiljk glede na to, če so namenjene za vročitev. To pomeni, da se prispetje pošiljk začne s prevzemanjem sklepov in traja toliko časa, dokler ni opravljena delitev pošiljk za dostavo in izročitev na pošti oziroma oddaja pošiljk v smeri naslovnih pošt.
Organizacija teh opravil mora biti taka, da:
-je prevzem sklepov opravljen pravočasno, saj prevozno sredstvo ne more čakati;
-je zagotovljen učinkovit nadzor nad prispelimi sklepi, ki jih je treba hraniti na varnem, da so zavarovani pred vremenskimi vplivi, pred morebitnimi drugimi nepravilnostmi in protipravnimi dejanji, npr. rop, kraja ter pred poškodbami zaradi nepravilnega ravnanja;
-so prevzete pošiljke pravočasno predelane oziroma pripravljene za dostavo in izročitev, kar mora biti prav tako opravljeno v čim krajšem možnem času.
Notranja organizacija priprave pošiljk za dostavo in izročitev je pogojena s količinami in z vrstami pošiljk, dinamiko njihovega prispetja v teku enega dneva, ne nazadnje pa tudi s sistemom dostave, ki se opravlja na posamezni pošti. V tej fazi prihajajo poštni delavci ponovno neposredno v stik z uporabniki poštnih storitev (z naslovnikom, njegovim pooblaščencem ali osebo, ki je upravičena prevzeti naslovnikovo pošiljko namesto njega).
Izročanje pošiljk na pošti pomeni vročanje pošiljk naslovniku prek poštnega predala ali neposredno naslovniku, pooblaščencem ali osebi, ki je upravičena prevzeti naslovnikovo pošiljko v poslovnih prostorih pošte (pošiljke, za katere je puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, poštno ležeče pošiljke, poškodovane pošiljke ...).
6.5 ORGANIZACIJA VROČANJA POŠILJK
Naslovnik si ne more sam izbirati pošte, ki mu bo vročala pošiljke. Vsako gospodinjstvo spada k določeni pošti. Praviloma je k pošti priključeno celo naselje, kar je odvisno od prometnih povezav, raztresenosti naselja, velikosti naselja itd. Pošta se o organizaciji dostave dogovarja s krajani oziroma z lokalnimi skupnostmi.
Zakon o poštnih storitvah določa, da se pošiljke, ki spadajo v univerzalno poštno storitev, dostavljajo vsak delovni dan, vendar ne manj kot petkrat tedensko. Ob praznikih se število dostav pošiljk na teden ustrezno zmanjša. Na podlagi teh zakonskih določil se izvaja pet krat tedenska dostava (od ponedeljka do petka), izjema so paketne pošiljke, pošiljke Hitre pošte, telegrami in telegrafske nakaznice, ki se dostavljajo tudi ob sobotah, vendar samo v ožjih okoliših pošt. Ob sobotah se v ožjih okoliših izvaja tudi dostava naslovljenih časopisov, vendar samo obstoječim naročnikom (vsaka pošta ima seznam naročnikov, ki so vključeni v sobotno dostavo naslovljenih časopisov).
6.5.1 Dostava
Organizacija dostave poštnih pošiljk je eden pomembnejših dejavnikov ali ekonomskih elementov poštne organizacije.
V mestih, kjer je več pošt, poznamo dva načina dostave - centralizirani in decentralizirani. Pri centraliziranem se dostava vseh pošiljk za celo mesto opravlja z ene pošte, pri decentraliziranem načinu dostave pa je mesto razdeljeno na več dostavnih pošt, od katerih vsaka izvaja dostavo pošiljk v svojem dostavnem okolišu.
V sklopu centralizirane dostave poznamo dva načina izročanja pošiljk - centralizirani in decentralizirani. Pri centraliziranem izročanju se pošiljke vsem gospodinjstvom izročajo na eni pošti, pri decentraliziranem izročanju pa na več izročilnih poštah. Praviloma se v vseh večjih mestih, kjer je to možno izvesti, ob centralizirani dostavi izvaja decentralizirano izročanje. Takšen način izročanja pošiljk je za uporabnike ugodnejši, ker lahko obveščene pošiljke prevzemajo na svoji pošti. Pri decentraliziranem načinu dostave se izvaja tudi decentralizirani način izročanja pošiljk.
Tako torej poznamo:
a) centralizirani sistem vročitve pošiljk (v mestu je več pošt) - v takem primeru samo ena od pošt opravlja dostavo pošiljk. V tem primeru so na dostavni pošti vsi pismonoši za celotno mestno območje in vsi poštni predali oziroma izročilna delovna mesta;
b) decentralizirani sistem vročitve pošiljk je primeren za večja mesta. V mestu, kjer je več pošt, opravljajo vse te pošte ali samo nekatere od njih funkcijo vročanja pošiljk. Tudi pri tem sistemu je ena od dostavnih pošt tista, ki koordinira delo dostave in izročitve pošiljk v mestu.
Pri decentraliziranem sistemu poznamo več podsistemov:
-delna decentralizacija - vročanje pošiljk je organizirano tako, da se območje mesta razdeli na dostavna območja, v središčih teh območij pa se organizirajo dostavne pošte;
-kombinirana decentralizacija - vročanje pošiljk je organizirano tako, da določena pošta pripravlja za dostavo in izročitev pošiljke za območje celega mesta in jih deli po dostavnih okrajih za vsako dostavno pošto. Pismonoši dostavnih pošt samo še razdelijo svoje pošiljke po obhodnih redih ali jih vložijo v poštne predale. Kombinirani sistem dostave pošiljk se lahko uporabi tudi pri avtomobilski dostavi (npr. paketov). V tem primeru opravlja dostavo pošiljk ena izmed pošt na določenem območju. Ta pošta opravlja celotno dostavo za območja vseh pošt z enim ali več avtomobili, medtem ko je izročitev pošiljk organizirana pri vsaki pošti. Ta sistem je uporaben tam, kjer je takšen način glede na prometno povezavo in tip naselja ekonomičen, poleg tega pa lahko z avtomobilom dostavljamo vse pošiljke, ne glede na maso in število.
Dostavo lahko ločimo tudi glede na vrste pošiljk, ki jih dostavljamo, in sicer na:
a) skupno dostavo, ki zajema istočasno dostavo vseh vrst poštnih pošiljk (navadnih, knjiženih) in tudi vse denarne storitve, ki jih opravljamo na dostavi (vplačila in izplačila poštnih nakaznic, vplačila plačilnih nalogov ipd.). Ta se običajno opravlja enkrat na dan;
b) dostavo določene vrste pošiljk, dveh ali več vrst skupaj (npr. dostava paketov, dostava telegramov in Hitre pošte ...). Tudi za dostavo določenih vrst pošiljk se za vsak dostavni okraj sestavi posebna potovnica. Takšen način dostave se organizira v večjih mestih, kjer gre praviloma za ločeno dostavo paketov in drugih pošiljk.
Vsak pismonoša opravlja dostavo praviloma v enem dostavnem okraju, ki je lahko ožji (O), širši (Š) ali kombinirani (K). Ožji dostavni okraj se nahaja v ožjem dostavnem okolišu, širši dostavni okraj pa se nahaja v širšem dostavnem okolišu. Če dostave pošiljk ni možno urediti tako, da bi pismonoša opravljal dostavo samo v ožjem ali samo v širšem dostavnem okolišu, se organizira kombinirani dostavni okraj. Dostavne okraje določi poslovna enota ob pomoči ali na predlog vodij pošt in pismonoš. Na oblikovanje dostavnih okrajev vplivajo: velikost dostavnega okoliša pošte, število gospodinjstev, število podjetij, vključenih v dostavo in njihova velikost, prometne povezave, količine in vrste pošiljk ter druge okoliščine, ki narekujejo, da so dostavni okraji urejeni tako, da lahko pismonoši čim lažje, čim hitreje in čim bolj kakovostno ter po čim krajši poti opravljajo svoje naloge.
Potovnica je poseben obrazec, ki se sestavi za vsak dostavni okraj. Iz nje so razvidni:
-pismonoševa pot (z navedbo ulic, naselij ali skupin hiš), ki jo opravlja peš in s prevoznim sredstvom;
-naprava ali enota poštnega omrežja z navedbo hišne številke, kjer se nahaja, na primer: poštni nabiralnik (N), dostavno spravilišče (D), izpostavljeni predalčnik (IP), poštni nabiralniki v sklopu izpostavljenih predalčnikov (IPN);
-morebitni dodatek v kilometrih zaradi npr. dostave paketov, prevoza sklepov;
-prehojena oz. prevožena pot in podatki za izračun norma-minut.
Pismonoši opravljajo dostavo peš ali z različnimi prevoznimi sredstvi. Ker se s prevoznimi sredstvi premostijo v istem času večje razdalje kot peš, je treba zaradi lažje primerjave in določitve enakomerne obremenitve pismonošev pri različnih načinih dostave to dejansko opravljeno pot preračunati v pot, ki bi bila opravljena peš.
6.5.2 Izročanje pošiljk na pošti
Navadne pisemske pošiljke se izročajo prek poštnih predalov v glavnem tistim naslovnikom, ki običajno dnevno prejemajo večjo količino pošiljk in s katerimi je sklenjen dogovor o uporabi ali souporabi poštnega predala. Druga oblika izročanja pošiljk na pošti je izročanje poštno ležečih pošiljk (gre za izročanje pošiljk, ki so naslovljene na poštno ležeče ali se hranijo kot poštno ležeče na podlagi naslovnikovega naročila) in pošiljk, ki imajo oznako »Prevzem na pošti«. Ker se v poštne predale vlagajo le navadne pisemske pošiljke in izdajnice s podatki o prispelih knjiženih pošiljkah, se na teh poštah izvaja tudi izročanje knjiženih pošiljk za uporabnike poštnih predalov. Prav tako se na poštah izvaja izročanje tistih pošiljk, za katere je bilo na dostavi puščeno obvestilo o prispeli pošiljki (zaradi različnih razlogov).
6.6 POGOJI ZA SPREJEM OZIROMA PRENOS POŠILJK
6.6.1 Oprema in zapiranje pošiljk
Ovojnina pošiljke mora zagotavljati varnost vsebine pošiljke ter ostalih pošiljk pred morebitnimi poškodbami in okvarami. Za ovojnino pošiljke se uporablja pisemska ovojnica, škatla, zaboj ali druga primerna ovojnina. Ovojnina mora ustrezati vrsti, naravi vsebine in obliki pošiljke, velikosti, masi in vrednosti vsebine. Vsebina mora biti vedno tako zavarovana, da se v primeru, ko iz kateregakoli vzroka ali razloga pride do zmanjšanja vsebine, to na ovojnini oziroma na sredstvih, s pomočjo katerih je pošiljka zaprta, tudi pozna. V ustrezni ovojnini morajo biti vse pošiljke, razen tistih, pri katerih to zaradi njihove narave ni potrebno (prazen zaboj, sod, avtoplašč ipd.).
6.6.2 Naslavljanje pošiljk
Na pošiljki mora biti pravilno in čitljivo napisan naslovnikov naslov. Naslov je lahko natisnjen ali napisan z roko. Knjižene pošiljke morajo biti naslovljene na enega naslovnika. Pri navadnih pošiljkah, ki so naslovljene na več naslovnikov, morajo biti naslovniki na istem naslovu. Naslovnikov naslov mora biti v desnem delu naslovne strani pošiljke, vzporedno z njeno daljšo stranico, znotraj pravokotnega prostora.
Na pošiljkah mora biti naslovnikov naslov pravilno napisan, kar pomeni, da morajo biti podatki navedeni v naslednjem vrstnem redu:
-naslovnikovo ime in priimek ali naziv družbe, ustanove itd.,
-ulica, hišna številka oziroma naselje in hišna številka,
-pri uporabnikih poštnih predalov kratica p. p. s številko poštnega predala,
-pri pošiljkah, naslovljenih na poštno ležeče, oznaka "Poštno ležeče" oziroma za pošiljke v mednarodnem prometu oznaka "Poste restante",
-poštna številka in naziv naslovne pošte,
-pri naslovnikih, ki jim je določena posebna poštna številka, posebna poštna številka in naziv naslovne pošte,
-ime države (za pošiljke v mednarodnem prometu, lahko pa tudi za pošiljke v notranjem prometu).
Če na območju posamezne pošte obstaja več ulic z enakim nazivom, se pred navedbo ulice in hišne številke vpiše naziv naselja. V notranjem in mednarodnem prometu se pošiljke naslavljajo v latinici. Pošiljka v mednarodnem prometu je lahko naslovljena tudi s pisavo naslovne države, vendar morata biti v latinici napisani naslovna pošta in naslovna država.
6.6.3 Poštna številka
Poštna številka je oznaka, sestavljena iz štirih števk, ki dopolnjuje ime enote poštnega omrežja in se uporablja tudi za druge potrebe na področju poštnega prometa in v druge namene. Pri nas od 1. marca 1996 uporabljamo štirimestno poštno številko.
Namen poštne številke je, da omogoči:
-omogočiti hitrejšo in enostavnejšo usmerjanje poštnih pošiljk v notranjem poštnem prometu;
-prilagoditi tehnologijo predelave poštnih pošiljk v mednarodnem prometu;
-omogočiti uporabo avtomatizacije in mehanizacije pri predelavi pošiljk;
-omogočiti obdelavo podatkov z uporabo elektronskih medijev;
-zadovoljiti druge potrebe.
6.6.4 Plačevanje poštnih storitev
Ko govorimo o plačevanju poštnih storitev, moramo upoštevati zelo pomembno področje, to je oblikovanje in določanje cen storitev.
Pošta ne proizvaja proizvodov, ampak se ukvarja s prenosom pošiljk, ponudbo določenih storitev in zanje mora dobiti ustrezno plačilo. Tudi opravljanje storitev je povezano z najrazličnejšimi stroški. Na primer pismo, ki ga je oddal pošiljatelj na Goričkem in je naslovljeno na naslovnika na Gorenjskem, je treba prepeljati do naslovne pošte - pri tem sodeluje več poštnih delavcev naših poslovnih enot, vsekakor pa oba poštna logistična centra - na naslovni pošti pa je treba pismo še dostaviti, da drugih potrebnih opravil ne omenjamo. Vsa ta opravila povzročijo pošti določene stroške, ki jih je treba pokriti s ceno prenosa tega pisma do naslovnika. Pomembno je vedeti, da morajo biti cene univerzalne poštne storitve enotne za vse uporabnike na celotnem področju Slovenije.
Praviloma poštno storitev plača pošiljatelj pošiljke vnaprej, ob oddaji.
6.6.4.1 Načini plačevanja poštnih storitev
Poštne storitve lahko uporabniki plačujejo na več načinov:
-z gotovino (velja za vse storitve).
-brezgotovinsko (na podlagi izdanega računa poslovne enote, s plačilnim nalogom, z elektronskim nakazilom, s plačilno kartico prek prenosnega POS terminala - samo na določenih poštah, kjer ima pismonoša prenosni POS terminal, z drugimi veljavnimi instrumenti plačilnega prometa).
Poštnina se na pošiljki označi z:
-veljavnimi poštnimi znamkami
-odtisi strojev za frankiranje. V tem primeru morajo biti pošiljke obvezno oddane na pošti, saj je treba preveriti pravilnost označene poštnine;
-odtisi tiskarskih strojev. V tem primeru morajo biti pošiljke obvezno sprejete na pošti, saj jih je treba evidentirati in plačati ustrezno poštnino;
-oznako, da je poštnina plačana ("Poštnina plačana pri pošti ..." oziroma v mednarodnem prometu "Postage paid Slovenia"). V tem primeru morajo biti pošiljke obvezno sprejete na pošti, saj jih je treba ustrezno evidentirati in plačati ustrezno poštnino;
-oznako "Poštnina plačana. Pog. št. ...";
-računalniškimi nalepkami;
-vpisom zneska poštnine na spremnico.
Za standardna pisma, navadna pisma in dopisnice v notranjem in v mednarodnem prometu, za katere poštnina ni bila plačana pri oddaji ali je bila samo delno plačana, se izterja od naslovnika pri vročitvi oziroma od pošiljatelja (kadar se mu pošiljka vrača) porto poštnina. Šteje se, da poštnina ni plačana, če je na pošiljki nalepljena neveljavna znamka. Neveljavna znamka je tista, ki je poškodovana tako, da ni razvidno ime države (Slovenija), nazivna vrednost, označena s številkami ali črkami, in beseda "Pošta" oziroma zaščitni znak Pošte. Prav tako niso veljavne tiste znamke, ki so že bile uporabljene za označitev plačila poštnih storitev, znamke, katerih veljavnost je prenehala, in znamke, ki jih ni izdala Pošta.
6.6.4.2 Vrste poštnih znamk
Poštne organizacije držav izdajajo običajno več vrst poštnih znamk, ki se med seboj razlikujejo ne le po različnih motivih na znamkah, marveč tudi po tem, ali se uporabljajo za plačilo poštnine ob sprejemu (frankovne znamke) ali vročanju pošiljk (portovne znamke), ter po vrsti in načinu odprave pošiljk (poznajo posebne letalske znamke).
Pri nas znamke razvrščamo na:
-redne poštne znamke, ki se uporabljajo predvsem za označevanje plačila poštnih storitev. Praviloma so enostavneje oblike (manj barv) in manjšega formata, v prodaji so neomejen čas od datuma izdaje. Tiskajo se v velikih nakladah in večkrat (ponatisi), odvisno od potreb poštnega prometa.;
-priložnostne poštne znamke, ki so namenjene prikazovanju motivov iz sveta narave, športa, osebnosti ter zaznamovanju pomembnih obletnic, svetovnih in domačih dogodkov ipd. Čeprav so namenjene predvsem zbiralcem, se lahko enako kot redne znamke uporabljajo za označevanje plačane poštne storitve;
-osebne poštne znamke so sestavljene iz okvirja, ki vsebuje vse elemente znamke in dotiska znotraj okvirja z motivi po željah naročnikov. Osebne znamke so veljavno sredstvo za označevanje poštnine.
Prodanih znamk pošte ne smejo zamenjavati za gotovino, lahko pa jih zamenjajo za znamke drugih vrednosti.
6.6.5 Roki prenosa
V skladu s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve mora biti vsaj 95 % poštnih pošiljk korespondence prenesenih v enem delovnem dnevu, vsaj 99,5 % poštnih pošiljk korespondence v dveh delovnih dneh (D+2) in 100 % pošiljk korespondence prenesene v treh delovnih dneh (D+3). V poštnem prometu z državami članicami Evropske unije mora biti v enem mesecu vsaj 85 % pošiljk korespondence prenesenih v največ treh delovnih dneh (D+3) in vsaj 97 % pošiljk korespondence v petih delovnih dneh (D+5). Roki prenosa ne veljajo za direktno pošto.
V notranjem poštnem prometu je treba v enem mesecu prenesti vsaj 80 % poštnih paketov v dveh delovnih dneh (D+2) in vsaj 95 % poštnih paketov v treh delovnih dneh (D+3).
V roke prenosa se ne štejejo:
-dan oddaje pošiljke (D),
-dnevi, ko pošta ne posluje,
-sobote, nedelje in drugi dela prosti dnevi
-čas zamude zaradi nepravilnega ali nepopolnega naslova,
-čas zamude zaradi višje sile ali zaradi zastoja prometa brez krivde izvajalca,
-dan po oddaji pošiljke, če je bila ta oddana po zadnjem času za sprejem pošiljk na pošti, oziroma po času, predvidenem za izpraznjevanje poštnega nabiralnika.
Za Hitro pošto v notranjem prometu veljajo naslednji roki prenosa (ne šteje se čas, ko naslovna pošta ne posluje):
Hitra pošta po Sloveniji:
-isti dan, če je pošiljka oddana v prenos na pošti, vključeni v prometni križ Hitre pošte, do določene ure in je namenjena naslovniku na območju pošte, ki je tudi vključena v prometni križ Hitre pošte;
-naslednji delovni dan, če niso izpolnjeni vsi pogoji iz predhodne alineje;
Hitra pošta znotraj mest:
-2 uri znotraj večjih mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto);
-4 ure na področju ostalih pošt.
Pri telegramih veljajo naslednji roki prenosa (ne šteje se čas, ko naslovna pošta ne posluje):
-4 ure - telegram in telegrafska nakaznica s storitvijo Prednostno za naslovnika v ožjem dostavnem okolišu pošte,
-6 ur - telegram in telegrafska nakaznica za naslovnika v ožjem dostavnem okolišu pošte,
-10 ur - telegram in telegrafska nakaznica za naslovnika v širšem dostavnem okolišu pošte.
Pošta svojo obveznost glede roka prenosa pošiljke izpolni, ko pošiljko vroči oziroma naslovnika obvesti o prispeli pošiljki v navedenih rokih.
V mednarodnem prometu so roki prenosa pošiljk odvisni od oddaljenosti naslovne države, prometnih zvez in standardov kakovosti drugih poštnih organizacij. Informativni roki prenosa za posamezne države so navedeni v Seznamu držav s katerimi se izmenjujejo pisemske / paketne pošiljke.
Z državami članicami Evropske unije morajo biti pošiljke korespondence prenesene praviloma v roku treh dni (D+3) oziroma najkasneje v roku petih dni (D+5), s tem da mora biti vsaj 85 % poštnih pošiljk korespondence prenesenih v največ treh delovnih dneh in vsaj 97 % poštnih pošiljk korespondence v petih delovnih dneh.
Roki prenosa poslovnih paketov, logističnih storitev in blaga so D+1.
6.6.6 Reklamacije
Pošta odgovarja za dejansko škodo, ki nastane med prenosom poštnih pošiljk zaradi:
-izgube, poškodbe, kraje ali izropanja,
-prekoračitve roka prenosa,
-neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene poštne storitve.
Pošta pa v nobenem primeru ne odgovarja za posredno škodo in izgubljeni dobiček.
Uporabnik lahko na pošti vloži reklamacijo v treh mesecih po oddaji pošiljke zaradi izgube, prekoračitve roka prenosa, neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene poštne storitve.
Če pri vročitvi pomanjkljivosti na pošiljki (poškodba, izropanje) niso bile vidne, lahko uporabnik vloži reklamacijo najkasneje v 30 dneh od vročitve pošiljke.
6.7 PRISPETJE POŠILJK
6.7.1 Prevzem sklepov
Pismonoši praviloma sodelujejo pri prevzemanju prispelih sklepov. Pri tem morajo biti še posebej pozorni, ali:
-se število dejansko prevzetih prevoznih enot in prostih pošiljk ujema s številom v zapisniku izmenjave in
-so prevozne enote nepoškodovane.
V primeru neujemanja števila prevzetih prevoznih enot in prostih pošiljk z vpisom v zapisniku izmenjave je treba pravilen podatek vpisati v zapisnik izmenjave, kar morata s podpisi potrditi oba delavca, ki sta sodelovala pri primopredaji sklepov, odpravni pošti oziroma poštnemu logističnemu centru pa je treba poslati odjavo o nepravilnosti. Odjava o nepravilnosti se sestavi tudi, če niso prispeli vsi predpisani sklepi, odpravna pošta ali poštni logistični center pa o tem nista obvestila naslovne pošte. Prav tako se odjava o nepravilnosti sestavi, če prispejo sklepi brez zapisnika izmenjave. V tem primeru se v navzočnosti delavca, ki predaja sklepe oziroma proste pošiljke, sestavi ugotovilni zapisnik izmenjave.
Pri prispetju mora poštni delavec tudi preveriti ali so prevozne enote nepoškodovane. V primeru poškodovane prevozne enote S-sklepa (zlomljena ali kako drugače poškodovana pismarnica, zlomljen ali kako drugače poškodovan pokrov pismarnice S-sklepa, poškodovana zapiralka, številka zapiralke se ne ujema s številko v karti, nepravilno zaprta prevozna enota) sestavi zapisnik o poškodovani prevozni enoti. Zapisnika ne sestavi v primeru poškodbe prevozne enote R-sklepa in N-sklepa ter manjše poškodbe prevozne enote S-sklepa, ko vsebine kljub poškodbi ni možno odtujiti. V tem primeru poštni delavec poškodbo na kratko opiše v zapisniku izmenjave, kar potrdi s podpisom tudi voznik, s katerim je pismonoša izmenjaval sklepe.
Če poštni delavec opazi poškodovano ali oplenjeno pošiljko v prevozni enoti, sestavi zapisnik o poškodovani pošiljki, ki ga priloži zapisniku izmenjave. Zapisnik o poškodovani prevozni enoti oziroma zapisnik izmenjave se v tem primeru po telefaksu pošlje poštnemu logističnemu centru oziroma odpravni pošti in pristojni poslovni enoti. Če poštni delavec ugotovi, da nobena pošiljka v poškodovani prevozni enoti ni poškodovana, se zapisnik o poškodovani prevozni enoti oziroma zapisnik izmenjave po telefaksu pošlje samo poštnemu logističnemu centru oziroma odpravni pošti.
6.7.2 Napačno usmerjene prevozne enote in pošiljke
Ob prevzemu mora poštni delavec, če je glede na število prevoznih enot in prostih pošiljk to mogoče, preveriti naslove na prevoznih enotah in prostih pošiljkah ter napačno usmerjene pakete opremiti z NU-nalepko in jih takoj vrniti vozniku. Prevozna enota ali pošiljka je napačno usmerjena, če je prispela na drugo pošto, kot je naslovljena.
Napačno usmerjeni paketi in pošiljke Hitre pošte se najkasneje do 8. ure vnesejo v aplikacijo UPO in prepošljejo oziroma odpravijo prek prometnega križa Hitre pošte, če je pošta vanj vključena, sicer pa z redno odpravo ali izrednim prevozom. O napačno usmerjeni prevozni enoti je treba čim prej obvestiti poštni logistični center, da bo za napačno usmerjene prevozne enote in proste pošiljke organiziral prevoze do naslovnih pošt. Napačno usmerjene prevozne enote in pošiljke se vpisujejo v obrazec Napačno usmerjene pošiljke od PLC za pošto. Za napačno usmerjene pošiljke se ne štejejo pošiljke, ki so nepravilno naslovljene ali preposlane po naslovnikovem naročilu (na pošiljkah je prečrtan prvotni naslov, s tem da imena in priimki oziroma naziva naslovnika ni dovoljeno popravljati, nad ali pod njim pa je napisan nov naslov).
6.7.3 Odpiranje prevoznih enot in prevzemanje pošiljk
Odpiranje prevoznih enot S-sklepa se opravi komisijsko, razen na poštah z enim delavcem. Pri prevzemu delavca primerjata številke na zapiralkah s številkami v karti. Posamično kartirane pošiljke prevzameta tako, da primerjata vse podatke, vpisane v karto, s podatki na pošiljkah. Pri številčno kartiranih pošiljkah preverita, ali se dejansko stanje ujema s podatki v karti. V desni zgornji del karte se odtisne poštni žig, pod zadnjo vpisano pošiljko pa se v desni spodnji del podpišeta oba delavca, ki sta prevozno enoto odprla in prevzela pošiljke.
Če se pomotoma odpre napačno usmerjena prevozna enota S-sklepa, je treba pregledati, ali so pošiljke v brezhibnem stanju, in če se podatki o kartiranih pošiljkah ujemajo s podatki v karti. V tem primeru se na karto napiše zaznamek "NAPAČNO ODPRTO - VSEBINA BREZHIBNA" in številka nove zapiralke, kar potrdita s podpisoma oba delavca, vpis se potrdi tudi z odtisom poštnega žiga. Vsebino vložita v isto prevozno enoto in jo komisijsko zapreta.
Če se ugotovi nepravilnost v prevozni enoti S-sklepa, je treba zapiralko in prevozno enoto shraniti do ugotovitve vzroka nepravilnosti. Če se v prevozni enoti S-sklepa ne najde karta, se sestavi ugotovilna karta v enem izvodu. V tem primeru se poštnemu logističnemu centru ali odpravni pošti pošlje odjava o nepravilnosti, ki se pošlje tudi, če se podatki, vpisani v karti, ne ujemajo z dejanskim številom prispelih pošiljk, ki jih je treba kartirati, ali če karta ni pravilno sestavljena (karta ni zaključena, manjka žig ali podpis).
6.7.4 Priprava pošiljk za vročitev
Prispele pošiljke se razdelijo na pošiljke, namenjene za dostavo, za izročitev na pošti in porto pošiljke. Pri tem je treba preveriti tudi, ali:
-so pošiljke nepoškodovane,
-so med pošiljkami napačno usmerjene pošiljke,
-prenos pošiljk ni prepovedan in
-je na pošiljkah ustrezna oznaka o plačani poštnini.
Pri prispelih pošiljkah z oznako "Poštnina plačana. Pog. št. ..." je treba preveriti, ali je z naslovnikom poslovnega odgovora sklenjena pogodba, na podlagi katere se mu zaračuna poštnina.
Porto pošiljke so pošiljke z neplačano ali s premalo plačano poštnino, na katere se odtisne štampiljka "T". Na hrbtno stran takšnih pošiljk se odtisne štampiljka "Porto ... EUR" in vpiše znesek porto poštnine, ki se ob vročitvi izterja od naslovnika. Z zneskom porto poštnine se ne obremenijo pošiljke, ki ne bodo vročene zato, ker bodo preposlane za naslovnikom ali vrnjene pošiljatelju kot nevročljive, ter vrnjene pošiljke, na katerih ni označen pošiljateljev naslov. Pismonoša se obremeni s skupnim številom porto pošiljk in s skupnim zneskom, ki ga mora izterjati od naslovnikov teh pošiljk, in sicer v pregledu obremenitve in razbremenitve s pošiljkami.
Pri pripravi pošiljk je posebno pozornost treba nameniti poškodovanim pošiljkam. Za vsako poškodovano pošiljko je treba komisijsko sestaviti zapisnik o poškodovani pošiljki.
Pošiljka (navadna ali knjižena) je poškodovana, če je:
-ovojnina pošiljke poškodovana tako, da je ogrožena vsebina pošiljke,
-vsebina pošiljke pokvarjena ali se kvari,
-poškodovana vsebina pošiljke.
Knjižena pošiljka pa je poškodovana tudi, če:
-se masa, označena na pošiljki, ne ujema z maso, ugotovljeno med prenosom,
-so na ovojnini in sredstvih zapiranja vidni znaki poškodbe.
Če je ovojnina pošiljke neznatno poškodovana in je očitno, da vsebina pošiljke ni poškodovana, pokvarjena ali odtujena, se pošiljka ne odpira in tudi ne sestavi zapisnik o poškodovani pošiljki (razen za kartirane pošiljke). Poškodovani del pošiljke se zavaruje tako, da se onemogoči nadaljnje širjenje poškodbe, zavarovana mesta pa je treba potrditi s podpisom in z odtisom poštnega žiga ali z odtisom uradne štampiljke.
Pismonoši lahko že pred prihodom vodje pošte opravijo prvo (na dostavne okraje) in drugo delitev (priprava pošiljk za dostavo - razvrščanje ali delitev po potovnikih) pošiljk iz prevoznih enot N-sklepa in R-sklepa.
Pri prispelih svežnjih nenaslovljene direktne pošte je treba preveriti podatke na sveženjskih nazivnicah. Če na njih ni datuma dostave, se pošiljke dostavijo v dveh delovnih dneh od prispetja na pošto. Če je na nazivnici naveden datum dostave, se dostava opravi v skladu z oznako. Sveženjske nazivnice se shranijo na pošti do konca meseca za pretekli mesec (zaradi lažjega reševanja morebitnih reklamacij). Po tem roku se uničijo. Če na pošto prispe preveč nenaslovljenih pošiljk, je treba pošiljke takoj vrniti poštnemu logističnemu centru v svežnju, na nazivnico pa se odtisne poštni žig in označi vzrok vračanja.
Pismonoši sodelujejo tudi pri pripravi knjiženih pošiljk za vročitev naslovnikom, in to tako, da v skladu z naročilom vodje pošte oziroma kontrolorja pomagajo pri delitvi in razvrščanju pošiljk po dostavnih okrajih. Tako razdeljene pošiljke za to določen delavec vnese v aplikacijo UPO, vnos pošiljk lahko izvaja tudi pismonoša, če tako določi vodja pošte, pri čemer ravna v skladu z Napotki za obremenitev in razbremenitev pošiljk v aplikaciji UPO. Pri pripravi za dostavo knjiženih pošiljk s storitvami je treba dodatno preveriti, ali:
-je pošiljki s storitvijo Povratnica priložena povratnica. Če ni, se izpolni nadomestna povratnica s podatki s pošiljke;
-je pošiljki s storitvijo Odkupnina priložen vplačilni dokument. Če ni, poštni delavec po predhodnem dogovoru s pošiljateljem oziroma s sprejemno pošto izpolni nadomestni vplačilni dokument na podlagi podatkov s pošiljke;
-če pošiljki s storitvijo podpis dokumentov ni priložen dokument, poštni delavec po telefonu pokliče pošiljatelja, da čim prej pošlje nov dokument;
-če je pošiljka opremljena z nalepko Opravljen carinski postopek (obr. P-14) (v nadaljevanju: ocarinjena pošiljka) nima priloženega računa (sestavni del računa je UPN obrazec, na podlagi katerega se zaračunajo carinske dajatve in / ali poštno carinske storitve, se pošiljka ne pripravi za vročitev, ampak poštni delavec sestavi odjavo o nepravilnosti.
Pismonoši vse prispele nakaznice, razdeljene po dostavnih okrajih, zložijo po obhodnih redih.
Pošiljke, ki jih zaradi preselitve naslovnika (ne velja za ZUP in Zsreg/ZFPPIPP pisma), smrti naslovnika in podobno ni mogoče vročiti, lahko pismonoša opremi z nalepko Vrniti / Return oziroma z odtisom štampiljke z isto vsebino že pred odhodom na dostavo.
Za delitev pošiljk pismonoši praviloma uporabljajo omaro s predali za delitev pisemskih pošiljk po dostavnih okrajih. Tej delitvi pravimo prva delitev. Omara mora imeti vsaj toliko predalov, kolikor je pri pošti dostavnih okrajev, razen teh pa še predale za poštno ležeče pošiljke, za uporabnike poštnih predalov (skupno), za pošiljke, ki jih zaradi različnih razlogov ne dostavljamo, za napačno usmerjene pošiljke ipd. To delitev opravljajo običajno pismonoši sami (razen na velikih poštah), zato morajo dobro poznati vse dostavne okraje. Za večje pošte se v PLC-jih s pomočjo avtomatskih pisemskih usmerjevalnikov izvaja strojna delitev navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk po dostavnih okrajih, pri čemer velja, da se tako zlagajo le za to primerne pošiljke (gre za t.i. LC pošiljke, ki ne vsebujejo trdih in izbočenih predmetov, velikosti od 90 x 140 mm do 165 x 235 mm, debeline do 5 mm in mase do 50 g).
Ko so vse pošiljke tako razdeljene po dostavnih okrajih, opravimo še drugo delitev. Vsak pismonoša opravi zase to delitev po obhodnem redu na potovniku.
Pred odhodom na dostavo mora vsak pismonoša prevzeti od manipulativnega delavca knjižene pošiljke, nakaznice in denar ter morebitne telegrame za dostavo. Knjižene pošiljke prevzame skupaj z dostavno knjižico oziroma si pošiljke prenese na mobilni telefon (aplikacija UPO Mobile) ter se podpiše v pregledu obremenitve in razbremenitve s pošiljkami.
Če je pošiljka opremljena z nalepko Moja dostava - moja izbira, je treba pošiljko dostaviti v skladu z zapisom na nalepki, in sicer:
-Dostava v paketomat
-Dostava na drug naslov
-Prevzem na pošti
-Dostava na drugo prevzemno mesto
-Dostava na dogovorjeno mesto
-Dostava na izbrani datum
Prevzem nakaznic in denarja potrdi s podpisom v pregledu prispelih nakaznic.
Pismonoši morajo pred odhodom na dostavo dopolniti zalogo potrebnih obrazcev.
6.8 PRIPOMOČKI PISMONOŠEV
Pismonoši potrebujejo za učinkovito in kakovostno opravljanje dostave poštnih pošiljk in drugih opravil določene pripomočke, ki so:
-torba za pismonoše,
-pregled naslovnikovih naročil
-pregled pooblastil,
-mapo za prodajo,
-denarnica,
-razni obrazci za vročanje in sprejem pošiljk, obveščanje naslovnikov ipd.,
-obvestilo o prispeli pošiljki,
-krpe in drugi pripomočki za čiščenje poštnih nabiralnikov, izpostavljenih predalčnikov, dostavnikov, paketomatov, idr.
-sprejemno potrdilo na dostavi,
-račun,
-blagajniški prejemek / izdatek,
-ključi za odpiranje poštnih nabiralnikov in dostavnikov.
Poleg navedenega uporabljamo na dostavi zaradi hitrejšega in kakovostnega dela tudi različna prevozna sredstva in ročne dvokolesne vozičke s torbo za pošiljke za dostavo v strnjenih naseljih ožjih dostavnih okolišev.
6.9 PREVOZNA SREDSTVA
Za opravljanje dostave uporabljajo pismonoši naslednja prevozna sredstva:
-kolesa,
-kolesa na električni pogon,
-kolesa s pomožnim motorjem,
-kolesa z motorjem,
-kolesa z motorjem na električni pogon,
-skuterje,
-motorna kolesa
-vozila.
Za uporabo kolesa, kolesa na električni pogon, kolesa s pomožnim motorjem, kolesa z motorjem, kolesa z motorjem na električni pogon, skuterja in motornega kolesa poslovna enota sklene s posameznim pismonošem pogodbo o uporabi prevoznega sredstva. S podpisom pogodbe se pismonoša obveže, da bo skrbel za redno vzdrževanje in popravilo ter tehnično brezhibnost prevzetega prevoznega sredstva v skladu z navodili proizvajalca in poslovne enote. Pismonoša prejema mesečno pavšalni znesek, ki je namenjen pokrivanju stroškov servisiranja in vzdrževanja prevoznega sredstva. Pismonoša, ki uporablja za dostavo pošiljk kolo s pomožnim motorjem, kolo z motorjem, skuter ali motorno kolo, prejema v okviru mesečnega pavšala tudi znesek za pokrivanje stroškov za nabavo goriva.
Prevozna sredstva so zaradi specifične uporabe zelo obremenjena in izpostavljena raznim zunanjim vplivom. Priporočljivo je, da pismonoša, ki ima sklenjeno pogodbo o uporabi prevoznega sredstva poskrbi, da se na prevoznih sredstvih opravi vsaj en preventivni servis na leto pri pooblaščenem serviserju. Strošek letnega preventivnega servisa je vključen v mesečnem pavšalu, ki ga prejemajo pismonoši.
Pismonoša mora v sodelovanju z vodjo pošte oz. skrbnikom voznega parka na poslovni enoti poskrbeti, za pravočasno registracijo prevoznega sredstva.
Pismonoša je dolžan:
-uporabljati prevozno sredstvo s skrbnostjo dobrega gospodarja, v skladu s tehničnimi normativi proizvajalca (obvezno je treba prebrati navodila za uporabo);
-prevozno sredstvo uporabljati le za naloge, ki so mu dodeljene (pri vozilu na podlagi potnega naloga);
-varovati prevozno sredstvo pred poškodbami, uničenjem in odtujitvijo;
-zagotavljati varčen način vožnje;
-uporabljati prevozno sredstvo v skladu z njegovimi zmožnostmi (s prevoznim sredstvom se ne vozi po brezpotjih in nepluženih poteh z veliko količino snega);
-v primeru odvzema prometnega ali vozniškega dovoljenja o tem obvestiti izdajatelja za izdajo potnega naloga oz. vodjo pošte;
-pred začetkom vožnje opraviti dnevni preventivni pregled vozila in ga evidentirati v vozno knjigo, ki se nahaja v vozilu;
-odkloniti uporabo vozila, če ugotovi, da vozilo ni tehnično brezhibno in ni varno za vožnjo, ali če v vozilu ni kompletne opreme (varnostni trikotnik, veljavna prva pomoč, komplet rezervnih žarnic in ustrezni gasilni aparat); po prvih kilometrih vožnje ugotoviti, ali je vozilo sposobno za vožnjo; če ugotovi, da ne ustreza tehničnim zahtevam, vožnje ne sme nadaljevati;
-vse morebitne funkcionalne napake in poškodbe na vozilu evidentirati v vozno knjigo in jih prijaviti: voznik vozila na pošti neposrednemu vodji; voznik vozila (razen osebnega vozila) v PLC-ju prometniku ali glavnemu kontrolorju; voznik osebnega vozila skrbniku voznega parka in izdajatelju potnega naloga. V zadnjih dveh primerih mora voznik najkasneje naslednji delovni dan obvestiti tudi neposrednega vodjo;
-način vožnje prilagoditi terenu in cestni infrastrukturi;
-avtodostavo v strnjenih naseljih kombinirati s peš dostavo (zmanjšanje števila nepotrebnih manevriranj na dvoriščih, vzvratnih voženj, speljevanj navkreber ipd.);
-nadzirati in skrbeti za ustrezen tlak v pnevmatikah;
-tovor nalagati enakomerno po vsej površini tovornega prostora vozila;
-skrbeti za čistočo prevoznega sredstva;
-takoj po končani vožnji oz. pred predajo vozila drugemu pismonošu napolniti rezervoar službenega vozila z gorivom, če je v rezervoarju polovica ali manj goriva in očistiti notranjost vozila.
Dnevni preventivni pregled vozila opravi pismonoša vsak dan, preden začne z uporabo oz. vožnjo vozila. Dnevni preventivni pregled opravi pismonoša, ki pregled potrdi s svojim podpisom na potnem nalogu in v vozni knjigi. Če vozilo v enem dnevu uporablja več pismonoš, je dolžan vsak izmed teh pismonoš pred začetkom uporabe vozila opraviti dnevni preventivni pregled.
Dnevni preventivni pregled vozila se opravlja brez posebnih tehničnih sredstev. Ob tem se pregledujejo naslednje naprave in oprema
1. Vizualni pregled: -karoserija in drugi deli, -barva, -kolesa: stanje, pritrditev, -pregled stanja svetlobnih teles, vrata: stanje, varovanje.
2. Pnevmatike - stanje, globina dezena in ustreznost tlaka.
3. Ustreznost nivoja tekočin (motorno olje, hladilna tekočina, zavorno olje, tekočina za čiščenje vetrobranskega stekla ...).
4. Naprave, ki omogočajo normalno vidljivost: -vetrobransko steklo in druge zastekljene površine - stanje, prozornost; -otiralka vetrobranskega stekla - stanje, delovanje; -naprava za močenje vetrobranskega stekla - stanje, delovanje; - vzvratno ogledalo - stanje, število, položaj.
5. Naprave za kontrolo in dajanje znakov - stanje, delovanje.
6. Motor - aktiviranje, pravilnost delovanja.
7. Naprava za upravljanje: volan - stanje, pritrditev, prosti hod, delovanje.
8. Naprave za zaustavljanje: -delovna zavora - stanje, učinkovitost; -pomožna zavora - stanje, učinkovitost; -parkirna zavora - stanje, zadrževanje vozila; -stopalka delovne zavore - stanje, dolžina prostega hoda; -komanda ročne zavore - stanje, dolžina hoda.
9. Naprava za osvetljevanje - stanje, delovanje.
10. Prenosni mehanizem - pomikanje naprej, nazaj.
11. Izpušna cev - stanje, pritrditev.
12. Priključni sistem za spajanje priklopnega in vlečnega vozila.
13. Oprema vozila - vizualno.
14. Pritrditev opreme na vozilu, posebej rezervno kolo.
15. Tovor - pritrditev oziroma zavarovanje pred odtujitvijo.
Poškodbe in okvare oziroma pomanjkljivosti, ugotovljene pri dnevnem preventivnem pregledu, pismonoša vpiše v vozno knjigo in o tem pred začetkom vožnje z vozilom obvesti: -voznik vozila na pošti neposrednega vodjo; -voznik vozila (razen osebnega vozila) v PLC-ju prometnika ali glavnega kontrolorja; -voznik osebnega vozila skrbnika voznega parka in izdajatelja potnega naloga.
Če posamezno vozilo vozi več pismonošev, morajo ob menjavi pismonoši poskrbeti za ustrezen prevzem in predajo vozila. Pismonoša, ki vozilo predaja, mora naslednjega pismonoša seznaniti s tehničnim stanjem in z opremo vozila osebno in z zaznambo v vozni knjigi. Oba pismonoša se morata podpisati v evidenco zamenjave voznikov v vozni knjigi.
V vozilu mora biti krpa za čiščenje vetrobranskega stekla, strgalo za led in metlica ter goba za čiščenje vozila. V vozilu ni dovoljeno kajenje in uživanje hrane. Telefoniranje med vožnjo avtomobila je dovoljeno le v primerih, ko je omogočeno prostoročno telefoniranje.
Uporaba vozila se dovoljuje na podlagi potnega naloga, ki ga izda oseba, pooblaščena za izdajanje potnih nalogov, na ustreznem obrazcu. Iz izdanega potnega naloga morajo biti razvidni podatki o vrsti prevoza, naziv in sedež družbe, čas veljavnosti potnega naloga, ime in priimek voznika, glavni podatki o začetku, smeri in zaključku vožnje, registrska označba vozila, štampiljka oz. žig in podpis izdajatelja potnega naloga.
Pismonoša mora imeti med opravljanjem prevozov v vozilu naslednje dokumente:
-veljavno vozniško dovoljenje,
-veljavno prometno dovoljenje,
-potni nalog,
-obrazec za prometno nesrečo (evropsko poročilo),
-zeleno karto in vsa potrebna dovoljenja, če se prevoz opravlja v tujini,
-potrdilo o zavarovanju,
-plačilno kartico za nabavo goriva in
-vozno knjigo.
Ob zaključku vožnje pismonoša v potni nalog vpiše še naslednje podatke: stanje kilometrskega števca ob zaključku vožnje, čas prihoda oziroma zaključka vožnje, število prevoženih kilometrov in trajanje vožnje ter morebitno nabavo goriva in maziva med vožnjo ter se podpiše.
Pismonoša mora potni nalog po končani vožnji oziroma po preteku obdobja, za katerega je bil izdan, zaključiti in ga pravilno izpolnjenega oddati izdajatelju potnega naloga.
6.10 ODHOD NA DOSTAVO IN DOSTAVA POŠILJK
Čas odhoda na dostavo je odvisen od časa jutranjega prispetja poštnega sklepa, od količine prispelih pošiljk, ki jih je treba pripraviti za vročitev, in tudi od organizacije dela na pošti. Čas odhoda pismonoša na dostavo je tudi predpisan s potovnico (vendar je določen le okvirno zaradi naštetih okoliščin).
Pred izhodom pismonošev je treba preveriti, ali je bilo opravljeno vse delo pri pripravi pošiljk. Zadnjo preveritev, da je vse v redu, da so tudi pismonoši pravilno opremljeni in primerno osebno urejeni, opravi vodja pošte ali kontrolor - zatem lahko pismonoši začnejo z dostavo. V kakršnihkoli izrednih primerih čas izhoda pismonošev določi vodja pošte ali kontrolor.
Pri dostavi knjižene pošiljke naslovniku v bloku, mora pismonoša pozvoniti na domofon naslovnika in če se mu le-ta oglasi, mu mora pošiljko prinesti do stanovanja. Če se naslovnik ne oglasi na domofon, pismonoša izpolni obvestilo o prispeli pošiljki / sporočilo o prispelem pismu in ga vloži v hišni predalčnik naslovnika.
6.10.1 Vročanje pošiljk
6.10.1.1 Splošno o vročanju
Osnovno pravilo pri vročanju je, da se pošiljka vroči osebno naslovniku, ki je naveden na pošiljki, ali osebi, ki jo je naslovnik pooblastil za prevzem pošiljke. Če navedena nista dosegljiva, se pošiljka na dostavi lahko vroči odraslemu članu gospodinjstva ali osebi, ki je zaposlena v gospodinjstvu oziroma v naslovnikovem poslovnem prostoru ali z vložitvijo v hišni ali izpostavljeni predalčnik oziroma v poštni predal. Za odraslega člana gospodinjstva se šteje oseba, stara več kot 15 let (npr. zakonec, starši, otroci, brat, sestra ali oseba, ki je zaposlena v gospodinjstvu naslovnika ...).
Če sta v naslovu pošiljke, naslovljene na pravno osebo, ime in priimek fizične osebe, velja, da je pošiljka naslovljena na pravno osebo, ne glede na to, ali sta ime in priimek fizične osebe napisana pred ali za nazivom pravne osebe. To pomeni, da pismonoša takšno pošiljko vroči zakonitemu zastopniku podjetja ali osebi, ki je pooblaščena za prevzem pošiljk pravne osebe (npr. na pismu je naslov: Podjetje d.o.o., Jože Primer, Cvetlična ul. 13, 2000 Maribor ali Jože Primer, Podjetje d.o.o., Cvetlična ul. 13, 2000 Maribor - pismonoša takšno pošiljko vroči zakonitemu zastopniku podjetja (direktorju) ali osebi, ki je pooblaščena za prevzem pošiljk Podjetja d.o.o.).
Če so v naslovu pošiljke ime in priimek fizične osebe, ki ni uporabnik poštnega predala, in oznaka ter številka poštnega predala, se takšna pošiljka ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispeli pošiljki in pošiljka vroči fizični osebi (npr. Marija Vzorec, p.p. 100, 2001 Maribor - pošiljka se ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljka se vroči Mariji Vzorec ali njenemu pooblaščencu). Pošiljka se tudi ne dostavlja, če je pred ali za imenom in priimkom naziv uporabnika poštnega predala (npr. Marija Vzorec, Upravna enota, p.p. 100, 2001 Maribor ali Upravna enota, Marija Vzorec, p.p. 100, 2001 Maribor - pošiljka se ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljka se vroči zakonitemu zastopniku Upravne enote ali osebi, ki je pooblaščena za prevzem pošiljk Upravne enote).
Pošiljko, ki je naslovljena na fizično osebo, na istem naslovu pa se nahaja uporabnik poštnega predala, pismonoša dostavi na naslov (npr. na pismu je naslov: Marija Vzorec, Sodna ulica 30, 2000 Maribor - če Marija Vzorec ni uporabnica poštnega predala, pismonoša takšno pošiljko dostavi in vroči Mariji Vzorec oziroma njenemu pooblaščencu, ne glede na to, ali se na Sodni ulici 30 nahaja Upravna enota, ki je uporabnica poštnega predala).
Če sta v naslovu pošiljke, naslovljene na zdravilišče, psihiatrično ustanovo ali podobno ustanovo, ime in priimek fizične osebe, velja, da je pošiljka naslovljena na fizično osebo. To pomeni, da pismonoša takšno pošiljko vroči fizični osebi ali njenemu pooblaščencu (npr. na pismu je naslov: Psihiatrična bolnišnica, Janez Vrabec, Velika cesta 5, 2250 Ptuj ali Janez Vrabec, Psihiatrična bolnišnica, Velika cesta 5, 2250 Ptuj - pismonoša takšno pošiljko vroči Janezu Vrabcu ali osebi, ki jo je Janez Vrabec pooblastil).
Če so v naslovu pošiljke naziv zdravilišča, psihiatrične ustanove ali podobne ustanove, ime in priimek fizične osebe ter oznaka in številka poštnega predala, se takšna pošiljka ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljka se vroči fizični osebi ali njenemu pooblaščencu (npr. na pismu je naslov: Dom za ostarele, Danica Novak, p.p. 100, 2001 Maribor ali Danica Novak, Dom za ostarele, p.p. 100, 2001 Maribor - pošiljka se ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljka se vroči Danici Novak ali njenemu pooblaščencu).
Če je pošiljka naslovljena na pravno osebo, ki je prenehala obstajati, pismonoša lahko takšno pošiljko vroči pravnemu nasledniku, ki mora to dokazati z odločbo pristojnega organa (sodišča). Če pravni naslednik ne želi prevzeti pošiljke, se pošiljka vrne pošiljatelju.
Pošiljke, naslovljene na osebe pod skrbništvom, na osebe v priporu ali na osebe v zavodu, se praviloma vročajo:
-skrbniku - za osebe pod skrbništvom,
-preiskovalnemu organu - za osebe v priporu,
-kazensko-poboljševalnemu zavodu - za osebe v zavodu.
6.10.1.2 Pooblastila
Naslovniki lahko prejemajo pošiljke tudi prek pooblaščenih oseb, pooblaščencev, ki jih pooblastijo s pooblastilom, ki ga overi pošta, notar, upravna enota ali uslužbenec slovenskega veleposlaništva v tujini. Pooblastilo velja do preklica oziroma do datuma, navedenega v pooblastilu. Pooblaščenec je dolžan na zahtevo poštnega delavca, ki mu vroča pošiljko, pokazati pooblastilo, in če delavcu ni znan, dokazati tudi svojo istovetnost.
Pošiljke se vročajo tudi na podlagi neoverjenih pooblastil, ki lahko veljajo do preklica za vse vrste pošiljk. Pri sestavi neoverjenega pooblastila za prevzem pošiljk pooblastitelj navede svoje podatke (ime, priimek oz. naziv in naslov), podatke o pooblaščencu (pooblaščencih) z navedbo naziva in številke osebnega dokumenta pooblaščenca (pooblaščencev), namen izstavitve ter veljavnost pooblastila. Pooblastitelj podpiše pooblastilo, zapiše še naziv in številko svojega osebnega dokumenta ter kraj in datum izdaje pooblastila.
Uporabnik lahko z enim pooblastilom pooblasti največ pet (fizičnih) oseb, da v njegovem imenu prevzemajo poštne pošiljke (lahko pa seveda uporabnik izda več pooblastil).
Vsa overjena pooblastila, ki zadevajo naslovnike, mora vodja pošte (za to določenega delavca) iz računalnika izpisati Pregled pooblastil za posamezen dostavni okraj.
Fizična oseba ali pravna oseba lahko za prevzem pooblasti pravno osebo. Če želi, da pošiljke prevzemajo tudi pooblaščenci pravne osebe, mora to napisati na pooblastilo (npr. pooblaščenec lahko pooblastilo prenese na osebe, ki so sicer pooblaščene tudi za prevzem pošiljk, naslovljenih na pooblaščenca). Če se navedeno besedilo ne dopiše, lahko pošiljke na podlagi pooblastila prevzema samo zakoniti zastopnik podjetja oziroma ustanove.
V primeru izdaje pooblastila pravne osebe oziroma ustanove mora pooblastilo podpisati zakoniti zastopnik pravne osebe oziroma ustanove. Pooblastilo lahko podpiše tudi vodja poslovalnice, vodja izpostave itd., če je pristojen za podpis pooblastila. Pismonoša mora osebo, ki podpiše pooblastilo, identificirati in podatke o vrsti ter številki osebnega dokumenta vpisati na pooblastilo.
6.10.1.3 Dokazovanje istovetnosti
Pismonoša je dolžan pri vročanju pošiljk, izplačevanju nakaznic ipd. zahtevati od uporabnikov, ki jih ne pozna, da dokažejo svojo istovetnost.
Istovetnost državljan Republike Slovenije dokaže tako, da predloži veljavni osebni dokument s fotografijo, izdan s strani državnega organa, to je:
-osebna izkaznica,
-potni list,
-vozniško dovoljenje,
-obmejna propustnica,
-orožni list in
-potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna.
Istovetnost tujec dokazuje s tujo potno listino ali drugo ustrezno listino, ki je v državi tujca predpisana in s katero lahko dokazuje istovetnost, s potno listino za tujca, z dovoljenjem za prebivanje, izdanem v obliki samostojne listine, ali z drugo javno listino, ki jo je izdal državni organ Republike Slovenije, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost.
Če uporabnik nima osebnega dokumenta, lahko dokaže istovetnost s pričo. V tem primeru mora priča dokazati svojo istovetnost z osebnim dokumentom.
Pismonoša mora pri ugotavljanju istovetnosti uporabnika primerjati fotografijo na dokumentu z videzom osebe, ki je dokument predložila, ter spol in starost s podatki iz osebnega dokumenta. Če delavec podvomi v pravilnost listine, s katero se dokazuje istovetnost, v resničnost izjave priče ipd., lahko odkloni vročitev pošiljke oziroma izplačilo nakazniškega zneska ali podobno.
Pri izplačilu nakaznice mora pismonoša poleg podpisa prejemnika vpisati podatke o identifikaciji (zapis naziva in številke osebnega dokumenta ter organa, ki je osebni dokument izdal).
Istovetnost zakonitega zastopnika pravne osebe oziroma ustanove (direktor podjetja, župan, ravnatelj šole, predsednik društva, krajevne skupnosti, vodja izpostave raznih uradov itd.) pismonoša preveri tudi na podlagi ustrezne priglasitvene listine, ki jo je izdal državni organ in iz katere je razvidno, da je ta oseba zakoniti zastopnik pravne osebe oziroma ustanove (npr. izpis iz sodnega registra, potrdilo registracije na upravni enoti ipd.).
6.10.1.4 Potrditev prevzema pošiljke
Naslovnik knjižene pošiljke mora prevzem pošiljke (denarja) potrditi na ekran mobilnega telefona v aplikaciji UPO Mobile ali v vročilni listini (v dostavni knjižici, na nakaznici, potrdilu o vročitvi telegrama ipd.) s svojim podpisom, pri telegramih, Hitri pošti, poslovnih paketih s storitvijo Dostava do 10. ure in Dostava po 16. uri pa tudi z zapisom ure in minute vročitve. (Podpis naj bo sestavljen iz vsaj dveh črk priimka ali imena - ni nujno, da so črke čitljive. Pomanjkljivih znakov, kot so npr. ravna ali vijugasta črta, križ in podobno, ni mogoče šteti za veljaven podpis - če je takih znakov v podpisu več, pa lahko. Podpis poštnega delavca mora biti razpoznaven.) Če pismonoša uporablja aplikacijo UPO Mobile se čas vročitve pošiljke samodejno zabeleži. Pri tem je pomembno, da pismonoša najprej pridobi podpis naslovnika (prevzemnika) in mu šele zatem vroči pošiljko ali izplača nakaznico. Vročilna listina je torej vsaka listina, v katero so vpisani podatki o pošiljki in v njej naslovnik potrdi prevzem te pošiljke. Za potrditev prevzema ni dovoljeno uporabljati navadnega (grafitnega) svinčnika.
Če naslovnik ne zna pisati ali se ne more podpisati zaradi kakšne telesne hibe, prevzem potrdi priča, ki mora dokazati svojo istovetnost.
Kadar namesto naslovnika pošiljko na dostavi prevzame druga oseba, mora poleg podpisa navesti razmerje do naslovnika, na primer: žena, mož, sin, mati ... Pooblaščencu, ki ima overjeno pooblastilo, zraven podpisa ni treba napisati, da je pooblaščen.
Pooblaščenec, ki se mu pošiljka vroči na podlagi neoverjenega pooblastila, potrdi prevzem pošiljke s podpisom, pismonoša pa poleg podpisa čitljivo vpiše ime in priimek prevzemnika ter vrsto in številko osebnega dokumenta.
Če gre za vročanje pošiljk s povratnico ali z vročilnico, je treba prevzem pošiljke potrditi tudi na povratnici oz. vročilnici. Če prispe pošiljka s povratnico iz mednarodnega prometa, mora prevzemnik na povratnico zraven podpisa napisati tudi ime in priimek z velikimi tiskanimi črkami, kar velja v vsakem primeru, ne glede na to, če je pošiljka vročena naslovniku ali pooblaščencu.
6.10.2 Dostava pošiljk
6.10.2.1 Dostava navadnih pošiljk
Navadne pošiljke vročajo pismonoši brez potrditve o prejemu pošiljke neposredno naslovniku, njegovemu pooblaščencu, odraslemu članu gospodinjstva ali osebi, ki je zaposlena v naslovnikovem gospodinjstvu oziroma v njegovem poslovnem prostoru. Navadne pošiljke brez obremenitve se vlagajo v hišne in izpostavljene predalčnike, kar pa ne velja za pošiljke, ki jih zaradi velikosti ni možno vložiti v hišni ali izpostavljeni predalčnik. Za te pošiljke pismonoša v hišni ali izpostavljeni predalčnik vloži obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljke pa vrne na pošto.
V hišni ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal, na katerem je nalepljena nalepka, s katero naslovnik prepoveduje vročanje nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil, ni dovoljeno vlagati teh sporočil. Časopisi, revije, uradna glasila občin in lokalnih skupnosti, vabila ustanov, politična propagandna sporočila v času volilne kampanje, nenaslovljene pošiljke z informativno ali izobraževalno vsebino ter druge tiskane oblike uredniško oblikovanih vsebin se smejo vročati v predalčnike, opremljene z nalepko o prepovedi vročanja. Prepoved vročanja v hišne ali izpostavljene predalčnike ali poštne predale, ki so opremljeni z nalepko o prepovedi vročanja, velja tudi v primeru, če so ta sporočila vložena v druge vrste nenaslovljenih pošiljk, katerih vročitev ni prepovedana z nalepko za prepoved vročanja.
Posebno pozornost morajo pismonoši posvetiti dostavi nenaslovljenih pošiljk, ki jih je treba dostaviti v skladu z morebitnimi označbami na sveženjskih nazivnicah. Nenaslovljenih pošiljk v hišni ali izpostavljeni predalčnik ne smejo vložiti ene v drugo, prav tako jih ne smejo odlagati na ograjne stebre in police, nameščene v blokih. Svežnje nenaslovljene direktne pošte, naslovljene na trgovine, je treba dostaviti prvi dan dostave.
Delno naslovljene pošiljke so tiste, ki imajo v naslovu navedeno le ulico in hišno številko oziroma naselje in hišno številko ter številko in naziv naslovne pošte. V nekaterih primerih ima lahko delno naslovljena pošiljka v naslovu še različne navedbe (npr. ljubitelj živali, zbiratelj). Pošiljke se vložijo v vse hišne predalčnike navedenega naslova (npr. bloka). Delno naslovljene pošiljke se ne vlagajo v hišne predalčnike in izpostavljene predalčnike, če so opremljeni z nalepko o prepovedi vročanja.
6.10.2.2 Dostava knjiženih pošiljk
6.10.2.2.1 Splošno o dostavi knjiženih pošiljk
Prevzem knjižene pošiljke mora naslovnik (pooblaščenec, upravičenec) potrditi s podpisom na zaslon mobilnega telefona, v aplikaciji UPO Mobile, ali v vročilno listino. Praviloma mora naslovnik potrditi prevzem vsake pošiljke posebej - pri ustreznem vpisu. Izjema so zaporedni vpisi v dostavni knjižici za istega naslovnika (vpisanih je več pošiljk ena za drugo); v tem primeru lahko poveže vrstice oziroma vpiše z oklepajem in se podpiše. Če pismonoša opravlja dostavo z aplikacijo UPO Mobile, se lahko za posameznega naslovnika ustvari ločena dostavna knjižica in naslovnik prejem večjega števila potrdi z enim podpisom. Prejem denarnega zneska potrdi na ustrezni nakaznici s podpisom in z zapisom datuma.
Če je naslovnik dal pisno naročilo pošti (obrazec Naslovnikovo naročilo), da mu lahko tudi priporočena pisma vlaga v hišni ali izpostavljeni predalčnik, bo pismonoša take pošiljke vročil tako, da jih bo vložil v predalčnik brez potrdila prevzema, v dostavni knjižici pa bo v prostoru za naslovnikov podpis vpisal označbo "VLOŽENO V HP" ali "VLOŽENO V IP". To ne velja za priporočena pisma s storitvijo. Priporočena pisma za dostavo v hišni predalčnik in Express pošiljke brez storitev, prispele iz tujine, se vročajo z vložitvijo v hišni ali izpostavljeni predalčnik brez potrditve prevzema. Če Express pisemske pošiljke oziroma priporočenega pisma za dostavo v hišni predalčnik ni mogoče vročiti z vložitvijo v hišni ali izpostavljeni predalčnik (npr. ker je pošiljka prevelika) se naslovniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki.
Pošiljke s povratnico vročamo s podpisom na povratnici in na zaslon telefona v aplikaciji UPO Mobile oziroma v dostavni knjižici.
Za pošiljke z obremenitvijo mora naslovnik (upravičena oseba) hkrati s potrditvijo prevzema s podpisom plačati tudi odkupnino, porto poštnino in morebitne druge obremenitve ter stroške za vplačilo teh zneskov (vplačnine, poštnine). Pred vročitvijo carinske pošiljke z obremenitvijo je prejemniku obvezno treba pokazati račun - obračun carinskih dajatev in / ali poštno carinskih storitev, da se pred vročitvijo pošiljke seznani z vsebino računa in stroški opravljene storitev (pri tem lahko naslovnik zavrne prevzem pošiljke, napoti se ga na spletno povezavo reklamacije.CP@posta.si)
V nadaljevanju so opisane posebnosti, ki veljajo pri dostavi posameznih vrst pošiljk. Ob teh posebnostih je treba pri dostavi upoštevati tudi navodila za poslovanje s pošiljkami pogodbenih strank, ki so bila objavljena v okrožnicah.
6.10.2.2.2 Dostava poslovnih paketov
Pri dostavi poslovnih paketov mora pismonoša upoštevati tudi posebnosti pri poslovanju iz Seznama storitev in posebnosti pri poslovnih paketih, poslovnih paketih - isti naslovnik, poslovnih paketih večjih dimenzij, paletah in tovoru, ki so označene na spremnici. Seznam se nahaja v prilogi priročnika. Poslovni paketi večjih dimenzij, palete in tovor se dostavijo po predhodnem telefonskem dogovoru z naslovnikom, če je na spremnici navedena telefonska številka naslovnika. Več paketov za istega naslovnika, ki so označeni z oznako "VEČ PKT", je treba naslovniku dostaviti sočasno. Dostavo poslovnih paketov večjih dimenzij po potrebi opravljata dva delavca.
6.10.2.2.3 Dostava Hitre pošte po Sloveniji
Hitra pošta, prispela zjutraj, mora biti dostavljena pred ostalimi pošiljkami. Pri Hitri pošti mora naslovnik v dostavno knjižico v stolpec Opomba vpisati čas (uro in minuto), ko mu je bila pošiljka vročena. Če pismonoša opravlja dostavo pošiljk z aplikacijo UPO Mobile časa vročitve ni treba zabeležiti, saj se zapiše samodejno ob potrditvi statusa vročeno. Če pošiljke ni možno vročiti, pusti pismonoša naslovniku obvestilo o prispeli pošiljki, na spremnici označi neuspešen poskus vročitve z zapisom datuma, ure in minute ter s podpisom.
6.10.2.2.4 Dostava telegramov
Pismonoša mora pred začetkom dostave potrditi prevzem telegramov v pregledu prispelih telegramov in preveriti, ali so k telegramom z darili priložena zahtevana darila.
Telegrami se v ožjem dostavnem okolišu pošte praviloma dostavljajo pred ostalimi pošiljkami.
Naslovnik potrdi prevzem telegrama na potrdilu o vročitvi telegrama s podpisom in z zapisom dneva, ure in minute vročitve. Če naslovnik noče sam vpisati dneva in časa vročitve, ali vpiše napačne podatke, mora pismonoša na hrbtni strani napisati "vročen", dan, uro in minuto vročitve in se podpisati.
Če telegrama ni možno vročiti, pismonoša naslovniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki. Pri telegramih s svežim cvetjem pismonoša na obvestilu o prispeli pošiljki označi rok za prevzem svežega cvetja in rok za prevzem telegrama. Neuspelo vročitev označi na hrbtni strani potrdila o vročitvi telegrama z zapisom dneva, ure in minute ter s podpisom.
Če telegrama z LX voščilnico, vendar brez drugega darila, pismonoša ni mogel vročiti neposredno naslovniku, ga lahko vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik. Na hrbtni strani potrdila o vročitvi telegrama pismonoša napiše zaznamek "VLOŽENO V HP" ali "VLOŽENO V IP", dan, uro in minuto ter se podpiše.
Če pismonoša zaradi selitve naslovnika, zavrnitve prevzema, smrti naslovnika in podobno telegrama ni mogel vročiti, na hrbtni strani potrdila o vročitvi napiše vzrok nevročitve, dan, uro in minuto ter se podpiše.
6.10.2.2.5 Dostava pošiljk s storitvijo odkupnina, ki ima kot vplačilni dokument priložen plačilni nalog - obrazec UPN, UPN QR ali UPN z OCR vrstico in izjavo
Pismonoša, ki izroči pošiljko s storitvijo odkupnina, ki ima priložen plačilni nalog obrazec UPN ali obrazec UPN QR ali obrazec UPN z OCR vrstico in izjavo, mora naslovnika oz. osebo, ki se ji pošiljka lahko vroči, identificirat oz. preveriti istovetnost na podlagi veljavnega osebnega dokumenta s fotografijo, in sicer: Potni list, Osebna izkaznica, Vozniško dovoljenje - kartica, Izkaznica prosilca za mednarodno zaščito, Dovoljenje za začasno prebivanje, Dovoljenje za stalno prebivanje, Diplomska, konzularna izkaznica, Vozniško dovoljenje - staro.
Če je naslovnik pošiljke hkrati tudi vplačnik, ali če se pošiljka vroči drugi osebi v skladu z veljavnimi navodili in znesek odkupnega plačilnega naloga znaša od 0,01 EUR do 1.000,00 EUR, pismonoša pri gotovinskem vplačilu odkupnega obrazca UPN ali obrazca UPN QR ali obrazca UPN z OCR, pridobi naslednje podatke o dejanskem plačniku in jih vpiše na hrbtno stran odkupnega plačilnega naloga:
-ime priimek, naslov vplačnika, državo naslova dejanskega plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu),
-vrsto osebnega dokumenta,
-številko osebnega dokumenta,
-kraj rojstva,
-datum rojstva.
Pri negotovinskem vplačilu (plačilo s kartico) odkupnega obrazca UPN ali obrazca UPN QR ali obrazca UPN z OCR, pridobi naslednje podatke o dejanskem plačniku in jih vpiše na hrbtno stran odkupnega plačilnega naloga:
-ime priimek, naslov vplačnika, državo naslova plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu).
Če je znesek odkupnega plačilnega naloga nad 1.000,00 EUR, je treba za potrebe izvajanja ZPPDFT-1 (občasna transakcija) za vplačane plačilne naloge v gotovini ali negotovinsko pridobiti in zapisati sledeče podatke:
-ime priimek, naslov, državo naslova dejanskega plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu),
-vrsto osebnega dokumenta,
-številko osebnega dokumenta,
-kraj rojstva,
-datum rojstva.
-začasni naslov, državo začasnega naslova (če ga stranka ima),
-kraj izdaje osebnega dokumenta,
-državljanstvo,
-davčno številko.
Stranka mora pismonoši predložiti veljavni osebni dokument s fotografijo. Ostale dodatne podatke, ki jih je potrebno vnesti v računalnik oz. zapisati na plačilni nalog, niso pa razvidni iz osebnega dokumenta, stranka pove ustno.
Zapis osebnih podatkov stranke v skladu z Uredbo pismonoša izvede na plačilni nalog, če stranka soglaša s tem, zato jo najprej seznani z začinom vročitve pošiljke s priloženim plačilnim nalogom, opredeljenim v nadaljevanju.
Stranka poda soglasje k popisu osebnih podatkov na plačilni nalog, če izroči pismonoši osebni dokument s fotografijo in dovoli prepis osebnih podatkov iz tega osebnega dokumenta ter ustno poda zahtevane podatke, ki niso zajeti na osebnem dokumentu.
V primeru, da zahtevanih podatkov stranka pismonoši ne želi podati, pismonoša pošiljke ne sme vročiti stranki in mora stranka pošiljko na podlagi obvestila o prispeli pošiljki prevzeti na pošti. Pismonoša stranko pouči, da bodo njeni osebni podatki na pošti zajeti neposredno z vnosom v računalnik pri prevzemu pošiljke z odkupnino, po predhodni preveritvi plačilnega naloga s čitalcem OCR oz. QR kode.
Pismonoša v tem primeru izpiše še en izvod obvestila o prispeli pošiljki, na hrbtno stran katerega zabeleži: »Stranka ni podala soglasja za podajo osebnih podatkov«. Ta izvod obvestila pismonoša preda obračunskemu delavcu pri obračunu dostave, pošta takšna obvestila hrani poleg dostavne knjižice, v kateri je evidentirana sprejemna številka navedene pošiljke.
Če pismonoša ne uporablja aplikacije UPO Mobile, zabeležko »Stranka ni podala soglasja za podajo osebnih podatkov« vpiše v dostavno knjižico v stolpec »Opomba«.
6.10.2.3 Dostava (izplačilo) nakaznic ter izplačila z osebnih računov in hranilnih vlog
Dostava oziroma izplačilo vseh vrst nakaznic poteka podobno kot dostava knjiženih pošiljk. Pismonoša mora paziti, da bo nakaznico izplačal pravi osebi (naslovniku, upravičeni osebi), ob tem mora dosledno spoštovati pravilo "najprej podpis - zatem denar".
Pismonoša izplačuje:
-pokojninske nakaznice (nakaznica za izplačilo pokojnine),
-poštne nakaznice,
-denarna nakazila - izplačilo nakaznic (obrazec UPN),
-telegrafske nakaznice,
-mednarodne poštne in mednarodne odkupne nakaznice.
Nadalje lahko dobi pismonoša nalogo, da izplača denar imetniku ali pooblaščencu računa na domu s hranilne vloge ali z osebnega računa s knjižico ali s kartico Nove KBM d.d..
V primeru izplačila z osebnega računa na domu, ko imetnik ali pooblaščenec prošnjo za izplačilo na domu poda vnaprej, poštni delavec znesek za izplačilo na dan izplačila vpiše v pregled prispelih nakaznic ali zvezek in preveri, ali je na računu kritje v želeni višini. Pismonoša potrdi prevzem denarja s svojim podpisom v pregledu prispelih nakaznic.
V primeru izplačila s hranilne vloge ali z osebnega računa s knjižico na domu je možno, da ima imetnik ali pooblaščenec knjižico:
-v hrambi na pošti - v tem primeru poštni delavec ob vsaki dostavi denarja na dom vpiše znesek dviga v knjižico in izpiše obrazec nalog banki (obr. TRR 23, v nadaljevanju: obrazec TRR-23). Pismonoša mora pred izročitvijo denarja preveriti istovetnost prejemnika denarja (primerja fotografijo na osebnem dokumentu z videzom osebe, podatke na osebnem dokumentu pa s spolom in starostjo stranke ter s podatki v knjižici in na obrazcu TRR-23. Podatke o preverjanju istovetnosti vpiše na obrazec TRR-23. Prejemnik prevzem denarja potrdi s podpisom na obrazcu TRR-23.
-v hrambi doma - v tem primeru pismonoša od imetnika ali pooblaščenca pridobi izpolnjen in podpisan obrazec TRR-23, knjižico in osebni dokument. Na podlagi osebnega dokumenta preveri istovetnost imetnika ali pooblaščenca (primerja fotografijo na osebnem dokumentu z videzom osebe, podatke na osebnem dokumentu pa s spolom in starostjo stranke ter s podatki v knjižici in na obrazcu TRR-23. Podatke o preverjanju istovetnosti vpiše na obrazec TRR-23 ter stranki za odvzeto knjižico izda obrazec prošnja - zahtevek banki. Primerja tudi podpisa v knjižici in na obrazcu TRR-23. Na dan izplačila poštni delavec knjiži izplačilo, izpiše potrditev obrazca TRR-23 ter vpiše znesek dviga v knjižico. Ob izplačilu na domu pismonoša ponovno preveri istovetnost imetnika, mu izroči denar in overjeno knjižico, imetnik pa mu vrne prošnjo - zahtevek banki.
V primeru izplačila s transakcijskega računa s kartico na domu, pismonoša na domu od imetnika osebnega računa oziroma pooblaščenca pridobi izpolnjen in podpisan obrazec TRR-23, osebni dokument in bančno kartico, ter mu za odvzeto bančno kartico izda obrazec prošnja - zahtevek banki. Preveri istovetnost imetnika ali pooblaščenca (primerja fotografijo na osebnem dokumentu z videzom osebe, podatke na osebnem dokumentu pa s spolom in starostjo stranke ter s podatki na obrazcu TRR-23). Podatke o identifikaciji vpiše na obrazec TRR-23. Podatke in podpis na obrazcu TRR-23 primerja s podatki na bančni kartici. Če se stranka ne želi identificirati z osebnim dokumentom, pismonoša vljudno odkloni izplačilo.
Na dan izplačila delavec knjiži izplačilo na domu v računalnik in izpiše potrditev obrazca TRR-23. Ob izročitvi denarja na domu pismonoša preveri istovetnost prejemnika, mu izroči kopijo potrjenega obrazca TRR-23, denar in bančno kartico, imetnik pa mu vrne prošnjo - zahtevek banki. Če pismonoša ob poskusu dostave denarja ugotovi, da je stranka odsotna ali je umrla, to sporoči delavcu pošte, ki stornira izplačilo na domu v računalniku in na obrazcu TRR-23 namesto podpisa nalogodajalca vpiše opombo »Izplačilo na domu - stranka odsotna« ali »Izplačilo na domu - stranka umrla«.
Če imetnik osebnega računa ali pooblaščenec želi izplačilo s posebnim izhodom pismonoše, ne glede na to, ali se nahaja v ožjem ali širšem poštnem okolišu, posredni ali neposredni dostavi, mu pošta zaračuna ponovno dostavo po veljavnem ceniku Pošte Slovenije.
Izplačila pokojninskih nakaznic so dovoljena OSEBNO naslovniku oz. prejemniku, navedenem na pokojninski nakaznici.
Da morate pokojninsko nakaznico izplačati OSEBNO prejemniku, vas napotuje tudi besedilo na samem obrazcu pokojninska nakaznica. Nadomestno izplačilo pokojninske nakaznice (torej izplačilo morebitni drugi osebi) ni dovoljeno. Morebitna overjena in neoverjena pooblastila za izplačila pokojninskih nakaznic ne veljajo.
V nadaljevanju so navedeni primeri prejemnikov pokojninskih nakaznic:
Primer 1: Pokojninsko nakaznico morate izplačati osebno prejemniku Janez Vzorec.
Primer 2: Če je na pokojninski nakaznici v polju »Prejemnik« poleg imena upravičenca nakazila navedeno tudi »v roke ...« ali »v. r.« z imenom zakonitega zastopnika, je prejemnik pokojninske nakaznice zakoniti zastopnik.
Pokojninsko nakaznico morate v tem primeru izplačati osebno zakoniti zastopnici Anici Vzorec.
Primer 3: Če je na pokojninski nakaznici v polju »Prejemnik« poleg imena upravičenca nakazila navedeno tudi »v roke« ali »v. r.« z imenom posrednika (npr. pooblaščeni osebi Doma upokojencev xxx), morate pokojninsko nakaznico izplačati pooblaščeni osebi tega posrednika. Posrednik (npr. Dom upokojencev xxx) uredi pooblastilo za prevzem pokojninskih nakaznic na pošti za pooblaščene osebe na obrazcu pooblastilo (obr. P-71) na način, ki je predpisan za pisemske pošiljke.
Pokojninsko nakaznico morate izplačati pooblaščeni osebi doma.
6.10.3 Obvestilo o prispeli pošiljki in prevzem pošiljk na pošti
V primeru, da vročitev pošiljke na dostavi ne uspe, mora pismonoša naslovniku pustiti Obvestilo o prispeli pošiljki, ki ga natisne iz mobilnega tiskalnika oziroma ga izpolni ročno (Obr. P-75). Obvestilo se vroča tako, kot se dostavljajo navadne pošiljke (v hišni predalčnik, izpostavljeni predalčnik, upravičeni osebi ...).
V primeru neuspelega poskusa vročitve pošiljke na drugi dostavi mora pismonoša ustrezno natisniti ali izpolniti novo obvestilo o prispeli pošiljki.
Pošiljka, za katero je pismonoša pustil naslovniku obvestilo o prispeli pošiljki, se na pošti lahko prevzame:
-isti dan, ko je pošiljka prispela na pošto - pošiljka z živimi živalmi,
-v 15 dneh od dneva, ko je bil naslovnik obveščen o prispeli pošiljki. Izjema so paketi v notranjem ali mednarodnem prometu, na katerih je pošiljatelj označil krajši rok od 15 dni in pošiljke z osebnimi izkaznicami in potnimi listi (8 dni). Telegram s svežim cvetjem se vroča še naslednji dan po puščenem obvestilu o prispeli pošiljki.
Rok za prevzem pošiljk na pošti se računa koledarsko in začne teči naslednji dan po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. V primeru druge dostave začne rok za prevzem pošiljke teči z naslednjim dnem po puščenem drugem obvestilu. Izjema so pošiljke z osebnimi izkaznicami, potnimi listi in vozniškimi dovoljenji, kjer začne rok teči po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno prvo obvestilo o prispeli pošiljki.
Na obveščene pošiljke mora pismonoša napisati datum, ko je naslovniku pustil obvestilo, in se podpisati (na hrbtni strani pošiljke ali na ustreznem mestu sprednje strani dopisnice ali paketa brez spremnice). Pri Hitri pošti in pri paketih, opremljenih s spremnico, pismonoša napiše označbo o puščenem obvestilu v Opombi spremnice. Označba o puščenem obvestilu se zapiše takoj po izpisu obvestila o prispeli pošiljki (na dostavi).
Na pošiljki (na hrbtni strani pošiljke ali na ustreznem mestu spodnje strani dopisnice ali paketa brez spremnice, v Opombi spremnice pri Hitri pošti in pri paketih, opremljenih s spremnico), ki je pismonoša ni mogel vročiti, mora napisati vzrok nevročljivosti, na primer: Neznan, Odpotoval, Ne sprejme, Umrl, Ne obstaja ipd. Zapisati mora tudi datum in se podpisati. Pismonoša mora te opombe napisati na pošiljke oziroma na povratnice takoj ob poskusu dostave, da pozneje ne pozabi pravega vzroka nevročljivosti ali sploh pozabi na to.
6.10.4 Račun in blagajniški prejemek / izdatek
Pismonoša izda naslovniku račun za plačilo zneskov, ki predstavljajo prihodek Pošte (poštnina PPN, prihodek od prodaje trgovskega blaga, znesek provizij v plačilnem prometu).
V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost velja, da mora tako pošta kot pismonoša za vsako opravljeno storitev in prodajo blaga stranki izstaviti račun iz aplikacije UPO Mobile oziroma iz vezane knjige računov (obr. BP-2), in sicer pri vseh načinih plačila, razen pri plačilu po računu.
Veljajo pa določene izjeme, ko stranki - nedavčnemu zavezancu ni treba izstaviti / izdati računa, se pa račun izstavi na željo / zahtevo stranke - nedavčnega zavezanca, in sicer pri:
1. prodaji znamk,
2. prodaji vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu,
3. vplačilih za udeležbo v igrah na srečo,
4. prodaji periodičnega tiska (časopisi in revije),
5. plačilnih storitvah (vplačilo obrazca UPN, UPN QR in UPN z OCR, izplačilo obrazca UPN), vplačilu poštne in telegrafske nakaznice
Blok z računi (vezana knjiga računov) pismonoša prejme od delavca pošte. Računi so vnaprej potrjeni s štampiljko pošte. Račun se izpolni v treh izvodih, prvi izvod prejme stranka, drugi izvod pismonoša preda ob obračunu storitev obračunskemu delavcu, tretji izvod se hrani v vezani knjigi računov (se ne odtrga, temveč ostane v bloku).
Na računu, izdanem davčnemu zavezancu, se pismonoša poleg štampiljke podpiše. Na računu, izdanem kupcu, ki ni davčni zavezanec, to ni potrebno.
Blagajniški prejemek / izdatek ne velja kot račun in ga pismonoša izpiše samo na željo uporabnika (običajno pravne osebe), ki želi ob vročitvi pošiljke prejeti potrdilo za znesek odkupnine ali carinske takse. Tudi blagajniški prejemek / izdatek mora vodja pošte predhodno opremiti z odtisom štampiljke s številko in z nazivom pošte, pismonoša pa ga izpolni v skladu s predtiskom obrazca ter dodatno izpiše datum izdaje.
6.10.5 Vročanje po posebnih zakonih - Dostava pisem v pravdnem postopku, postopku vpisa v sodni register in postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, kazenskem postopku, upravnem postopku
Dostava pisem v pravdnem postopku, postopku vpisa v sodni register in postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, kazenskem in upravnem postopku, se izvaja v skladu z Zakonom o pravdnem postopku, Zakonom o sodnem registru in Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o splošnem upravnem postopku. Gre za pisma v prilagojenih ovojnicah, ki se med seboj ločijo po barvi in oznaki na pismih, iz katere je razvidno, po katerem zakonu se določeno pismo vroča (ZPP - Zakon o pravdnem postopku, ZSReg / ZFPPIPP - Zakon o sodnem registru in Zakon o kazenskem postopku, ZUP - Zakon o splošnem upravnem postopku). Sestavni del ZPP pisma je vročilnica, obvestilo o prispelem pismu in obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, ZSReg / ZFPPIPP pisma vročilnica, obvestilo o prispelem pismu in obvestilo o opravljeni vročitvi oz. obvestilo o tem, da je naslovnik neznan, ZKP pisma vročilnica in obvestilo o prispelem pismu, ZUP pisma vročilnica in sporočilo o prispelem pismu.
6.10.5.1 Splošno o vročanju
Na dostavi pismonoša pisma praviloma vroča osebno naslovniku, na pošti pa se izročajo izključno osebno naslovniku. Vročitev zakonitemu zastopniku, skrbniku ali pooblaščencu se šteje za vročitev osebno naslovniku. Pisma brez te oznake pismonoša, tudi vroči osebno naslovniku, če to ni mogoče, pa osebi, ki se ji pismo lahko vroči. Pismo se lahko vroči tudi pooblaščencu na podlagi pooblastila, ki ni overjeno na pošti, na upravni enoti, pri notarju ali pri slovenskem veleposlaništvu v tujini in ni shranjeno na pošti.
Če je pismo naslovljeno na pravno osebo, ustanovo ali samostojnega podjetnika, odvetnika ali notarja, ga pismonoša vroči zakonitemu zastopniku, prokuristu, nosilcu dejavnosti oz. osebi, ki je pooblaščena za prevzem pošiljk, ali drugi osebi v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu naslovnika (npr. pismo je naslovljeno na Novo podjetje d. o. o., Poštna ulica 1, 1000 Ljubljana - pismo pismonoša vroči direktorju podjetja, ki je zakoniti zastopnik ali pooblaščencu Novega podjetja za prevzem pošiljk).
Če je v naslovu pisma naveden naziv pravne osebe ter ime in priimek fizične osebe, pismonoša pismo vroči fizični osebi - ne glede na vrstni red podatkov v naslovu (npr. pismo je naslovljeno na Podjetje d. o. o., Jože Primer, Cvetlična ulica 13, 2000 Maribor ali Jože Primer, Podjetje d. o. o., Cvetlična ulica 13, 2000 Maribor - pismo pismonoša vroči Jožetu Primeru ali osebi, ki jo je Jože Primer pooblastil).
Če so v naslovu pisma ime in priimek fizične osebe, ki ni uporabnik poštnega predala in številka poštnega predala, se takšno pismo ne dostavlja, temveč se v poštni predal vloži obvestilo oziroma sporočilo o prispelem pismu in pošiljka vroči fizični osebi (npr. Marija Vzorec, p. p. 100, 2001 Maribor - pismo se ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo o prispelem pismu oziroma sporočilo o prispelem pismu, pismo se vroči Mariji Vzorec ali njenemu pooblaščencu).
Če so v naslovu pisma ime in priimek fizične osebe, naziv pravne osebe, ki je uporabnik poštnega predala, velja, da je pismo naslovljeno na fizično osebo. Takšno pismo se lahko vroči pooblaščencu uporabnika poštnega predala le, če ga je tudi naslovnik pooblastil za prevzem pisma, sicer se pismo dostavi na naslov in vroči naslovniku ali njegovemu pooblaščencu (npr. na pismu je naslov: Marija Vzorec, Upravna enota, Sodna ulica 30, 2000 Maribor ali Upravna enota, Marija Vzorec, Sodna ulica 30, 2000 Maribor).
Če so v naslovu pisma ime in priimek fizične osebe, naziv pravne osebe, ki je uporabnik poštnega predala, in številka poštnega predala, velja, da je pismo naslovljeno na fizično osebo. Takšno pismo se ne dostavlja. V poštni predal se vloži obvestilo oziroma sporočilo o prispelem pismu, pismo se vroči naslovniku ali njegovemu pooblaščencu. Pismo se lahko vroči pooblaščencu uporabnika poštnega predala le, če ga je tudi naslovnik pooblastil za prevzem pošiljke (npr. na pismu je naslov: Danica Novak, Dom za ostarele, p. p. 100, 2001 Maribor ali Danica Novak, p. p. 100, Dom za ostarele, 2001 Maribor - pismo se ne dostavlja, v poštni predal se vloži obvestilo oziroma sporočilo o prispelem pismu, pismo se vroči Danici Novak ali osebi, ki jo je Danica Novak pooblastila).
Pisma, ki so naslovljena na vojaške osebe in policijske uslužbence, lahko pismonoša vroči osebno naslovniku, lahko pa tudi njihovemu poveljstvu oziroma neposrednemu predstojniku.
Pri teh pismih je pomembno tudi to, da njihova vročitev ni dovoljena določeni osebi, če je tako označeno na naslovni strani pošiljke (npr. vročitev možu ni dopustna).
V vseh primerih, ko pismonoša naslovniku pusti obvestilo (sporočilo), napiše na vročilnici datum, ko je pustil obvestilo (sporočilo), in se podpiše. Na obvestilu (sporočilu) označi, kdo je prevzel obvestilo (sporočilo), prevzemnik obvestila (sporočila) se mora podpisati ter vpisati kraj in datum prevzema obvestila (sporočila). Če pismonoša obvestilo (sporočilo) pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih, označi, kje ga je pustil, se podpiše ter vpiše kraj in datum puščenega obvestila (sporočila). Če na obvestilih (sporočilih) ni napisana sprejemna številka pisma, jo mora napisati na vse izvode.
Če se ugotovi, da je naslovnik umrl, ali stavba ne obstaja več, se pismo vrne pošiljatelju. Na hrbtni strani vročilnice pismonoša napiše vzrok nevročljivosti.
Pisma se vročajo proti podpisu na vročilnici in na zaslonu telefona v aplikaciji UPO Mobile ali v vročilni listini, pri čemer mora oseba, ki je pismo prevzela, na vročilnico napisati tudi dan in mesec vročitve pisma z besedo, letnico pa s številko.
Če se naslovnik oziroma tisti, ki se mu sme vročiti pismo za naslovnika, ne more ali noče podpisati, napiše pismonoša v prostor za podpis na vročilnici njegovo ime in priimek ter datum prevzema, pri tem pa v prostor za pripombe vročevalca navede vzrok zavrnitve podpisa. Če prevzemnik pisma ne more ali noče napisati datuma prevzema pisma z besedami, pismonoša v prostor za pripombe vročevalca napiše kdaj je bilo pismo prevzeto (datum s številko) in vzrok zavrnitve vpisa (npr. »ne želi zapisati datuma in / ali se ne želi podpisati«).
6.10.5.1.1 Vročanje pisem drugim osebam
Kadar je pismo (ZPP, ZKP (ZKP-osebno ob drugem poskusu dostave), ZSReg / ZFPPIPP) vročeno drugi osebi na naslovu za vročanje, ne pa naslovniku, se ob potrditvi prevzema upošteva:
-če pismo prevzame npr. odrasli član gospodinjstva ali oseba zaposlena v poslovnem prostoru, pismonoša na vročilnico dodatno zapiše tudi medsebojno razmerje / odnos med naslovnikom in prevzemnikom (sin, žena, tajnica, sodelavka, ...),
-če pismo prevzame pooblaščenec na podlagi overjenega pooblastila, se na vročilnico zraven podpisa zapiše »Po pooblastilu«. V dostavno knjižico / aplikacijo UPO Mobile se vpiše ime in priimek pooblaščenca. Vročitev na podlagi ne-overjenega pooblastila ni dovoljena.
Kadar je pismo ZUP vročeno drugi osebi na naslovu za vročanje, ne pa naslovniku, se ob potrditvi prevzema upošteva, da lahko ZUP-pismo prevzame oseba, ki izjavi (ustno ali predloži pisno pooblastilo), da jo je naslovnik pooblastil in predloži osebni dokument:
-pooblaščenec izpolni in podpiše izjavo na vročilnici,
-pismonoša na vročilnico vpiše vrsto in številko osebnega dokumenta pooblaščenca. V dostavno knjižico / aplikacijo UPO Mobile se vpiše ime in priimek pooblaščenca ter vrsta in številka osebnega dokumenta.
Samo v primeru, ko ZUP-pismo prevzema pooblaščenec pravne osebe na podlagi overjenega pooblastila, ta ne rabi izpolniti izjave na vročilnici (prevzem potrdi s podpisom).
6.10.5.2 Pisma v pravdnem postopku
Pisma v pravdnem postopku so bele barve in imajo oznako ZPP. Obstajata dva načina vročanja teh pisem:
-pisma ZPP - POSREDNO (navadno) vročanje, ki imajo na sprednji strani ovojnice oznako »NAVADNO! ZPP« ali »
-pisma ZPP - OSEBNO vročanje, ki imajo na sprednji strani ovojnice oznako »OSEBNO! ZPP«.
6.10.5.2.1 Pisma v pravdnem postopku - posredno (navadno) vročanje
Pismo z oznako »NAVADNO! ZPP« ima na sprednji strani obvestilo o prispelem pismu, ki je namenjeno naslovniku, obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Na hrbtni strani ima natisnjeni dve različni obvestili o prispelem pismu, ki ostaneta na ovojnici. Hrbtna stran vročilnice vsebuje besedilo, da je bilo pismo določenega dne puščeno v hišnem ali izpostavljenem predalčniku.
Pismo z oznako »
Pismonoša vroči pismo naslovniku v stanovanju. Če je naslovnik odsoten, pismonoša vroči pismo njegovemu pooblaščencu ali kateremu od odraslih članov naslovnikovega gospodinjstva, ki so pismo dolžni prevzeti.
Če se pismo vroča naslovniku v skupinskem nastanitvenem objektu, ki vključuje 24 - urno bivanje (npr. dijaški ali študentski dom, dom za ostarele, samski dom, socialno-varstveni zavod, bolnišnica) in pismonoša naslovnika ne najde in naslovnik nima nameščenega svojega hišnega predalčnika, se pismo vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejem pošte za stanovalce (npr. osebi, ki je pooblaščena za dvig pošiljk naslovljenih na Dom upokojencev.)
Če pismonoša vroča pismo na delovnem mestu naslovnika, tega pa ni tam oz. se nahaja na delovnem mestu, do katerega pismonoša zaradi organiziranosti delovnega procesa nima dostopa se pismo vroči osebi, pooblaščeni za sprejem pošte, ki je pismo dolžna sprejeti ali osebi ki dela v istem prostoru, če ta oseba v to privoli.
Če pisma pismonoša ne more vročiti na dostavi, pusti pismo v hišnem ali izpostavljenem predalčniku. V tem primeru izpolni spodnji del hrbtnega dela vročilnice, se podpiše in vročilnico vrne pošiljatelju. Na ovojnici, ki ima na sprednji strani oznako »
Na ovojnici, ki ima na sprednji strani oznako »NAVADNO! ZPP« pismonoša izpolni 1.) obvestilo o prispelem pismu na zadnji strani ovojnice. Vročilnica se vrne pošiljatelju.
V primeru vložitve pisma v hišni ali izpostavljeni predalčnik pismonoša v dostavni knjižici v stolpcu za podpis naslovnika vpiše zaznambo »VLOŽENO V HP« oz. »VLOŽENO V IP«.
Če naslovnik nima hišnega / izpostavljenega predalčnika ali je ta neuporaben, pismonoša v neuporabnem hišnem predalčniku (odklenjenem, poškodovanem, polomljenem, ipd.), na vratih stanovanja, poslovnega prostora, delavnice ali drugem primernem mestu pusti Obvestilo o prispelem pismu (desno obvestilo na podaljšku ovojnice) z navedbo, na kateri pošti in v katerem roku se pismo lahko prevzame. Pri tem:
-na prvo stran Vročilnice, v razpredelnico, vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu in se podpiše;
-izpolni hrbtno stran Obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (desno obvestilo na podaljšku ovojnice) tako, da na predvideno mesto vpiše datum, ko je bilo obvestilo puščeno na naslovu in se podpiše;
-na ovojnici, ki ima na sprednji strani prečrtano oznako »OSEBNO! ZPP«, se izpolni 3.) Obvestilo o prispelem pismu na zadnji strani ovojnice; na ovojnici, ki ima na sprednji strani oznako »NAVADNO! ZPP«, se izpolni 2.) Obvestilo o prispelem pismu na zadnji strani ovojnice;
V primeru, da vroča pošiljke z dostavno knjižico, v stolpec »opomba« vpiše zaznamek »nima HP« ali »nima IP« oziroma navede v kakšnem predalčniku je bilo puščeno Obvestilo o prispelem pismu (npr. HP je odprt, odklenjen, polomljen, poškodovan, ključ je v ključavnici, poln). Prav tako se to, v kakšnem predalčniku je bilo puščeno Obvestilo o prispelem pismu, dopiše (zraven oznake, da je bilo obvestilo puščeno v HP ali IP) na vseh izvodih obvestil, ki ostanejo na ovojnici.
Če naslovnik pisma ne prevzame v 30 dneh, se pismo vrne pošiljatelju z oznako »ni dvignil«.
6.10.5.2.1.1 Vročanje pravnim osebam - ni osebe za prevzem, ni hišnega predalčnika, ne posluje na naslovu
Če pravni osebi, ustanovi, samostojnemu podjetniku, odvetniku, notarju, ki se vpisuje v register, vročitev na naslovu, ki je naveden na pošiljki, ni mogoča (ni naslovnika, ne posluje več na navedenem naslovu, nima urejenega hišnega predalčnika, ipd.), se obvestilo (sporočilo) pusti na tem naslovu. Pismo se lahko vrne samo v primeru, ko je hiša podrta oz. hiša ne obstaja.
Po vrnitvi z dostave pismonoša o navedenem obvesti vodjo pošte ali njegovega namestnika, ki v registru AJPES preveri, kateri naslov naslovnika je vpisan v registru. Če je v register vpisan naslov, na katerega prihajajo pošiljke in vročitev ni mogoča, je treba o tem takoj obvestiti poslovno enoto. Pismo se vrne pošiljatelju po poteku roka za prevzem. Če je v register vpisan drug naslov, se pismo takoj vrne pošiljatelju z oznako »Drug naslov - razvidno iz AJPES«.
6.10.5.2.1.2 Vročanje fizičnim osebam - odsoten, preseljen, neznan
Če pismonoša nedvoumno ugotovi (npr. na podlagi izjave člana gospodinjstva), da je naslovnik (fizična oseba) odsoten oz. ko naslovnik (fizična oseba) pisno obvesti pošto o svoji odsotnosti, se pismo ne vroča na naslovu oz. ne vloži v hišni predalčnik ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal, ampak se vrne pošiljatelju. Na pismo pismonoša nalepi nalepko Vrniti / Return ali odtisne štampiljko z enako vsebino, na kateri navede, da je naslovnik odsoten. Zraven te navedbe pismonoša obvezno napiše, kje je naslovnik (npr.: odsoten - na dopustu, vrne se čez 30 dni; odsoten - odpotoval v tujino).
Če pismonoša nedvoumno ugotovi, da je naslovnik (fizična oseba) preseljen ali neznan, se pismo vrne pošiljatelju z navedbo na hrbtni strani vročilnice, da je naslovnik preseljen oziroma neznan. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na kateri se označi, da je naslovnik preseljen. Navedeno pa ne velja za pravne osebe, ustanove, odvetnike in notarje - vročitev se mora opraviti na naslovu za vročanje navedenem na pošiljki, če vročitev ni mogoča, se obvestilo (sporočilo) pusti na naslovu. Če naslovnik nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika ali je ta neuporaben, pismonoša, na vratih stanovanja, poslovnega prostora, delavnice ali drugem primernem mestu pusti obvestilo o prispelem pismu (desno obvestilo na podaljšku ovojnice), z navedbo, na kateri pošti in v katerem roku se pismo lahko prevzame. Na prvo stran vročilnice, v črtno razpredelnico, vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, izpolni hrbtno stran obvestila sodišča o opravljeni vročitvi (desno obvestilo na podaljšku ovojnice) tako, da na predvideno mesto vpiše datum, ko je bilo obvestilo puščeno na naslovu in se podpiše. Na ovojnici, ki ima na sprednji strani oznako »
Če oseba, ki je dolžna pismo prevzeti, pisma noče prevzeti, pusti pismonoša pismo v naslovnikovem stanovanju ali v poslovnem prostoru, kjer je ta oseba zaposlena, ali v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pismo pusti (zatakne, nalepi itd.) na vratih. V tem primeru mora pismonoša na hrbtni strani vročilnice, v prostoru za opombe, napisati datum, uro in razlog zavrnitve prevzema ter kraj, kjer je pismo pustil, ter se podpisati. Šteje se, da je vročitev opravljena.
6.10.5.2.2 Pisma v pravdnem postopku - osebno vročanje
Pismo ima na sprednji strani oznako »OSEBNO! ZPP«, obvestilo o prispelem pismu, ki je namenjeno naslovniku in obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Na hrbtni strani ima obvestilo o prispelem pismu, ki ostane na ovojnici.
Pismonoša vroči pismo naslovniku v stanovanju. Če je naslovnik odsoten, pismonoša vroči pismo njegovemu pooblaščencu ali kateremu od odraslih članov naslovnikovega gospodinjstva, ki so pismo dolžni prevzeti.
Če se pismo vroča naslovniku v skupinskem nastanitvenem objektu, ki vključuje 24-urno bivanje (npr. dijaški ali študentski dom, dom za ostarele, samski dom, socialno-varstveni zavod, bolnišnica) in se naslovnik ne najde in tudi nima nameščenega svojega hišnega predalčnika, se pismo vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejem pošte za stanovalce.
Če pismonoša vroča pismo na delovnem mestu naslovnika, tega pa ni tam oz. se nahaja na delovnem mestu, do katerega pismonoša zaradi organiziranosti delovnega procesa nima dostopa, se pismo vroči osebi, pooblaščeni za sprejem pošte, ki je pismo dolžna sprejeti, ali osebi, ki dela v istem prostoru, če ta oseba v to privoli (v tem primeru se čitljivo napiše ime in priimek ter vrsta in številka osebnega dokumenta osebe, ki je pismo prevzela).
Če pismonoša pisma ne more vročiti na dostavi v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pusti obvestilo o prispelem pismu (levo obvestilo na podaljšku ovojnice), kjer navede, v katerem roku in na kateri pošti se pismo lahko prevzame. Na prvo stran vročilnice, v črtno razpredelnico, vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu in izpolni 1.) obvestilo o prispelem pismu na zadnji strani ovojnice. Pismo se hrani na pošti 15 dni. Po preteku tega roka se pošiljka ponovno preda v dostavo. Pismonoša pismo pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, ustrezno izpolni obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (levo obvestilo na podaljšku ovojnice) tako, da vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, ustrezno označi mesto, kjer je bilo puščeno obvestilo, kje je bilo puščeno pismo in se podpiše. V dostavni knjižici pa v stolpcu za podpis naslovnika vpiše zaznambo »VLOŽENO V HP« oz. »VLOŽENO V IP«.
Navedeno pa ne velja;
-kadar je na naslovni strani pošiljke navedeno, da se določeni osebi pismo ne sme vročiti (npr. vročitev ženi / možu ni dopustna) in ima ta skupen hišni ali izpostavljeni predalčnik z naslovnikom. Če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh, se pismo vrne pošiljatelju z oznako »HP oz. IP ni uporaben - skupna uporaba z nasprotnikom v pravdi«.
-če pošiljke fizično (zaradi velikosti) ni možno vložiti v hišni ali izpostavljeni predalčnik. Če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh, se pismo vrne pošiljatelju. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino na katero se vpiše: »ovojnica ne gre v predalčnik«.
6.10.5.2.2.1 Vročanje pravnim osebam - ni osebe za prevzem, ni hišnega predalčnika, ne posluje na naslovu
Enako kot pri: Pisma v pravdnem postopku - posredno (navadno) vročanje (6.10.5.2.1.1).
6.10.5.2.2.2 Vročanje fizičnim osebam - odsoten, preseljen, neznan
Če naslovnik (fizična oseba) pošto pisno obvesti o svoji začasni odsotnosti, pismonoša na naslovu preveri, če navedbe naslovnika o odsotnosti držijo. Če na naslovu ni osebe, ki bi mu lahko pismo izročile oz. tega ne morejo pravočasno storiti, se pismo ne vroča na naslovu oz. ne vloži v hišni / izpostavljeni predalčnik, ampak se vrne pošiljatelju. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na kateri se navede, da je naslovnik odsoten. Zraven te navedbe se obvezno napiše, kje je naslovnik in kdaj se vrne (npr.: odsoten - na dopustu, vrne se čez 30 dni; odsoten - odpotoval v tujino).
Če se nedvoumno ugotovi, da naslovnik (fizična oseba) na naslovu ne prevzema pošiljk, nima nameščenega hišnega / izpostavljenega predalčnika, ni pooblastil oseb za prevzem oziroma na naslovu ni drugih oznak o naslovniku (npr. označenega zvonca), se šteje, da je naslovnik neznan ali preseljen. Če je naslovnik neznan, se pismo vrne pošiljatelju. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na kateri se označi, da je naslovnik preseljen oziroma neznan. Če je naslovnik preseljen, se pismo prepošlje na nov naslov, če je pošti nov naslov naslovnika nedvoumno znan. Nov naslov se napiše na vse dele ovojnice, na katerih je pošiljatelj navedel naslov naslovnika.
Če pa naslovnik nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika ali je ta neuporaben, pismonoša ustrezno izpolni obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (levo obvestilo na podaljšku ovojnice) tako, da vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, ustrezno označi, kjer je bilo puščeno obvestilo, označi razlog vrnitve pošiljke pošiljatelju in se podpiše.
6.10.5.3 Pisma v postopku vpisa v sodni register in postopkih izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije
Pisma imajo oznako ZSReg / ZFPPIPP, so bele barve in imajo priloženi dve obvestili o prispelem pismu in dve obvestili sodišču o opravljeni vročitvi.
Če se pismo vroča po določbah ZSReg, je na sprednji strani prečrtana oznaka »/ ZFPPIPP« (ZSReg /
Pismonoša skuša pismo vročiti na dostavi osebno naslovniku. Pisma se vročajo osebno naslovniku. Vročitev zakonitemu zastopniku, skrbniku ali pooblaščencu se šteje za vročitev osebno naslovniku. Ob vročitvi pisma se izpolni hrbtna stran vročilnice (datum z besedo, podpis prejemnika in podpis vročevalca). Vročilnica se vrne pošiljatelju.
Če pismonoša pisma ne more vročiti na dostavi, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pusti obvestilo o prispelem pismu (obvestilo na podaljšku ovojnice), kjer navede na kateri pošti in v katerem roku se pismo lahko prevzame. Na prvo stran vročilnice v črtno razpredelnico vpiše datum, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu in se podpiše ter izpolni 1. obvestilo o opravljeni vročitvi na zadnji strani ovojnice, kjer navede datum, ko je bilo puščeno obvestilo.
Če pismonoša pisma ne more vročiti na dostavi, ker je naslovnik neznan se pismo vrne pošiljatelju. Na pismo pismonoša nalepi nalepko Vrniti / Return ali odtisne štampiljko z enako vsebino, na kateri označi, da je naslovnik neznan in izpolni 2. obvestilo o tem, da je naslovnik neznan na zadnji strani ovojnice, kjer navede datum poskusa vročitve pisma, kraj, datum in podpis. Pri vročanju pisma z oznako
V primeru začasne odsotnosti naslovnika velja isto kot pri pismih ZPP - OSEBNO vročanje.
6.10.5.4 Pisma v kazenskem postopku
Pisma v kazenskem postopku so bledo rumene barve in imajo oznako ZKP. Obstajata dva načina vročanja teh pisem:
-pisma brez oznake »OSEBNO! ZKP!«, ki se dostavljajo enkrat in
-pisma z oznako »OSEBNO! ZKP!«, ki se v primeru neuspešne vročitve na prvi dostavi, dostavijo tudi drugič.
6.10.5.4.1 Pisma brez oznake »OSEBNO! ZKP!«
Pismo brez oznake »OSEBNO! ZKP!« je rumene barve in ima priloženi obvestili o prispelem pismu, izdelani v dveh enakih izvodih. Na pismu je izpolnjeno le eno obvestilo (levo) in označeno s število 1.
Pismonoša pismo vroči osebno naslovniku. Če pisma ne more vročiti naslovniku v stanovanju, se pismo vroči kateremu od odraslih članov njegovega gospodinjstva, ki so pismo dolžni sprejeti. Če se tudi tem ne more vročiti, se pismo vroči hišniku ali sosedu, če v to privolita.
Če se pismo vroča na delovnem mestu naslovnika, tega pa ni tam, se pismo lahko vroči osebi, ki dela v istem prostoru, če v to privoli.
Če pisma pismonoša ne more vročiti na dostavi, pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih (stanovanja, poslovnega prostora oziroma večstanovanjskega objekta) obvestilo o prispelem pismu z navedbo, na kateri pošti in v katerem roku se pismo lahko prevzame. Pismonoša mora izpolniti oba izvoda prvega obvestila o prispelem pismu, spodnji izvod obvestila, ki je ločen s perforacijo, se pusti naslovniku, zgornji izvod pa mora ostati pritrjen na ovitku.
V primeru vročanja fizičnim osebam, za katere se ugotovi (npr. na podlagi izjave člana gospodinjstva), da je naslovnik odsoten, preseljen ali neznan, se ravna po postopkih vročanja pisem ZPP - OSEBNO. Pismonoša pismo vrne pošiljatelju tako, da na pismo nalepi nalepko Vrniti / Return ali odtisne štampiljko z enako vsebino, na kateri označi, da je naslovnik preseljen oziroma neznan, prav tako na hrbtni strani vročilnice navede, da je naslovnik preseljen oziroma neznan. Če je pismonoši nov naslov naslovnika nedvoumno znan, pismo prepošlje na nov naslov.
V primeru vročanja pravnim osebam, za katere se ugotovi, da na naslovu ni osebe za prevzem, ni hišnega predalčnika in ne posluje na naslovu, se ravna po postopkih, ki veljajo za vročanje pisem ZPP - OSEBNO vročanje. ZKP pismo se prepošlje na nov naslov, če je pošti nov naslov naslovnika nedvoumno znan. Nov naslov se napiše na vse dele ovojnice, na katerih je pošiljatelj navedel naslov naslovnika.
Če pismonoša nedvoumno ugotovi, da je naslovnik (fizična oseba) odsoten oz. ko naslovnik (fizična oseba) pisno obvesti pošto o svoji odsotnosti in da osebe, ki bi mu lahko pismo izročile, tega ne morejo pravočasno storiti, se pismo vrne pošiljatelju z navedbo na hrbtni strani vročilnice, da je naslovnik odsoten. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na kateri se navede, da je naslovnik odsoten. Zraven te navedbe se obvezno napiše, kje je naslovnik (npr.: odsoten - na dopustu, vrne se čez 30 dni; odsoten - odpotoval v tujino). V nasprotnem primeru se naslovniku pusti ustrezno izpolnjeno obvestilo (sporočilo). Pismo se ne vrne pošiljatelju, če se naslovnik vrne v času, ko za pismo teče rok, v katerem se le-to lahko prevzame na pošti.
Če pravni osebi, ustanovi, samostojnemu podjetniku, odvetniku, notarju, ki se vpisuje v register, vročitev na naslovu, ki je naveden na pošiljki, ni mogoča, se obvestilo (sporočilo) pusti na tem naslovu. Če se nedvoumno ugotovi, da je naslovnik preseljen in je nov naslov naslovnika znan, se pismo prepošlje na nov naslov.
Če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh, se pismo vrne pošiljatelju. Šteje se, da je bila vročitev pisma opravljena na dan, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu.
Če oseba, ki je dolžna pismo prevzeti, pisma noče prevzeti, pusti pismonoša pismo v naslovnikovem stanovanju ali v poslovnem prostoru, kjer je ta oseba zaposlena, ali v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pismo pusti (zatakne, nalepi itd.) na vratih. V tem primeru mora pismonoša na hrbtni strani vročilnice, v prostoru za opombe, napisati datum, uro in razlog zavrnitve prevzema ter kraj, kjer je pismo pustil, ter se podpisati. Šteje se, da je vročitev opravljena.
6.10.5.4.2 Pisma z oznako »OSEBNO! ZKP!«
Pismo z oznako »OSEBNO! ZKP!« je rumene barve in ima priloženi obvestili o prispelem pismu. Na pismu sta izpolnjeni obe obvestili in sta označeni s številkami 1 in 2.
Pismonoša lahko pri prvem poskusu dostave pismo vroči le osebno naslovniku (vročitev zakonitemu zastopniku in pooblaščencu velja za vročitev osebno naslovniku). Če pisma ni mogoče vročiti osebno naslovniku, pismonoša izpolni oba izvoda desnega obvestila o prispelem pismu v skladu s predtiskom obrazca. Spodnji izvod desnega obvestila o prispelem pismu, ki je ločen s perforacijo, pusti pri odraslem članu gospodinjstva (obvestilo mora prevzeti) ali pri hišniku, sosedu ali sodelavcu (če v to privolijo) ali v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih (stanovanja, poslovnega prostora oziroma večstanovanjskega objekta). Prevzemnik obvestila se mora podpisati na hrbtni strani izvoda prvega obvestila, ki ostane na pošiljki, ter vpisati kraj in datum prevzema obvestila. Kadar pismonoša obvestilo pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih, pismonoša na obeh izvodih obvestila označi, kje ga je pustil, se podpiše ter vpiše kraj in datum puščenega obvestila. Prav tako pa pismonoša na za to določenem mestu na vročilnici napiše datum, ko je naslovnika obvestil o prispelem pismu, kar potrdi s podpisom.
Pri drugi dostavi pisma z oznako »OSEBNO! ZKP!« pismonoša ravna enako kot s pismom brez oznake »OSEBNO! ZKP!«, kar pomeni, da pismo skuša vročiti osebno naslovniku. Če to ni mogoče, pismo vroči odraslemu članu naslovnikovega gospodinjstva (pismo so dolžni prevzeti) ali hišniku, sosedu (če v to privolita). V primeru vročitve pisma na delovnem mestu naslovnika lahko pismonoša pismo vroči tudi osebi, ki dela v istem prostoru kot naslovnik, če ta oseba v to privoli.
Če je naslovnik odsoten, pismonoša vroči pismo kateremu od odraslih članov naslovnikovega gospodinjstva, ki so pismo dolžni prevzeti. Če so tudi oni odsotni, pismonoša vroči pismo hišniku ali sosedu, če v to privolita.
Če pismonoša vroča pismo na delovnem mestu naslovnika, tega pa ni tam, pismo vroči osebi, ki dela v istem prostoru, če ta oseba v to privoli.
V primerih ko pismonoša ugotovi, da je naslovnik odsoten, preseljen ali ko oseba, ki je pismo dolžna prevzeti, tega ne želi, ravna pismonoša enako kot pri pismih brez oznake »OSEBNO! ZKP!«
6.10.5.4.3 Vračanje pisem v kazenskem postopku
Pri vračanju nevročenih pisem je treba posebno pozornost posvetiti temu, da nalepka Vrniti / Return ali odtis štampiljke z enako vsebino ter žig ne bo prekrival podatkov na pošiljki. Zaradi navedenega se nalepka ali štampiljka nalepi / odtisne na naslednji način:
-če sta prvo in drugo obvestilo o prispelem pismu bili puščeni naslovniku (torej naslovnik pošiljke ni dvignil), se nalepko ali štampiljko nalepi / odtisne na naslovni strani pošiljke v prostoru, kjer sta obvestili bili iztrgani;
-če se pošiljka vrača npr. zaradi preselitve naslovnika (torej sta prvo in drugo obvestilo o prispelem pismu na pošiljki), se nalepko ali štampiljko nalepi / odtisne na hrbtni strani pošiljke (v prazen prostor poleg predtiskanih obvestil).
6.10.5.5 Pisma v upravnem postopku
Pismo je modre barve, ima oznako »OSEBNO! ZUP« in ima priloženi dve vsebinsko enaki sporočili o prispelem pismu. Pismo se lahko vroči osebno naslovniku oziroma njegovemu pooblaščencu. Kot vročitev osebno naslovniku se šteje tudi vročitev zakonitemu zastopniku ali skrbniku.
Pri vročitvi pisma pooblaščencu fizične osebe mora pooblaščenec vedno podpisati izjavo na vročilnici, da ga je naslovnik pooblastil za prevzem pisma, ne glede na to ali ima overjeno ali neoverjeno pooblastilo, ali pa sploh nima pisnega pooblastila (ko samo izjavi, da ga je naslovnik pooblastil za prevzem pošte). Na vročilnico in vročilno listino poleg podpisa pooblaščenca čitljivo napiše ime in priimek pooblaščenca ter vrsto in številko osebnega dokumenta pooblaščenca.
Samo v primeru, ko ZUP-pismo prevzema pooblaščenec pravne osebe na podlagi overjenega pooblastila, ta ne rabi izpolniti izjave na vročilnici (prevzem potrdi s podpisom).
Pismo, naslovljeno na pravno osebo, ustanovo, samostojnega podjetnika, se vroči osebi, ki je pooblaščena za prevzem pošiljk. Zakoniti zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe, ki razpolaga z overjenim pooblastilom, potrdi prevzem pošiljke le s podpisom na vročilnici in vročilni listini (ne izpisuje besede poobl., ipd.). Pismo pa se lahko vroča tudi na podlagi neoverjenega pooblastila ali osebi zaposleni na sedežu pravne osebe ali drugi osebi v pisarni oziroma poslovnem prostoru. V tem primeru mora prevzemnik pisma podpisati izjavo na vročilnici.
Če se nedvoumno ugotovi, da je naslovnik preseljen ali neznan, se pismo vrne pošiljatelju z ustrezno navedbo na hrbtni strani vročilnice. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na kateri se označi, da je naslovnik preseljen / neznan.
Če je naslovnik preseljen, se zraven te oznake napiše:
-»preseljen na drug naslov - nov naslov ni znan«, če pismonoši nov naslov naslovnika ni znan,
-»preseljen na drug naslov - ulica / naselje in hišna številka, poštna številka in pošta«, če je pismonoši nov naslov naslovnika nedvoumno znan.
Če pismonoša pisma ne more vročiti naslovniku ali osebi, ki ji pismo lahko vroči (pooblaščenec, zakoniti zastopnik), na obe sporočili o prispelem pismu napiše datum poskusa dostave, na kateri pošti in kdaj lahko naslovnik pismo prevzame. Prav tako pismonoša na obeh izvodih sporočila o prispelem pismu obkroži ali navede mesto, kjer je pustil sporočilo (hišni predalčnik, nalepljeno na vrata, drugo primerno mesto) ter navede kraj in datum puščenega obvestila, kar potrdi s podpisom. Desni izvod sporočila o prispelem pismu pusti naslovniku, levi izvod pa pusti na pismu. Prav tako pismonoša na za to določenem mestu na vročilnici napiše datum, ko je naslovnika obvestil o prispelem pismu, kar potrdi s podpisom.
Če naslovnik pisma noče prevzeti, pismonoša na hrbtni strani vročilnice napiše razlog odklonitve prevzema, mesto, kjer je pismo pustil (v naslovnikovem stanovanju, hišnem predalčniku ali na kakšnem drugem primernem mestu), uro, datum z besedo in vročitev potrdi s podpisom in žigosa s poštnim žigom.
Če naslovnik pošto obvesti o začasni odsotnosti, se to ne upošteva. Pismo se vroča po ustaljenih postopkih.
Če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh po puščenem obvestilu, velja, da je vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Pisma, ki jim je pretekel rok za prevzem na pošti, pismonoša vloži v hišni predalčnik ali izpostavljeni predalčnik naslednji delovni dan po preteku roka. V primeru vložitve pisma v hišni ali izpostavljeni predalčnik pismonoša v dostavni knjižici v stolpcu za podpis naslovnika vpiše zaznambo »VLOŽENO V HP« oz. »VLOŽENO V IP«.
V primeru, ko se pismo v upravnem postopku po preteku roka za prevzem na pošti vloži v naslovnikov hišni ali izpostavljeni predalčnik, se pošiljatelju vrne levo sporočilo o prispelem pismu. Pismonoša pri tem izpolni hrbtno stran sporočila tako, da vpiše datum in uro, ko je bilo pismo vloženo v naslovnikov hišni ali izpostavljeni predalčnik in se podpiše. Pisma, ki se vračajo pošiljatelju, se opremijo na ustaljen način. Na hrbtno stran vročilnice se pripiše tudi oznaka, da naslovnik nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika oziroma je neuporaben, in sicer »nima predalčnika« oz. »predalčnik neuporaben«. Navedeno ne velja, če pošiljke fizično (zaradi velikosti) ni možno vložiti v hišni ali izpostavljeni predalčnik. Če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dneh se pismo vrne pošiljatelju. Na pismo se nalepi nalepka Vrniti / Return ali odtisne štampiljka z enako vsebino, na katero se vpiše »ovojnica ne gre v predalčnik«.
6.10.6 Sprejem pošiljk in vplačil na dostavi
Poleg pošt, ki sprejemajo na okencih vse vrste poštnih pošiljk, sprejemajo skoraj vse pošiljke tudi pismonoši. Tako ima Pošta na ta način široko razvejano mrežo svojih delovnih mest in poštne storitve so bližje uporabnikom.
6.10.6.1 Sprejem navadnih pisemskih pošiljk
Navadne pisemske pošiljke sprejema pismonoša na terenu od pošiljateljev.
Ob tem mora pismonoša pri obhodu dostavnega okraja redno (po določenem urniku) izpraznjevati vse poštne nabiralnike, hkrati pa mora skrbeti za čistočo in urejenost teh naprav. Vsak poštni nabiralnik mora izprazniti temeljito. Če najde v poštnem nabiralniku denar, znamke ali kakšne predmete (ki imajo lahko večjo ali manjšo vrednost), mora denar in druge najdene predmete izročiti obračunskemu delavcu ali vodji pošte. Prijaviti mora tudi vse izredne primere in dogodke, na primer poškodbe nabiralnika, pošiljk in podobno. O tem mora narediti že na terenu ustrezno zabeležko v dostavni beležnici.
Medtem ko pismonoša ne more vplivati, da bi bile pošiljke, vzete iz poštnih nabiralnikov, tudi pravilno naslovljene in opremljene za varen in ustrezno hiter prenos do naslovnika, pa lahko v primerih osebnega sprejema pošiljk pošiljatelje na te zahteve takoj opozori. Vse pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ki jih pismonoša ugotovi, mora pošiljatelj takoj odpraviti. Pismonoša ne sme sprejeti pošiljk, ki ne izpolnjujejo pogojev za prenos.
Pismonoša se mora torej pri sprejemu pošiljke, zlasti neposredno od pošiljatelja, prepričati, ali je pošiljka pravilno opremljena in naslovljena (ustrezna ovojnina, dovoljena velikost in masa ipd.) in ali je poštnina (v znamkah, ki jih je uporabnik predhodno nalepil na pošiljko) ustrezno oz. pravilno plačana. Morebitno premalo plačano poštnino mora izterjati od uporabnika.
Pismonoša sprejete navadne pošiljke v poštni torbi hrani ločeno od pošiljk za vročitev naslovnikom.
6.10.6.2 Sprejem knjiženih pošiljk in opravljanje denarnih storitev na dostavi
Pri sprejemu knjižene pošiljke pismonoša preveri, če pošiljka izpolnjuje pogoje za prenos (velikost, masa, oprema, zapiranje in pošiljateljev ter naslovnikov naslov) in po možnosti ugotovi maso pošiljke. Če je pošiljatelj izpolnil potrdilo o oddaji pošiljke oziroma popis oddanih pošiljk, preveri, če je obrazec pravilno izpolnjen. Nato vpiše podatke o pošiljki v sprejemno potrdilo na dostavi in preveri, če so na pošiljkah nalepljene znamke v zadostnem znesku, oziroma zaračuna poštnino.
Pri sprejemu vrednostnega pisma, paketa, poslovnega paketa in Hitre pošte na dostavi mora pismonoša preveriti, če vrednost ne presega najvišjega zneska, ki je določen s posebnem sklepom (trenutno znaša 4.200,00 EUR).
Pismonoša lahko na dostavi opravi tudi nekatere denarne storitve, in sicer sprejme vplačilo poštne in telegrafske nakaznice ter plačilnega naloga obrazca UPN ali UPN QR. Pismonoša sprejme od uporabnika (vplačnika) vplačilni dokument skupaj z denarjem. Pri vplačilu preveri, ali je vplačilni dokument pravilno izpolnjen (na vplačilnem dokumentu ni dovoljeno ničesar popravljati) ter ga vpiše v sprejemno potrdilo na dostavi.
Pismonoša pri vplačilu obrazca UPN ali UPN QR identificira dejanskega vplačnika na podlagi veljavnega osebnega dokumenta s fotografijo, in sicer: Potni list, Osebna izkaznica, Vozniško dovoljenje - kartica, Izkaznica prosilca za mednarodno zaščito, Dovoljenje za začasno prebivanje, Dovoljenje za stalno prebivanje, Diplomatska, konzularna izkaznica, Vozniško dovoljenje - staro, in na hrbtno stran obrazca UPN zapiše naslednje podatke o dejanskem vplačniku:
do vključno 1.000,00 EUR:
- ime priimek, naslov vplačnika, državo naslova dejanskega plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu),
-vrsto osebnega dokumenta,
-številko osebnega dokumenta,
-kraj rojstvo,
-datum rojstva.
od 1.000,01 EUR dalje:
-ime priimek, naslov, državo naslova dejanskega plačnika (če je ta različen od zapisanega na plačilnem nalogu),
-vrsto osebnega dokumenta,
-številko osebnega dokumenta,
-kraj rojstva,
-datum rojstva.
-začasni naslov, državo začasnega naslova (če ga stranka ima),
-kraj izdaje osebnega dokumenta,
-državljanstvo,
-davčno številko.
Ostale podatke, ki jih je potrebno zapisati na plačilni nalog, niso pa razvidni iz osebnega dokumenta, dejanski vplačnik pove ustno.
Če dejanski vplačnik nima osebnega dokumenta, na podlagi katerega bi pismonoša pridobil potrebne osebne podatke, pismonoša plačilnega naloga obrazca UPN, UPN z OCR ali UPN QR ne sme sprejeti v plačilo.
Za vplačilo stranki zaračuna ustrezni znesek po veljavnem ceniku (če gre za telegrafsko nakaznico, je treba poleg poštnine zaračunati še znesek za prenos telegrama). Denar in vplačilni dokument shrani pismonoša v mapi za listine in vrednotnice ali v denarnici v poštni torbi.
Sprejemno potrdilo na dostavi, ki je v obliki knjižice, ima lahko poleg pismonoša tudi pošiljatelj. Izpolnjuje se v dveh izvodih; izvirnik prejme pošiljatelj, kopijo pa pismonoša. Če ima knjižico pošiljatelj, jo praviloma tudi sam izpolnjuje. V stolpec Vrsta vplačila / pošiljke se lahko vpisujejo skrajšane oznake (R, V, Nak, PKT, UPN, AR, ODK ...), v stolpcu Znesek vplačila pa se vpiše znesek sprejete nakaznice ali obrazca UPN. V stolpcu Poštnina / vplačnina je treba vpisati znesek poštnine za posamezno sprejeto pošiljko oz. znesek poštnine za posamezno vplačilo. Na vsakem sprejemnem potrdilu mora biti zapisan tudi naziv in naslov pošiljatelja.
Na sprejemnem potrdilu na dostavi ni dovoljeno ničesar popravljati. Če se pismonoša ali uporabnik zmoti, mora napačen podatek popraviti tako, da ga prečrta (da ostane še naprej čitljiv), nad in pod njim pa vpiše pravilen podatek, kar potrdi s podpisom.
Po vrnitvi z dostave preda pismonoša obračunskemu delavcu vse sprejete pošiljke, nakaznice, plačilne naloge, sprejemna potrdila na dostavi, morebitna potrdila o oddaji pošiljke oziroma popise oddanih pošiljk in denar, da lahko obračunski delavec opravi obračun. Morebitne nepravilnosti odpravita skupaj pismonoša in obračunski delavec.
Pismonoša nato ob naslednji dostavi uporabniku vrne izvirne vplačilne dokumente in potrdila o oddaji pošiljke. Potrdila mu vroči osebno, lahko pa jih tudi vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik.
Če je pismonoša nepravilno zaračunal znesek poštnine, ali se kako drugače zmotil, obračunski delavec popravi zneske na sprejemnem potrdilu na dostavi v skladu z navodili. V rubriko Vrnjeno / doplačano vpiše ustrezni znesek. Pismonoša nato pri naslednji dostavi vrne pošiljatelju razliko zaradi preveč zaračunanega zneska ali izterja premalo zaračunani znesek. Pošiljatelj na izvodu sprejemnega potrdila na dostavi, ki ga ima pismonoša, potrdi znesek vrnjenega oz. izterjanega denarja s podpisom.
6.10.7 Blagajniška sredstva
V pošti je malo delovnih mest, kjer se ne posluje z denarjem ali drugimi vrednostmi. Na nekaterih delovnih mestih je poslovanje z denarjem ali drugimi vrednostmi delavčeva edina ali pretežna delovna naloga.
Na vsaki pošti je glavna blagajna denarnega prometa delovno mesto, ki opravi dnevni začetek in zaključek poslovanja pošte.
Poleg glavne blagajne so na poštah tudi pomožne blagajne denarnega prometa, na katerih poštni delavci lahko opravljajo storitve denarnega poslovanja, prodajo poštnih storitev, prodajo blaga in ostalih storitev.
Na vseh delovnih mestih je blagajniško poslovanje sestavni del delovnih opravil poštnega delavca, ker mora strankam storitve zaračunavati (po veljavnem ceniku). To pa velja tudi za pismonoša, ki prav tako posluje z denarjem in drugimi blagajniškimi sredstvi.
Blagajniška sredstva so plačilna sredstva, blago in druga sredstva, ki se hranijo v blagajniških napravah, v razstavnih vitrinah, na prodajnih pultih, na prodajnih policah ter pri pismonoših.
Pismonoša prav tako posluje z blagajniškimi sredstvi, med drugim tudi z določenim zneskom obratovalne gotovine, ki mu omogoča nemoten začetek dela s strankami, in sicer predvsem pri prodaji blaga (poštnih znamk in poštnih celin, blaga v klasični in blaga v komisijski prodaji). Kot že navedeno, pismonoša prodaja na dostavi poštne znamke z oznako A in B, mobikartice in srečke, ostale vrste blaga pa glede na možnosti, povpraševanje in naročilo strank.
Pismonoša hrani prevzeta blagajniška sredstva (razen plačilnih sredstev, ki so namenjena za opravljanje storitev oz. poslovanje v dostavi) izven delovnega časa v zaklenjenem predalu potovnika ali v drugih zaklenjenih omarah oziroma blagajnah. Poleg blagajniških sredstev, s katerimi posluje, ne sme hraniti nobenega drugega (osebnega) denarja in vrednosti.
Pismonoša mora vsak sprejeti bankovec dobro pregledati, da ni morda poškodovan, ponarejen ali že vzet iz obtoka (neveljavno plačilno sredstvo). Takega bankovca pismonoša ne sme sprejeti. Če pri prevzemu gotovine obstaja sum, da je bankovec ali kovanec ponarejen, pismonoša ravna na naslednji način:
-na čim manj opazen način obvesti Nadzorni center Pošte Slovenije na telefonsko številko 02 449 2626, pri čemer delavcu v Nadzornem centru sporoči poštno številko in lokacijo ter pove, da gre za sum unovčitve ponarejenega bankovca ali kovanca. Stranko do prihoda policista poskuša zadržati, in sicer na ta način, da z njo komunicira (zavlačuje postopek transakcije),
-policist sestavi zapisnik v petih izvodih, v katerem navede podatke o predlagatelju sumljivega bankovca ali kovanca (vrsta valute, apoen, serijska številka idr.). Dva izvoda zapisnika obdrži policist skupaj z bankovcem oziroma s kovancem, tretji izvod dobi stranka, četrti izvod pošlje pošta poslovni enoti, peti izvod hrani pošta v arhivu.
6.11 VRNITEV PISMONOŠ Z DOSTAVE IN OPRAVILA NA POŠTI
Podobno kot izhod pismonoša je tudi vrnitev na pošto predvidena in določena s potovnico oziroma obhodnim redom. Ta čas je seveda le okviren, kajti čas, ki ga pismonoša porabi za dostavo pošiljk in druga opravila na terenu, je iz dneva v dan različen in nanj vpliva vrsta dejavnikov. Kdaj bo lahko delo na dostavi zaključeno, je odvisno od količine in vrste pošiljk, vremenskih razmer, nepredvidenih težav in okoliščin na terenu (pokvari se avtomobil, kolo z motorjem, ...); odvisno pa je tudi od delavčeve osebne sposobnosti in včasih tudi iznajdljivosti. Vendar se mora pismonoša po opravljeni dostavi takoj in po najkrajši (seveda ustrezni) poti vrniti na pošto. Pismonoša naj se ne bi zadrževal na terenu v času teme; poleti naj bi se vračal na pošto najpozneje do 18. ure, pozimi pa že prej (gre za izjeme v času izplačevanja pokojninskih nakaznic ipd.).
6.11.1 Obračun
Pismonoša mora po vrnitvi z dostave opraviti z manipulativnim delavcem obračun. Pred tem mora urediti vse nevročene pošiljke, povratnice, sporočila in vročilnice vročenih knjiženih pošiljk, vplačilne dokumente ter izterjane zneske obremenitev tako, da:
-na naslovno stran nevročenih pošiljk, ki se vračajo, nalepi nalepko Vrniti / Return oziroma odtisne štampiljko z isto vsebino in označi razlog nevročitve, kar potrdi s podpisom in z odtisom poštnega žiga. Odtis poštnega žiga mora pokriti del nalepke Vrniti / Return oziroma odtisa štampiljke;
-v dostavni knjižici in na povratnicah ter vročilnicah preveri pravilnost vročitve pošiljk (npr. podpis naslovnika, pravilni zapis datuma na povratnicah in vročilnicah); v primeru vročanja z aplikacijo UPO Mobile preveri ali se dokumenti za predajo (DOB, POD, AR, VR), pošiljke ter blagajna, ki so zapisani na izpisu Zaključek dela / Obračun ujemajo z dejanskim stanjem in se na izpis podpiše;
-podpiše povratnice, vročilnice in sporočila;
-pri vročenih pošiljkah z obremenitvijo vpiše znesek obremenitve v dostavno knjižico v stolpec Opomba. Zatem zneske sešteje in skupni znesek izterjanih obremenitev vpiše pod zadnjim vpisom v dostavni knjižici in se zraven podpiše; v primeru vročanja z aplikacijo UPO Mobile preveri vplačilne dokumente in izterjane zneske z izpisom Zaključek dela / Obračun;
-ločeno razvrsti izplačane in neizplačane nakaznice (poštne nakaznice, pokojninske nakaznice, nakaznice - obrazec UPN) ter vplačilne dokumente, popiše gotovino in tako ugotovi stranje (bankovce in kovance mora urediti, bankovce mora zložiti - "glavo na glavo").
Morebitni presežek ali primanjkljaj je dolžan prijaviti obračunskemu delavcu ali vodji pošte; velja pravilo, da delavec vzrokov zlasti večjih blagajniških razlik ne raziskuje sam, ampak v sodelovanju z vodjo pošte.
Če opravlja pismonoša obračun z dvema ali več delavci (na večji pošti), mora urediti nevročene pošiljke, povratnice in vročilnice vročenih knjiženih pošiljk, vplačilne dokumente ter izterjane zneske obremenitev tako, da bo nemoteno opravil obračun z vsakim obračunskim delavcem posebej. Pismonoša in obračunski delavec morata opraviti obračun vselej neposredno (če je časovna stiska, mora obračunski delavec vsaj vpričo pismonoša prevzeti - prešteti denar, vendar naj bo to le skrajna izjema). Obračunski delavec mora pismonoša opozoriti na odpravo morebitnih pomanjkljivosti oziroma ga poučiti, kako naj ravna v prihodnje v podobnih primerih.
6.11.1.1 Urejanje pošiljk, pobranih iz poštnih nabiralnikov
Na pošiljkah, ki se oddajajo prek poštnih nabiralnikov mora biti poštnina označena s poštnimi znamkami ali z oznako "Poštnina plačana. Pog. št. ..." pri poslovnih odgovorih. Pismonoša pošiljke, ki jih je pobral iz poštnih nabiralnikov, razvrsti glede na vrsto, obliko in velikost tako, da so pripravljene za žigosanje. Pri tem izloči pošiljke z neplačano oziroma s premalo plačano poštnino in poškodovane pošiljke. Kot pošiljke z neplačano poštnino se obravnavajo tudi pošiljke z oznako "Poštnina plačana pri pošti ..." oziroma "Postage paid Slovenia" in drugimi oznakami.
Na standardno pismo, navadno pismo in dopisnico z neplačano oziroma s premalo plačano poštnino pismonoša v desni zgornji del naslovne strani odtisne štampiljko "T". Pošiljka se nato odpravi naslovni pošti.
Na standardno pismo, navadno pismo in dopisnico za čezmejni promet z neplačano oziroma s premalo plačano poštnino pismonoša desno od črke "T" napiše ulomek, katerega števec pomeni znesek manjkajoče poštnine, imenovalec pa znesek poštnine za prenos standardnega pisma v čezmejnem prometu. Če je na takšni pošiljki označena storitev prednostno, pismonoša prečrta to storitev.
Če je pismonoša našel v poštnem nabiralniku več kot 10 standardnih pisem, navadnih pisem ali dopisnic z neplačano oziroma s premalo plačano poštnino, se pošiljke vrnejo pošiljatelju nežigosane in brez odtisa štampiljke "T". Če sprejemna pošta ni hkrati tudi dostavna pošta pošiljatelja, se pošiljke v navadnem pismu brez plačila poštnine pošljejo pošiljatelju. Če pošiljatelj ni znan, se pošiljke opremijo z odtisi štampiljke "T" in odpravijo naslovni pošti.
Druge pošiljke z neplačano oziroma s premalo plačano poštnino se vrnejo pošiljatelju oziroma se štejejo za neizročljive, če pošiljatelj ni znan. Pošiljke se vrnejo nežigosane in brez odtisa štampiljke "T". Če sprejemna pošta ni hkrati tudi dostavna pošta pošiljatelja, se pošiljke v navadnem pismu brez plačila poštnine pošljejo pošiljatelju.
Če je pismonoša v poštnem nabiralniku našel pošiljko z oznako za priporočeno pismo ali vrednostno pismo, na kateri je označena zadostna poštnina in izpolnjuje pogoje za prenos, se pošiljka sprejme in odpravi kot navadna pošiljka.
Vse pošiljke, prevzete iz nabiralnika, se nato številčno vnesejo v aplikacijo UPO.
6.11.2 Priprava pošiljk za odpravo
Ko govorimo o pripravi pošiljk za odpravo, mislimo na ureditev, zlaganje navadnih pisemskih pošiljk zaradi žigosanja, žigosanje pošiljk, vlaganje pošiljk v pismarnice in pripravo svežnjev. Sklep je tako pripravljen za odpravo pošiljk poštnemu logističnemu centru ali drugim oddelkom na pošti.
6.11.2.1 Poštni žig in žigosanje navadnih pisemskih pošiljk
Vsa delovna mesta na pošti, ki opravljajo sprejem, odpravo, vročitev ter blagajniška delovna mesta idr., morajo imeti predpisan poštni žig. Poštni žig je delovno sredstvo vsake pošte in mora biti, ko ni v uporabi, zaklenjen v blagajni.
Poštni žig je namenjen žigosanju pošiljk, manipulativnih listin in dokumentov. Odtis žiga daje poslovnim listinam uradni značaj in na podlagi podatkov iz žigov, odtisnjenih na pošiljkah in listinah, se urejajo tudi razmerja med pošto in uporabniki poštnih storitev.
Vsak (redni) poštni žig vsebuje naslednje podatke: naziv pošte s poštno številko, dan, mesec, leto in uro ter oznako zaradi medsebojnega razločevanja (mala črka abecede). Pri priložnostnih žigih ura v žigu ni obvezna (le datum; ta je lahko premičen ali stalen), razen tega ima lahko še priložnostno besedilo in skico. Vsaka pošta ima vsaj en poštni žig.
Poznamo več vrst poštnih žigov:
-po namenu poznamo redne poštne žige, ki jih imajo posamezna delovna mesta, in priložnostne poštne žige, ki se izdelajo in uporabljajo za obeležitev pomembnejšega dogodka;
-po načinu uporabe poznamo ročne, strojne in računalniške (terminalne) žige. Med ročne žige štejemo: navadne in potezne ročne žige. Strojni žigi so nameščeni v poštninskih strojih (pri uporabnikih) in žigosnih strojih (žigosnikih, ki so lahko namizni ali stoječi). Računalniški žigi se uporabljajo za potrjevanje dokumentov tistih storitev, ki se opravljajo prek računalnika.
Ker daje poštni žig listini, ki je z njim žigosana, uradni značaj, ker morajo biti poštne znamke na pošiljkah razveljavljene z lepim in s pravilnim odtisom žiga, morajo biti poštni žigi ustrezno in redno vzdrževani ter očiščeni. Žig, ki je v uporabi, je treba vsak dan pred uporabo in po potrebi tudi med delovnim časom očistiti (npr. s ščetko). Vsaj enkrat na teden, po potrebi tudi večkrat, je treba žig za več ur namočiti v posebnem kemičnem sredstvu za čiščenje, nato pa ga pred uporabo očistiti oziroma skrtačiti in obrisati. Za vzdrževanje žigov in žigosnih blazinic so pogosto zadolženi tudi pismonoši.
Pomembno je tudi pravilno obračanje datuma in ure v žigu. Datum je treba obrniti vsak dan pred začetkom dela na delovnem mestu, uro pa naravnati na polno uro pred prvo odpravo, kar velja tudi za vsako nadaljnjo odpravo. Če je na primer odprava ob 14.20, naravnamo uro v žigu na 14 (označb za minute ni). Na poštah, ki sprejemajo pošiljke tudi po zadnji odpravi, se ura obrne na polno uro pred zaključkom delovnega časa pošte.
Vse sprejete pisemske pošiljke, razen nenaslovljene direktne pošte, nenaslovljene publikacije in navadnih pisemskih pošiljk z oznako "Poštnina plačana pri pošti ...", za katere je s pošiljateljem sklenjen dogovor o nežigosanju, se žigosajo s poštnim žigom sprejemne pošte. Pisemskih pošiljk, ki so žigosane s poštninskim strojem, ne žigosamo, razen če so žigosane z napačnim datumom (razlika sme biti le do tri dni - od datuma, ki ga kaže odtis, do dneva sprejema - sicer mora pošta sprejem take pošiljke zavrniti).
Žigosanje pošiljk je torej pomembno opravilo. Pošiljke je treba žigosati s čitljivim in z jasnim odtisom žiga, in to tako, da so vodoravni podatki v žigu (datum ...) na odtisu zares vodoravni, da je poštna številka spodaj ipd. Lepi odtisi žigov so odvisni tudi od pravilnega vzdrževanja žiga in blazinice, so pa tudi odraz smisla poštnih delavcev za vestno in natančno delo ter za lep videz.
Poštni žig je treba pri žigosanju pravilno (trdo) držati v roki, da niso odtisi razmazani. Žigosati je treba na posebni gumijasti podlagi in s celo površino žiga hkrati. Če je na pošiljki več znamk, se lahko žigosajo z enim odtisom žiga (do štiri). Velja pravilo, da mora žig zajeti najmanj eno petino znamke. Žigi ne smejo biti nikdar odtisnjeni drug čez drugega, prav tako ne smeta biti na isti znamki dva odtisa žiga. V primeru, da je žig nerazločen, je treba poleg znamke (prejšnjega žiga) odtisniti čitljiv odtis žiga. Če pa je oblika pošiljke taka, da čitljivo žigosanje ni možno, je treba poleg odtisa žiga napisati s črnilom ali kemičnim svinčnikom podatke o pošti in datumu sprejema pošiljke.
S poštnim žigom žigosamo samo veljavne slovenske znamke in celine. Filatelistom lahko žigosamo znamke, ki niso nalepljene na poštni pošiljki.
Pošta, ki opazi, da sprejemna pošta ni razveljavila poštnih znamk, mora znamke razveljaviti z odtisom štampiljke Naknadno razvrednoteno. Če to opazi pismonoša na dostavi, znamke samo prečrta.
6.11.2.2 Priprava in izmenjava sklepov
Pošiljke se odpravijo v sklepih, ki se pripravijo v pismarnicah ali zabojnikih.
6.11.2.2.1 Priprava sklepov v pismarnicah
Odprava pošiljk se izvaja v malih, srednjih in velikih pismarnicah. Masa male pismarnice ne sme presegati 15 kg, srednje pismarnice 20 kg in velike pismarnice pa 30 kg. Pošiljke se v male pismarnice zlagajo tako, da je polje za označevanje poštnine zgoraj, naslovne strani pošiljk pa so obrnjene k tisti strani pismarnice, na kateri je utor za nazivnico. V velike pismarnice se pošiljke zlagajo tako, da je naslovna stran praviloma obrnjena navzgor, naslovne strani pošiljk pa morajo biti obrnjene v isto smer. Pošiljke v pismarnicah se ne povezujejo v svežnje.
S-sklep se pripravi v mali pismarnici, ki mora biti zaprta s pokrovom in z rdečo zapiralko za S-sklep. Pismarnica se dodatno označi z rdečo nazivnico za pismarnico S-sklepa.
R-sklep se pripravlja v mali ali veliki pismarnici in se ne zapira s pokrovom, v utor pismarnice pa se vloži modra nazivnica za pismarnico R-sklepa.
N-sklep se pripravlja v odprti mali ali veliki pismarnici. V utor pismarnice se vloži:
rumena nazivnica za pismarnico N-sklepa standard, če so v pismarnici navadne pošiljke, ki ne vsebujejo trdih in izbočenih predmetov (kot so npr. kovanci, ključi, svinčniki) ter ustrezajo naslednjim velikostim in masi:
-najmanjša velikost: 90 x 140 mm,
-največja velikost: 125 x 235 mm (velikost pošiljk je določena tako, da je polne male pismarnice mogoče vlagati eno v drugo),
-največja debelina: 5 mm,
-največja masa: 50 g (stroj lahko usmerja pošiljke, težje od standardnih pisem);
bela nazivnica za pismarnico N-sklepa nestandard, če so v pismarnici navadne pošiljke za strojno usmerjanje, ki ne vsebujejo trdih in izbočenih predmetov ter ustrezajo naslednjim velikostim in masi:
-najmanjša velikost: 125 x 235 mm,
-največja velikost: 244 x 355 mm,
-največja debelina: 13 mm,
-največja masa: 750 g;
bela nazivnica za pismarnico N-sklepa ročno, če so v pismarnici navadne pošiljke za ročno usmerjanje - večje pošiljke ter pošiljke, ki vsebujejo trde in izbočene predmete.
Če pošta pri odpravi nima dovolj pošiljk za zapolnitev odprte pismarnice, se pošiljke zložijo in predajo vozniku v roke.
6.11.2.2.1.1 Pregled pošiljk po pismarnicah
Nazivnica: rdeča. Sklep: "S". Prevozna enota: mala pismarnica s pokrovom. Vrsta pošiljk:
-vrednostna pisma
-pošiljke s potnimi listi
-Hitra pošta v notranjem in mednarodnem prometu
-priporočena pisma v mednarodnem prometu
-prednostne pisemske pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu
-nakaznice
-(lahko tudi priporočene pisemske pošiljke).
Nazivnica: modra. Sklep: "R". Prevozna enota: mala, srednja ali velika pismarnica (ustrezna glede na velikost pošiljk). Vrsta pošiljk: priporočene pisemske pošiljke.
Nazivnica: rumena. Sklep: "N". Prevozna enota: mala pismarnica. Vrsta pošiljk: navadne pisemske pošiljke za strojno usmerjanje:
-najmanjša velikost 90 x 140 mm,
-največja velikost 165 x 235 mm,
-največja masa 50 g,
-največja debelina 5 mm.
Nazivnica: bela (velja za pošte PLC Ljubljana). Sklep: "N" LC ročno. Prevozna enota: mala pismarnica. Vrsta pošiljk:
-dopisnice in navadne pisemske pošiljke za ročno usmerjanje (pošiljke s trdimi /izbočenimi predmeti)
-vrnjene, preposlane pošiljke.
Nazivnica: bela (velja za pošte PLC Ljubljana). Sklep: "N" AO ročno. Prevozna enota: mala ali srednja pismarnica. Vrsta pošiljk: AO pošiljke - pošiljke večje od formata A5 oz. pošiljke, ki so večje od dimenzije 170 x 260 mm. Največja velikost ne sme presegati dimenzije 260 x 340 mm.
Nazivnica: bela (velja za pošte PLC Ljubljana). Sklep: "N" P, SV ročno. Prevozna enota: velika pismarnica. Vrsta pošiljk: Pošiljke, ki presegajo dimenzije 260 x 340 mm. Večje pisemske pošiljke nepravilnih oblik (škatle, oblazinjene kuverte, svežnji).
Nazivnica: bela (velja za pošte PLC Maribor). Sklep: "N". Prevozna enota: mala, srednja ali velika pismarnica. Vrsta pošiljk:
-navadne pisemske pošiljke za ročno usmerjanje (večje pošiljke, pošiljke s trdimi predmeti)
-navadne pisemske pošiljke, ki ne ustrezajo dimenzijam in / ali masi navadnih pisemskih pošiljk za strojno usmerjanje.
Vrsta pošiljk izven male pismarnice (pošiljke se lahko vložijo v veliko pismarnico, oz. direktno na zabojnik):
-svežnji tiskovin
-večja vrednostna pisma
-večje pošiljke Hitre pošte
-večje priporočene pošiljke
-večje prednostne pošiljke
-paketi.
6.11.2.2.2 Priprava sklepov v zabojnikih
Za pripravo sklepov v zabojnikih se smiselno uporabljajo določila za pripravo sklepov v pismarnicah.
6.11.2.2.3 Izmenjava sklepov
Izmenjava sklepov pomeni predajo sklepov vozniku in tudi prevzem sklepov pri prispetju.
Izmenjavo sklepov opravljamo z zapisnikom izmenjave, ki ga izpolnjujemo v dvojniku (če gre za posrednika pri izmenjavah, pa v trojniku). Pred vpisovanjem podatkov se izvirnik in kopija zapisnika izmenjave v levem zgornjem kotu žigosata s poštnim žigom. Zapisnik izpolnjujemo po predtisku, in to:
-naziv odpravne pošte in naziv prejemnika sklepa,
-število prevoznih enot glede na vrsto sklepa.
Pri odpravi pismarnic S-, R- in N-sklepa v odprtih zabojnikih se v zapisnik izmenjave vpiše število zabojnikov in pismarnic S-sklepa. Število pismarnic N- in R-sklepa se ne vpiše.
Pri odpravi S-sklepa v zaprtem zabojniku se le-ta vpiše v zapisnik izmenjave kot prevozna enota.
Kartirane proste pošiljke S-sklepa se vpišejo v zapisnik izmenjave, tako da se številčno vpiše število prostih kartiranih pošiljk.
Če se v sklepu odpravljajo pošiljke z živimi živalmi, se v zapisnik izmenjave v stolpec Opomba vpiše zaznamek "ŽIVE ŽIVALI".
Zapisnik izmenjave se zaključi tako, da se pod zadnjim vpisom potegne črta in seštejejo vpisi po stolpcih. Delavec, ki je sestavil zapisnik izmenjave, se podpiše v levem delu zapisnika izmenjave pod seštevkom.
Pri odpravi sklepa na prevozno sredstvo (predaji) izroči poštni delavec prevozniku najprej zapisnik izmenjave, nato mu preda pismarnico S-sklepa s karto, ostale pismarnice, pakete in ostale proste pošiljke. Voznik (lahko tudi spremljevalec, sprevodnik avtobusa ipd.) primerja število prevzetih prevoznih enot in prostih pošiljk ter potrdi prevzem s podpisom na desni spodnji strani kopije zapisnika izmenjave. Izvirnik zapisnika obdrži oziroma ga posreduje naprej (v poštni logistični center ipd.).
________________________________________________________________________________
7 TRETJI DEL SKRIPTE ALI KOMUNICIRANJE NA DOSTAVI
Pismonoša se vsak dan srečuje s strankami in tudi s svojimi sodelavci. Kot tak v nenehnem stiku z ljudmi predstavlja sebe in podjetje, v katerem je zaposlen. Zaradi tega je to lahko le človek, ki je telesno in duševno zdrav, ki je prilagodljiv v stiku s strankami in ga veseli delo na terenu. Na kratko bi lahko rekli: kadar ima pismonoša znanje in sposobnosti za opravljanje svojega dela, ga lahko tudi uspešno opravlja.
7.1 Komuniciranje s strankami
Da bomo lažje razumeli pojem komuniciranja, ga bomo najprej razčlenili. Komuniciranje pomeni v prvi vrsti:
- sporočanje,
- poslušanje (drugega) in
- razumevanje (kaj nam ta sporoča, kaj nam želi povedati).
Komuniciranje v splošnem delimo na:
-verbalno komuniciranje (torej ustno, izraženo z besedami) in
-neverbalno komuniciranje (brez besed).
Za uspešno komuniciranje velja pet osnovnih pravil:
1. postavljaj vprašanja,
2. poslušaj sogovornika,
3. vživi se vanj ( v njegove misli - empatija),
4. dobro opazuj,
5. govori isti jezik.
Pri poslušanju sogovornika sta zelo pomembni pozornost in koncentracija (osredotočiti se moramo na tisto, o čemer sogovornik govori).
Obstaja več načinov, da pridobimo naklonjenost sogovornika:
- pokažimo iskreno zanimanje zanj,
-uporabljajmo njegovo ime,
-nasmehnimo se, poglejmo mu v oči,
-govorimo o tistem, kar sogovornika zanima,
-bodimo dobri poslušalci in dajmo sogovorniku občutek lastne pomembnosti.
Neverbalno komuniciranje dopolnjuje verbalno komuniciranje in je bolj pristno ter neposredno. V bistvu je del človekove narave in je tudi izrazno sredstvo (človekova čustva, umetnost).
Pri vsakodnevnem sporazumevanju pač ne uporabljamo samo jezika, torej izražanja misli z besedami, ampak tudi (včasih celo v pretežni meri) telesno govorico: gibi telesa, rok, nog, gibi glave, mimika obraza, nasmeh in ton ali barva glasu. Prav slednje je še kako pomembno, kadar predajamo obvestila z žalostnimi, tragičnimi vsebinami.
Barva in ton glasu, umirjena telesna govorica in ne veliko besed vsekakor kažejo na profesionalen način predajanja pošiljke (sožalnega telegrama) v takem, za stranko težkem trenutku; kažejo pa tudi na plemenit odnos, ki ga imamo do sočloveka.
Še nekaj besed o odnosu pismonoša - stranka. Na pismonoševo vedenje lahko vpliva marsikaj. V prvi vrsti so to njegovi osebni problemi in razpoloženje, vendar tudi njegova osebnost in značaj nista nepomembna, prav tako ne njegove osebne potrebe.
K temu je treba dodati tudi pričakovanje sodelavcev, kako se bo vedel, prav tako pa tudi pričakovanja strank in ne nazadnje pravila, ki jih predpiše podjetje oziroma institucija, v kateri je pismonoša zaposlen, ter delovne razmere, v katerih dela. Vse to lahko torej vpliva na njegovo vedenje.
Za uspešno sporazumevanje med pismonošem in stranko je razen vedenja pismonoša enako pomembno vedenje stranke. Tudi stranka je samostojna osebnost, ki je podvržena različnim razpoloženjem, ima kot vsak človek dobre in slabe dneve in kot vsak drug človek včasih išče "ventil" za sproščanje negativne energije.
Stranka se torej obnaša v določeni situaciji tako, v drugi spet drugače. Gre za norme vedenja stranke in za njeno vlogo. Poleg pogojev poslovanja (ki so lahko dobri ali slabi) je ob vsem tem omembe vredno tudi vprašanje, kaj pa delavec pričakuje od stranke.
Pismonoša namreč ne ve vnaprej, kako se bo stranka vedla, kaj bo zahtevala (ali bo bolj ali manj zahtevna, ali bo "preveč nejevoljna"). In to lahko obrnemo v drugo smer - tudi stranka ne ve, kako se bo obnašal pismonoša ali bo ustrežljiv in ljubezniv do nje, bo korektno izvedel storitev, ali pa bo neprijazen, bo svoje delo opravil v nasprotju z njenimi pričakovanji.
Ker si strank ne izbiramo sami, jih moramo najprej sprejeti take, kot so, z vsemi prijetnimi in neprijetnimi lastnostmi in vedenji. Pismonoša naj bo zatorej prijazen, ljubezniv, ustrežljiv. Naj bo svetovalec in strokovnjak na svojem področju oziroma pri delu, ki ga opravlja.
Morda se zdi odveč, pa vendar praktičen primer in navodilo: ob začetku komuniciranja, ko se pismonoša sreča s stranko, ko pride do hiše ali stanovanja - naj bodo njegove prve besede ljubezniv pozdrav, ki naj ga spremlja prijazen nasmešek in morda vprašanje o njenem (strankinem) zdravju, počutju ali podobno.
Nek naš kolega začne komunicirati s stranko (ko pride do stanovanja) z glasnim pozdravom "Dober dan - pošta!" In potem steče pogovor brez težav, tudi zaradi tega, ker je možakar tudi sicer precej zgovoren in samozavesten.
Sporazumevanje bo torej uspešno le tedaj, ko bomo mi in stranke prepričani, da smo drug drugega razumeli in sporočilo pozitivno sprejeli. To pa smo razbrali drug pri drugem iz besed, telesne govorice in tona ali barve glasu. Kadar čutimo, da stranka našega sporočila ne razume, kar ugotovimo iz njenih nejasnih besed, začudenosti na obrazu ali neizraznega tona glasu, jo na primer vprašamo: "Gospa/gospod, imate morda še kaj vprašanj?" Pri tem seveda stranki gledamo v oči.
Pri komunikaciji s strankami moramo upoštevati prvi vtis, pozdravljanje, prijaznost, nasmeh, mimiko obraza in držo telesa, zunanji videz, zvok glasu, gledanje v oči.
Prvi vtis
Ta je pomemben zlasti pri prvem srečanju s stranko, morda je celo odločilen za nadaljnji posel z njo. Ugled, dostojanstvo in zaupanje si ustvarimo sčasoma, z delom. In še resnica, ki si jo je dobro zapomniti: Samo enkrat imamo priložnost narediti prvi vtis.
Pozdravljanje
Pozdravljanje je nedvomno izraz spoštovanja do drugih, zato je za vse obvezno. Pozdrav naj bo prisrčen, ne gola formalnost, marveč izraz prijaznosti in spoštovanja do osebe, ki jo pozdravimo. S pozdravljanjem pokažemo svojo kulturno raven. Kadar nas kdo pozdravi prvi, mu po možnosti odzdravimo s podobnim izrazom, na primer: "Dober dan! - Dober dan!" ali "Zdravo! - Zdravo!"
Če odzdravimo z drugačnim izrazom, poudarimo različnost in tak pozdrav lahko zveni poučevalno, kot na primer "Zdravo! - Dober dan!"
Novo stranko nagovorimo z nevtralnim pozdravom. Če nas stranka pozdravi prva, odzdravimo enako. Kadar formalni odnosi preidejo v neformalne, način pozdravljanja prilagodimo novim okoliščinam. Pozdrav pa seveda ni sestavljen zgolj iz besed. Sem spada tudi izraz na obrazu, pogled.
Prijaznost
Prijaznost je vrlina, s katero lažje navezujemo stike. Če smo prijazni, nas drugi hitreje sprejmejo, smo samozavestnejši in bolj zadovoljni sami s sabo.
Tako laže komuniciramo, stiki so bolj sproščeni in prijateljski. Prijaznost na splošno pomeni stalno dosegljivost zaposlenih, pomeni pozornost z nasmeškom, z upoštevanjem bontona, z ustrežljivostjo.
Nasmeh
Nasmeh je eden ključnih dejavnikov, s katerim naredimo ugoden vtis na sočloveka, sodelavca ali stranko. Zato naj bo prisrčen in neprisiljen. Z njim izražamo dobrodošlico, pa tudi zvok glasu je prijetnejši. Z nasmehom lahko premagamo zadrego, ki nastane pri srečanju z neznanci, zato moramo z njim in z mimiko obraza izražati neprisiljenost in spontanost, kar je lahko začetek prijetnega sodelovanja.
Mimika obraza in drža telesa
Mimika obraza je najvidnejša in pomembna vrsta nebesedne komunikacije. Vsi vemo, da je nasmejan obraz izraz zadovoljstva ali sreče.
Z obraza lahko preberemo tudi druga čustva, kot so zadovoljstvo, nezadovoljstvo, zaničevanje, spoštovanje, jezo, strinjanje ali spodbujanje.
Prav tako je pomembna drža telesa. Pokončna drža z dvignjeno glavo je značilna za človeka, ki je samozavesten in ve, kaj želi doseči. Nasprotno pa človek s sključenimi rameni, z negotovo držo in mlahavimi rokami ne vzbuja zaupanja, saj deluje nesamozavestno, morda celo potuhnjeno, skratka, daje občutek nezaupanja.
Zunanji videz
Pri nebesedni komunikaciji je zelo pomembna zunanja urejenost. Urejena, čista, primerno oblečena oseba vzbuja pri stranki oziroma sogovorniku zaupanje, neurejena, zanemarjena, neprimerno oblečena pa nelagoden občutek. Videz je, še posebej v poslovnem svetu, izredno pomemben.
Zvok glasu
Pri nebesedni komunikaciji so pomembni zvok glasu, njegov ton in odtenek. Odkrit zven glasu, primerna glasnost, jasno izražanje besed, pravilno poudarjanje, občutek navdušenja v glasu poslušalca bolj prepričajo kot vsebina izgovorjenega.
Monotonost, nerazumljiva izgovorjava, premajhna glasnost in s tem občutek dvoma ter nezainteresiranost, mogoče celo cinizem, pa poslušalca odvrnejo od govornika, čeprav je njegova pripoved lahko vsebinsko zanimiva.
Gledanje v oči
Sogovornika je treba pogledati v oči na začetku pogovora, vzdržati pogled nekaj sekund, nato pa ga spretno odmakniti (predati pošiljke, pripraviti UPOmobile za podpis, ...) in čez čas sogovornika spet pogledati (v oči). Skratka, vanj ne smemo strmeti.
Sogovornika si ne ogledujmo od pet do glave, še posebej, če ima kakšno napako (npr. umazano obleko). Seveda to ne pomeni, da bi morali gledati v tla ali okrog sebe. Sogovornik, ki med pogovorom gleda v tla ali izpod čela, daje vtis, da skriva svoje mnenje ali pa se boji, da bi v njegovih očeh zaznali dvom o povedanem.
7.2 Izražajmo se drugače
Pravilno izbrana beseda lahko veliko prispeva k prijaznemu in uspešnemu komuniciranju:
Bom poskusil ... > Takoj bom ...
To ne gre! > Premisliva, kako bi rešila.
Motite se ... > Po vašem mnenju ...
Narobe ste me razumeli ... > Nisem jasno povedal.
Ste prav razumeli? > Imate še kaj vprašanj?
Še kaj? > Lahko še kaj storim za vas?
Kaj ste rekli? > Lahko, prosim, ponovite?
To nisem bil jaz! > Pogovoril se bom s kolegi in poskrbel za to.
Pravim vam, da ... > Prepričajte se, da ...
7.3 Lik poštnega delavca - pismonoše
Kot že v uvodu tega poglavja napisano, se pismonoša vsak dan srečuje s strankami in tudi s svojimi sodelavci. Pismonoši so stalna vez z našimi strankami in nosilci ugleda Pošte Slovenije. Ravnanja pismonoš so pomembna, zato v nadaljevanju opisujemo tista, ki jih je dolžan upoštevati vsak, ki opravlja delo na dostavi.
Komuniciranje:
-vljudno in ustrežljivo komuniciranje s strankami,
-pozorno poslušanje kaj stranka želi in potrebuje,
-spoštovanje strank in izpolnjevanje dogovorov,
-zaupno ravnanje z občutljivimi podatki in informacijami.
Odnosi:
-profesionalen odnos do dela, do svojih sodelavcev in nadrejenih,
-odgovorno ravnanje z delovnimi pripomočki in delovnimi sredstvi,
-skrb za lastno varnost, varnost opreme, blaga in čistost vozila,
-spoštovanje cestno-prometnih predpisov.
Izgled:
-dokazovanje profesionalnosti z videzom, obnašanjem in znanjem,
-vedno čista, zlikana, nepoškodovana službena obleka, brez drugih dodatkov, oznak ali našitkov.
7.4 Informiranje strank o storitvah
Za informiranje strank o storitvah uporabljamo več poti:
-na poštnih okencih,
-neposredno pri strankah, kjer ločimo: poslovne stranke (podjetja, samostojni podjetniki), gospodinjstva
-prek telefona (sprejem telegramov, naročila za prevzem pošiljk pri pošiljateljih ...),
-prek interneta (sprejem telegramov).
Tržno komuniciranje nudi ključno podporo prodaji storitev. V Pošti Slovenije skrbimo za komuniciranje preko različnih internih in eksternih komunikacijskih kanalov. Oglašujemo na t.i. elektronskih in digitalnih (radio, TV, splet, socialna omrežja) ter tiskanih medijih (časopisi, revije), pripravljamo reklamne materiale (video prezentacije, uporabniški filmi, plakati, zloženke, letaki ...).
Za informiranje strank o naših storitvah skrbimo vsi zaposleni, tudi posredno (s priporočili prijateljem in znancem, s posredovanjem koristnih informacij ipd.), še posebej pa tisti zaposleni, ki so neposredno v stiku s strankami.
Vloga pismonoše pri prodaji storitev
Stranke lahko pri pismonoši opravijo vrsto storitev, kupijo vrednotnice in drugo blago (na zahtevo stranke). Za stranke pomeni tovrsten način opravljanja storitev in nakupa blaga prihranek časa in večje udobje, prav tako pa je večje njihovo zadovoljstvo in s tem lojalnost do Pošte Slovenije.
Pri svojem delu se moramo vsi zavedati, da je skupen uspeh lahko le seštevek uspehov vseh zaposlenih in da lahko vsi, ki smo v neposrednem stiku s strankami, z uspešnim informiranjem strank veliko pripomoremo k dolgoročni uspešnosti Pošte Slovenije, lastnemu uspehu in socialni varnosti vseh zaposlenih.
Pritožbe
Uporabniki seveda niso vselej zadovoljni z našim delom oziroma opravljanjem poštnih storitev nasploh. Stranko, ki se želi pritožiti (četudi čez vaše delo) ali reklamirati storitev zaradi nevročitve pošiljke, zamude pri prenosu ali kakršnega koli drugega razloga, napoti pismonoša k vodji (kontrolorju) pošte.
Vedno moramo imeti pred očmi, da so pritožbe nekaj pozitivnega, kajti dokler se stranka pritožuje, pomeni, da se je pripravljena pogovarjati.
V primeru, da se stranka na nas obrne z reklamacijo, to sprejmemo mirno in upoštevamo naslednje nasvete:
1. Stranki pustimo, da si "da duška". Ostanemo vljudni in je ne prekinjamo ter ne ugovarjamo njeni pritožbi. S tem ublažimo njeno jezo.
2. Priznamo, da ima stranka prav, čeprav smo drugačnega mnenja. Stranki je priznanje zelo pomembno. Postaviti se moramo v njen položaj: če stranka ne bi menila, da ima prav, se sploh ne bi pritožila.
3. Opravičimo se, četudi gre za krivdo oz. napako drugih zaposlenih oziroma drugega oddelka, in o reklamaciji čim prej obvestimo vodjo pošte, da ta reklamacijo reši v najkrajšem roku. Vzamemo telefonsko številko stranke, da jo bo lahko vodja pošte čim prej obvestil o rešitvi reklamacije. Najprej pa reklamacijo poskušamo rešiti sami tako, da ji svetujemo - npr. pri postopkih v primeru nevročitve pošiljke (poizvednica) ali pri poškodbah pošiljk (zapisnik o poškodovani pošiljki).
4. Zahvalite se ji za reklamacijo. Povejte ji, da vam ni vseeno, ker se je pritožila glede naše storitve, in da boste z njeno pomočjo odpravili ugotovljene pomanjkljivosti.
7.5 Trg in konkurenca
Za Pošto Slovenije lahko rečemo, da posluje na številnih različnih trgih, saj se poleg osnovnih dejavnosti, kot so prenos pošiljk, plačilni promet in denarne storitve, ukvarja še z drugimi raznolikimi dejavnostmi: prodajo trgovskega blaga, srečk, vstopnic, kuponov, prodajo oglasnega prostora (oglaševanje na pošti), posredovanjem pri zavarovalniških, turističnih in drugih storitvah, pripravo in izdelavo pošiljk v ekspeditu itd.
S konkurenco se srečujemo pri trženju vseh navedenih storitev.
Pri prenosu pošiljk se srečujemo s posredno in z neposredno konkurenco. Pri posredni konkurenci mislimo na vse druge oblike komuniciranja (telefon, internet ...). Pri tem tudi ne moremo prezreti dejstva, da ljudje vse manj komuniciramo s "klasičnimi" pismi, da pa po drugi strani predstavlja nenaslovljena direktna pošta (direktna pošta, ki jo podjetja pošiljajo gospodinjstvom v reklamne namene) še vedno velik obseg poslovanja.
Neposredno konkurenco predstavljajo podjetja, ki se ukvarjajo s prenosom različnih vrst pošiljk. Nekateri konkurenti se ukvarjajo pretežno s prenosom paketov in kurirskimi storitvami.
Konkurenčne prednosti Pošte Slovenije pri prenosu paketnih pošiljk so širok lastni vozni park, zanesljivost prenosa pošiljk, celovita ponudba storitev in širok nabor dodatnih storitev ter visoka kakovost prenosa paketnih pošiljk.
Na področju prenosa direktne pošte in publikacij se prav tako srečujemo s konkurenčnimi podjetji, ki so se specializirala na raznos reklamnih materialov in časopisov, konkurenco pa predstavlja tudi raznos, ki ga stranke opravijo same ali s pomočjo študentskih servisov, ipd. Posredni konkurenti na tem področju pa so tudi drugi načini oglaševanja, ko gre za oglaševanje v drugih medijih (TV, radio, časopisi, internet ...).
Naše prednosti pri prenosu direktne pošte so visoka kvaliteta in hitrost dostave ter svetovanje strankam pri določanju območij dostave (kmetije, individualne hiše, poštni predali, vikendi ...). Tudi direktno pošto lahko pismonoši strankam ustrezno predstavijo in jim vročijo reklamne materiale, v prvi vrsti pa je naloga vsakega pismonoša kvalitetna dostava direktne pošte.
Storitve denarnega prometa lahko danes stranke opravljajo tudi prek interneta, na bankomatih, bančnih okencih in na različnih prodajnih mestih (trafike, bencinski servisi, trgovine). Konkurenčna prednost Pošte Slovenije so storitve, ki jih našim strankam lahko ponudi pismonoša na domu.
Konkurenčni boj se bo na vseh področjih našega poslovanja v prihodnosti še zaostril (zniževanje obsega univerzalnih storitev, vstop novih konkurentov na trg, elektronsko komuniciranje ...).
Kaj lahko pri tem stori pismonoša?
Dolžnost pismonoša je, da opazuje dogajanje na terenu in podatke o potencialnih strankah, za storitve, ki jih nudi Pošta Slovenije, posreduje prek vodja pošti svoji PE, prav tako pa po možnosti tem strankam predstavi naše storitve in jim vroči ustrezni reklamni material.
Pošta je vez med ljudmi. Naj bo to naše poslanstvo prisotno v mislih nas vseh - uresničujmo ga s prijaznostjo, z odprtostjo, s strokovnostjo in pripravljenostjo pomagati. Vsak dan in povsod.
_________________________________________________________________________________
8 KOLEKTIVNA POGODBA POŠTE SLOVENIJE D. O. O.
8.1 SPLOŠNE DOLOČBE
8.1.1 Vsebina kolektivne pogodbe (1. člen)
(1) Pogodbeni stranki s to pogodbo določata pravice, obveznosti in odgovornost delodajalca ter delavcev na področju delovnih razmer, plač in drugih osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom.
(2) Za področja, ki niso urejena s to kolektivno pogodbo, se neposredno uporabljajo določila zakonov in drugih predpisov ter Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti (v nadaljevanju: kolektivna pogodba dejavnosti).
8.1.2 Krajevna veljavnost (2. člen)
Kolektivna pogodba Pošte Slovenije d. o. o. (v nadaljevanju: kolektivna pogodba) velja za območje Republike Slovenije.
8.1.3 Stvarna veljavnost (3. člen)
Kolektivna pogodba velja za Pošto Slovenije d. o. o. (v nadaljevanju: delodajalec).
8.1.4 Osebna veljavnost (4. člen)
(1) Kolektivna pogodba velja za zaposlene pri delodajalcu, ne glede na vrsto delovnega razmerja. Velja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju (v nadaljevanju: delavci).
(2) Za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce velja ta kolektivna pogodba, razen če so s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo določena razmerja, pravice, dolžnosti ali odgovornosti urejena drugače.
(3) Kadar pri delodajalcu (uporabnik) opravljajo delo delavci na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavca pri uporabniku, je delodajalec (uporabnik) glede teh delavcev dolžan upoštevati določila te kolektivne pogodbe glede tistih pravic in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.
8.1.5 Časovna veljavnost (5. člen)
(1) Ta kolektivna pogodba se sklene s podpisom pogodbenih strank, v veljavo pa stopi naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije in se uporablja od prvega dne v naslednjem mesecu po objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije.
(2) Kolektivna pogodba je sklenjena za določen čas štirih let, ki se šteje od datuma sklenitve.
(3) Stranka, ki ne želi podaljšanja kolektivne pogodbe, mora o tem pisno obvestiti nasprotno stranko. To lahko stori najbolj zgodaj šest mesecev pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe in najkasneje tri mesece pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe.
(4) Če stranki kolektivne pogodbe do izteka roka iz prejšnjega odstavka tega člena ne podata izjave o prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe ali če v času veljavnosti te kolektivne pogodbe ne pride do drugačnega dogovora med strankama, se šteje, da je veljavnost kolektivne pogodbe podaljšana za dobo enega leta.
(5) Če v času veljavnosti te kolektivne pogodbe pride do sprememb zakona o delovnih razmerjih ali kolektivne pogodbe dejavnosti, lahko katerakoli stranka v roku treh mesecev predlaga ustrezne spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe, ki jih je nasprotna stranka dolžna v roku 30 dni proučiti ter začeti s pogajanji. Enako velja v primeru izrazitega poslabšanja ali izboljšanja ekonomskih kazalnikov poslovanja družbe.
8.1.6 Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi (6. člen)
Pomen izrazov, kakor je določen v kolektivni pogodbi dejavnosti, se smiselno uporablja tudi v tej kolektivni pogodbi.
8.2 PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
8.2.1 Razvrstitev delovnih mest (7. člen)
Delovna mesta se razvrščajo v deset tarifnih razredov glede na zahtevano stopnjo oz. raven izobrazbe, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. tarifni razred (najenostavnejša dela)
Nedokončana osnovna šola:
-nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe,
-popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe,
-nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe.
II. tarifni razred (enostavna dela)
Končana osnovna šola: končana osnovna šola in krajša usposabljanja (krajši eno- ali večmesečni tečaji, lahko interni ali eksterni).
III. tarifni razred (manj zahtevna dela)
Nižje poklicno izobraževanje:
-1,5- do 2-letni skrajšani programi srednjega izobraževanja,
-1,5- do 2-letno izobraževanje za ozke poklicne profile.
IV. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Srednje poklicno izobraževanje:
-programi 3-letnega izobraževanja za široke poklicne profile,
-programi izobraževanja in izpiti v šolah za KV-delavce.
V. tarifni razred (zahtevna dela)
Srednje tehnično in drugo strokovno izobraževanje ter splošno izobraževanje:
-4- do 5-letni programi izobraževanja za V. stopnjo strokovne izobrazbe,
-programi izobraževanja po modelu 3+2,
-4- do 5-letni programi za naziv tehnika,
-programi izobraževanja in izpiti za VKV-delavce
-4-letni gimnazijski programi.
VI. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Višješolsko in višje strokovno izobraževanje:
2-letni programi višjega strokovnega izobraževanja,
2- do 2,5 letni višješolski študijski programi, sprejeti pred 1. januarjem 1994 (prejšnje višješolsko izobraževanje).
VII. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje:
-specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje),
-visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje),
-visokošolski strokovni študijski programi in visokošolski univerzitetni študijski programi za pridobitev prve stopnje izobrazbe po novem "bolonjskem" študijskem sistemu.
VIII. tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje druge stopnje:
-specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje) / specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja),
-visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje),
-magistrski študijski programi za pridobitev druge stopnje izobrazbe po novem "bolonjskem" študijskem sistemu,
IX. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje tretje stopnje:
-magistrsko izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje / magisterij znanosti,
-specialistično izobraževanje po univerzitetni izobrazbi (prejšnje) / specializacija po visokošolski univerzitetni izobrazbi (prejšnja).
X. tarifni razred (izjemno pomembna najbolj zahtevna dela)
Doktorsko in podobno izobraževanje:
-doktorsko izobraževanje (prejšnje) / doktorat znanosti (prejšnji),
-doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja) v trajanju 3 leta po končanem univerzitetnem programu (prejšnjem), diploma po končanem magistrskem programu (druge bolonjske stopnje),
-doktorski študijski programi za pridobitev tretje stopnje izobrazbe po novem "bolonjskem" študijskem sistemu.
8.2.2 Sistemizacija delovnih mest (8. člen)
(1) Sistemizacija delovnih mest je določena z aktom o sistemizaciji dela, ki je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in / ali vrste del, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in / ali vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta, ki se uvrščajo v isto vrsto del, za katere je značilno, da se zanje zahteva ista vrsta in stopnja izobrazbe,
(2) Sistemizacijo delovnih mest sprejme delodajalec po predhodnem skupnem posvetovanju s svetom delavcev in predhodni pridobitvi mnenja sindikata. Delodajalec se do mnenja sindikata pisno opredeli.
8.2.3 Delovno mesto (9. člen)
(1) Delovna mesta in / ali vrste del se oblikujejo na osnovi delitve dela v organizacijski enoti v okviru določenih poklicev in delovnih področij.
(2) Potrebno število delavcev za posamezno delovno mesto se določi z letnim kadrovskim načrtom delodajalca za tekoče leto in se o tem enkrat letno informirajo sindikati in svet delavcev pri delodajalcu.
8.2.4 Konkurenčna klavzula (10. člen)
(1) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka in poslovna znanja ter vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delavca.
(2) Delovna mesta, za katere velja konkurenčna klavzula, se določijo v splošnem aktu delodajalca.
8.2.5 Preizkus znanja oziroma usposobljenosti (11.člen)
(1) Delodajalec lahko pri sklenitvi delovnega razmerja preizkusi znanja oziroma usposobljenost kandidata za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi.
(2) Preizkus znanja oziroma usposobljenosti izvede posebna strokovna komisija, ki jo imenuje delodajalec v skladu s pravili stroke.
(3) Predhodni preizkus znanja oziroma usposobljenosti in poskusno delo se ne izključujeta.
8.2.6 Poskusno delo (12. člen)
(1) Delodajalec in delavec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za poskusno delo, ki ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi prostega delovnega mesta.
Poskusno delo se lahko določi najdlje v trajanju:
-za dela od I. do III. tarifnega razreda - do 2 meseca,
-za dela IV. in V. tarifnega razreda - do 4 mesece,
-za dela VI., VII., VIII., IX. in X. tarifnega razreda - do 6 mesecev.
(2) Poskusno delo se lahko v primeru opravičene začasne odsotnosti delavca v času poskusnega dela podaljša.
(3) Poskusno delo spremlja in ocenjuje tričlanska komisija, ki jo imenuje delodajalec. Vsaj dva člana komisije morata imeti najmanj enako stopnjo izobrazbe, kot je zahtevana za delovno mesto delavca na poskusnem delu.
(4) Komisija sproti pisno ali ustno seznanja delavca z uspešnostjo poskusnega dela, dokončno oceno poskusnega dela pa mora predati pooblaščenemu delavcu delodajalca pred potekom poskusnega dela.
(5) V primeru negativne ocene poskusnega dela delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
8.2.7 Varstvo osebnih podatkov (13. člen)
(1) Osebne podatke delavca je mogoče zbirati, obdelovati in posredovati tretjim osebam samo v skladu z zakoni.
(2) Vsi podatki, ki jih ima delodajalec o delavcu, so poslovna skrivnost.
(3) Delavec ima pravico seznaniti se z vsebino katalogov podatkov in katalogov zbirk podatkov, ki se nanašajo nanj, ter zahtevati, da se vneseni podatki dopolnijo, spremenijo ali brišejo, če niso točni. Delavec pa ima tudi dolžnost, da vse spremembe teh podatkov pisno oziroma dokumentirano takoj sporoči delodajalcu.
(4) Podrobnejšo ureditev varstva osebnih podatkov določa splošni akt delodajalca.
8.2.8 Kraj opravljanja dela (14. člen)
(1) Za kraj opravljanja dela se šteje kraj, določen v pogodbi o zaposlitvi.
(2) Kraj opravljanja dela je lahko v pogodbi o zaposlitvi tudi širše določen, in sicer glede na mrežo organizacijskih enot delodajalca (poslovna enota).
(3) Delavec je lahko napoten v drug kraj dela skladno z določili kolektivne pogodbe dejavnosti.
8.2.9 Presežni delavci (15. člen)
Program razreševanja presežnih delavcev in kriteriji za določitev presežnih delavcev se urejajo in določajo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.
8.2.10 Delovni čas (16. člen)
(1) Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora med delom ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom, to kolektivno pogodbo in kolektivno pogodbo dejavnosti.
(2) Efektivni delovni čas je vsak čas, ko delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti. Čas pripravljenosti na domu za delo na poziv se ne všteva v efektivni delovni čas. V efektivni delovni čas se všteva tudi čas priprave na delo in zaključka dela, skladno s splošnimi akti delodajalca.
(3) Način evidentiranja prisotnosti in odsotnosti z dela ter razporejanje delovnega časa se določi s splošnim aktom delodajalca.
8.2.11 Razporeditev delovnega časa (17. člen)
(1) Polni delovni čas traja 40 ur na teden, vključno s plačanimi odmori med delom.
(2) Delovni čas v tednu je razporejen na najmanj štiri delovne dni. Odstopanje od tega načela je možno tako v primerih enakomerne kot neenakomerne razporeditve delovnega časa, upoštevaje pri tem določila zakona o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe dejavnosti.
(3) Delodajalec lahko trajanje delovnega časa določi tako, da se delo opravlja::
-dopoldan,
-popoldan,
-ponoči,
-v izmenah,
-v deljenem delovnem času,
-v premakljivem (gibljivem) delovnem času.
(4) Delodajalec s splošnim aktom podrobneje določi začetek in konec delovnega časa za primere iz prejšnjega odstavka ter morebitne pravice in obveznosti delavcev, ki bi iz tega izhajale.
(5) Delavec mora biti pred sklenitvijo delovnega razmerja pravočasno obveščen o delovnem času, v katerem bo opravljal delo. To velja tudi za vse spremembe delovnega časa, do katerih bi prišlo v času trajanja delovnega razmerja.
(6) Letno razporeditev delovnega časa in mesečni fond ur določi delodajalec in s tem seznani sindikat in delavce.
(7) Tedenska razporeditev okvirnega delovnega časa se odreja s pisnim razporedom delavca (službena razdelitev). V primeru, da pride do spremembe tedenskega razporeda, je treba delavce, ki se jim razpored spreminja, s spremembo seznaniti praviloma en dan prej. Ostale posebnosti v zvezi z urejanjem delovnega časa se uredijo v splošnem aktu.
8.2.12 Neenakomerna razporeditev delovnega časa (18. člen)
(1) Delodajalec lahko v primerih, določenih z zakonom o delovnih razmerjih oziroma s kolektivno pogodbo dejavnosti odloči, da bo delovni čas neenakomerno razporejen. V istih primerih se delodajalec lahko odloči tudi za začasno prerazporeditev delovnega časa.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo dejavnosti upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.
(3) Delodajalec s splošnim aktom oz. letnim koledarjem določi referenčno obdobje, v okviru katerega bo v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa spremljal in zagotavljal s pogodbo o zaposlitvi določeno delovno obveznost delavca. V primeru, da ima delavec ob koncu referenčnega obdobja o zaposlitvi, mu mora delodajalec v roku dveh mesecev po izteku referenčnega obdobja izplačati presežek ur v višini urne postavke osnovne plače za zadnji mesec, povečane za odstotek urne postavke za nadurno delo, določene v tej kolektivni pogodbi.
8.2.13 Letni dopust (19. člen)
(1) Dolžina letnega dopusta se odmeri v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, določili kolektivne pogodbe dejavnosti in posebnimi kriteriji; iz te kolektivne pogodbe.
(2) Delavec ima pravico do minimalnega trajanja letnega dopusta v posameznem koledarskem letu v trajanju štirih tednov. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
8.2.14 Kriteriji za določanje letnega dopusta (20. člen)
Dolžina letnega dopusta je odvisna od:
-skupne delovne dobe,
-zahtevnosti dela,
-delovnih pogojev,
-posebnih socialnih in zdravstvenih razmer,
-starosti.
8.2.15 Kriterij delovne dobe (21. člen)
(1) Na podlagi kriterija delovne dobe se delavcu doda določeno število dni letnega dopusta:
skupna delovna doba
-najmanj 5 let skupne delovne dobe: dodatni dnevi dopusta: 1.
-najmanj 10 let: 2.
-najmanj 15 let: 4.
-najmanj 20 let: 5.
-najmanj 25 let: 6.
-nad 30 let: 8.
Pri odmeri letnega dopusta se upoštevajo polna leta delovne dobe, dopolnjena do 31. decembra tekočega leta.
(2) V skupno delovno dobo se vštevajo leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico oziroma ustrezno evidenco.
(3) Dokupljena, beneficirana delovna doba in posebne zavarovalne dobe se ne vštevajo v skupno delovno dobo.
8.2.16 Kriterij zahtevnosti dela (22. člen)
Delavcu pripada na podlagi kriterija zahtevnosti dela naslednje število dni dopusta: od vključno IV. do vključno X. stopnje zahtevnosti en dan.
8.2.17 Kriterij pogojev dela (23. člen)
Delavcem, ki delajo ponoči, pripada na vsakih dopolnjenih 250 ur nočnega dela v preteklem letu en dan dopusta.
8.2.18 Kriterij socialnih in zdravstvenih razmer (24. člen)
(1) Delavec II. ali III. kategorije invalidnosti (delovni invalid), delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega odpusta. Če ima delavec pravico do dodatnih dni letnega dopusta zaradi invalidnosti II. ali III. kategorije in obenem tudi pravico do dodatnih dni dopusta zaradi telesne okvare, se upošteva tista pravica, ki je za delavca ugodnejša.
(2) Delavcu pripada za vsakega otroka do 15 let starosti en dodatni dan letnega dopusta.
8.2.19 Kriterij starosti (25. člen)
Delavcem, ki so v tekočem letu dopolnili starost 50 let, pripadajo dodatni trije dnevi letnega dopusta.
8.2.20 Poseben prispevek delavca k uspehu Pošte Slovenije (26. člen)
Delodajalec lahko delavcu za poseben prispevek k uspehu družbe odobri še dodatne dneve letnega dopusta v posameznem koledarskem letu.
8.2.21 Izraba letnega dopusta (27. člen)
(1) Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
(2) Delavci izrabijo letni dopust v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami delovnega procesa.
(3) Delavec je dolžan z nameravano izrabo letnega dopusta seznaniti delodajalca najkasneje do konca aprila za tekoče leto. Na podlagi namer delavcev delodajalec pripravi plan izrabe letnega dopusta in z njim seznani delavce. Delavec je dolžan izrabiti letni dopust v skladu s planom izrabe letnega dopusta, razen če se z delodajalcem ne dogovori drugače.
(4) Delavec, ki ima šoloobveznega otroka, ima pravico izrabiti najmanj en teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
(5) Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po četrtem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.
8.2.22 Odsotnosti z dela z nadomestilom plače 1. (28. člen)
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
-lastne poroke - 2 dni,
-rojstva otroka - 1 dan,
-smrti zakonca, izvenzakonskega partnerja, otrok, staršev, posvojencev - 2 dni,
-smrti bratov, sester, starih staršev - 1 dan,
-selitve delavca v interesu delodajalca -2 dni,
-selitve delavca oziroma njegove družine - 1 dan,
-elementarne nesreče (potres, požar, povodenj ipd.), po predhodni odobritvi delodajalca - od 1 do 5 dni.
(2) Pravico do odsotnosti v zgornjih primerih je treba izrabiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo. Dolžino odsotnosti ob elementarnih nesrečah določi delodajalec.
(3) Delavcu pripada tudi en dan plačane odsotnosti, ki pa se ne všteva v kvoto sedmih delovnih dni po prvem odstavku tega člena, in sicer za spremstvo otroka na prvi šolski dan v prvi razred osnovne šole. V primeru, da sta pri delodajalcu zaposlena oba starša, lahko navedeno pravico izkoristi samo eden izmed staršev.
(4) Odsotnost delavca iz tega člena gre v breme delodajalca.
8.2.23 Odsotnosti z dela z nadomestilom plače 2. (29. člen)
Delodajalec lahko odobri delavcu plačano odsotnost z dela v trajanju od enega do pet dni tudi v primeru sodelovanja na kulturnih, športnih in drugih prireditvah, pod pogojem, da takšna odsotnost ne ovira poslovanja delodajalca.
8.2.24 Odsotnosti z dela brez nadomestila plače (30. člen)
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
-zasebno potovanje,
-nega družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
-popravilo hiše oz. stanovanja,
-zdravljenje na lastne stroške,
-drugi upravičeni primeri.
(2) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.
(3) Delodajalec lahko zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa odsotnosti ne dopuščajo.
(4) Odsotnost z dela brez nadomestila plače odobri delodajalec. Prispevke iz plače plača delavec.
8.2.25 Varnost in zdravje pri delu (31. člen)
(1) Delodajalec zagotavlja vsem delavcem varne delovne razmere in varstvene ukrepe, tako da se ob normalni pazljivosti in ustrezni strokovni usposobljenosti ter delovni sposobnosti zaradi dela ne poškodujejo ali zbolijo.
(2) Ukrepi za varnost in zdravje pri delu se izvajajo v skladu s splošnimi akti delodajalca.
(3) Kadar delodajalec v skladu z zakonskimi določili napoti delavca na preventivni zdravstveni pregled, se dejanski čas opravljanja zdravstvenega preventivnega pregleda šteje v redni delovni čas. Delodajalec v tem primeru delavcu zagotovi povračilo stroškov pregleda, če jih plača delavec, in prevozne stroške.
(4) Delodajalec enkrat letno seznani reprezentativni sindikat z ukrepi s področja varnosti in zdravja pri delu in z morebitnimi spremembami na tem področju.
8.2.26 Izobraževanje (32. člen)
(1) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje. Obveznost dodatnega izobraževanja ne velja za delavca, ki ima do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev manj kot pet let. Delavci so se dolžni v času pogodbenega razmerja izpopolnjevati in usposabljati ne glede na starost in delovno dobo.
(2) Trajanje in potek izobraževanja ter pravice in obveznosti pogodbenih strank med in po izobraževanju se določijo s pogodbo o izobraževanju.
(3) Če delodajalec organizira izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje v skladu s potrebami delovnega procesa (v interesu delodajalca) in je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
(4) Če je usposabljanje ali izpopolnjevanje v interesu delodajalca organizirano izven delovnega časa, se v delovni čas šteje tisto usposabljanje ali izpopolnjevanje, na katerega je delavca napotil delodajalec zaradi izpolnjevanja pogojev za opravljanje dela na podlagi zakonskih določil ali odredbe delodajalca.
8.2.27 Pogoji za delovanje sindikata (33. člen)
(1) Pogoji za delo reprezentativnega sindikata pri delodajalcu so določeni s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, ki jo skleneta reprezentativni sindikat in delodajalec.
(2) Za vsa razmerja, ki niso urejena s pogodbo iz prejšnjega odstavka, kot tudi v primeru, da do sklenitve pogodbe ne pride, se uporabljajo določila kolektivne pogodbe dejavnosti.
8.3 PREJEMKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
8.3.1 Splošne določbe (34. člen)
Prejemki delavca v delovnem razmerju, ki so predmet te kolektivne pogodbe, so:
-plača,
-nadomestilo plače,
-povračila stroškov v zvezi z delom,
-drugi osebni prejemki.
8.3.2 Tarifna priloga (35. člen)
Tarifna priloga določa:
-najnižje osnovne plače po tarifnih razredih,
-način usklajevanja najnižjih osnovnih plač,
-zneske drugih osebnih prejemkov in zneske povračil stroškov v zvezi z delom.
8.3.3 Plača (36. člen)
(1) Plača delavca je sestavljena iz:
-osnovne plače,
-plačila za delovno uspešnost,
-plačila za poslovno uspešnost,
-dodatkov.
(2) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi se izplačujejo v denarju, razen v primeru regresa za prehrano, kadar delodajalec zagotavlja topli obrok, in prevoza na delo in z dela, kadar delodajalec v imenu delavca plača prevozne stroške.
8.3.4 Najnižja osnovna plača (37. člen)
(1) Najnižja osnovna plača je vrednost najmanj zahtevnega dela v tarifnem razredu.
(2) Višina mesečne najnižje osnovne plače se določi iz urnega zneska in velja za 174 ur. Pri usklajevanju najnižjih osnovnih plač, ki se določijo iz urnega zneska, se pri eskalaciji uporablja matematična metoda zaokrožanja na štiri decimalke.
8.3.5 Osnovna plača (38. člen)
Osnovna plača delovnega mesta se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Višina mesečne osnovne plače se določi iz urnega zneska in velja za 174 ur. Mesečna in urna osnovna plača je enaka ali višja od mesečne in urne najnižje osnovne plače, določene za posamezni tarifni razred. Delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega, pripada plača, izračunana iz urne postavke osnovne plače in v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega delovnega časa.
8.3.6 Del plače za delovno uspešnost 1. (39. člen)
(1) Plačilo za delovno uspešnost predstavlja izplačilo iz naslova stimulacije in iz naslova napredovanja pri plači na delovnem mestu.
(2) Plačilo iz naslova delovne uspešnosti v nobenem primeru ni trajna pravica delavca.
(3) Za vsa razmerja v zvezi z delovno uspešnostjo, ki niso urejena s to kolektivno pogodbo, se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.
8.3.7 Del plače za delovno uspešnost 2. (40. člen)
(1) Z delovno uspešnostjo iz naslova stimulacije se ocenjuje doseganje, preseganje in nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov. Merila in kriteriji, ki predstavljajo podlago za ocenjevanje delovne uspešnosti iz naslova stimulacije, morajo biti delavcu znani pred začetkom opravljanja dela.
(2) Pri delodajalcu so delavci za potrebe ocenjevanja delovne uspešnosti iz naslova stimulacije razdeljeni v pet skupin, in sicer:
skupina A: delavci na poštah v manipulaciji in dostavi ter v rezervi,
skupina B: delavci v strokovnih službah družbe, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem pri strankah (t. i. front office), in vodje oddelkov, ki vodijo delavce, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem,
skupina C: vsi ostali delavci v strokovnih službah družbe in poštnih logističnih centrih, vodji vseh oddelkov (t. i. back office) ter delavci v režiji na poštah in v rezervi,
skupina D: upravniki pošt,
skupina E: vodilni delavci družbe.
(3) Za skupino E se sistem delovne uspešnosti iz naslova stimulacije, določen v tej kolektivni pogodbi, ne uporablja, ampak se merila in kriteriji ter način ocenjevanja delovne uspešnosti določijo s splošnim aktom delodajalca.
8.3.8 Del plače za delovno uspešnost 3. (41. člen)
Sam potek ocenjevanja, vsebino ocenjevalnega lista ter vse ostale postopke, potrebne za izvedbo ocenjevanja delovne uspešnosti, predpiše delodajalec s splošnim aktom (Pravilnik za določanje dela plače za delovno uspešnost), pri čemer mora upoštevati naslednja izhodišča:
a) Nagrajevanje delovne uspešnosti se izvaja vsake tri mesece za preteklo obdobje, dosežene ocene pa se upoštevajo pri plači v naslednjih treh mesecih po ocenjevalnem obdobju. Poslovodstvo lahko s sklepom določi, da se delovna uspešnost za posameznega delavca ali za delavce v posamezni organizacijski enoti ugotavlja tudi pogosteje.
b) Sredstva za nagrajevanje delovne uspešnosti iz naslova stimulacije se za posamezno poslovno leto okvirno določijo v skladu z 68. členom te kolektivne pogodbe. Če ni dogovorjeno drugače, znaša višina sredstev za delovno uspešnost iz naslova stimulacije 1 odstotek sredstev, ki so pri delodajalcu namenjena za maso plač. Rok za določitev višine teh sredstev, način njihovega razdeljevanja med organizacijskimi enotami ter ostale postopke, povezane s tem, določi delodajalec s splošnim aktom iz uvoda tega člena, pri čemer mora upoštevati pravila, določena v členih od 40. do 44. člena te kolektivne pogodbe.
c) V okviru sredstev za nagrajevanje delovne uspešnosti se izloči poseben del sredstev za nagrajevanje posebej uspešnih delavcev iz skupine B. Navedeni del sredstev ne sme presegati 10 odstotkov vseh sredstev, namenjenih za nagrajevanje delovne uspešnosti iz naslova stimulacije v posameznem poslovnem letu.
d) Izplačana bruto plača delavca, ki je prejel negativno oceno delovne uspešnosti, ne sme biti nižja od najnižje bruto plače v ustreznem tarifnem razredu, določene s to kolektivno pogodbo, ali od minimalne plače, določene z zakonom.
8.3.9 Del plače za delovno uspešnost 4. (41a. člen)
(1) Merila in kriteriji za določitev delovne uspešnosti iz naslova stimulacije za delavce v skupini A so:
a) za delavce v manipulaciji:
-uspešnost prodaje, ki se ocenjuje s točkami od -25 do 25 točk,
-kakovost izvajanja nalog, ki se ocenjuje s točkami od -20 do 20 točk,
-osebna organiziranost in odnos do dela, ki se ocenjuje s točkami od -15 do 15 točk;
b) za delavce v dostavi:
-uspešnost prodaje, ki se ocenjuje s točkami od -10 do 10 točk,
-kakovost izvajanja nalog, ki se ocenjuje s točkami od -25 do 25 točk,
-osebna organiziranost in odnos do dela, ki se ocenjuje s točkami od -25 do 25 točk.
(2) V primeru, da delavec v manipulaciji dela v zaledju pošte in nima možnosti prodaje, se kriterij "uspešnost prodaje" nadomesti s kriterijem "večopravilnost".
(3) Natančna opredelitev kriterijev in način ocenjevanja in točkovanja se določi v splošnem aktu iz 41. člena te kolektivne pogodbe.
(4) Najnižje možno število točk, ki ga lahko delavec iz skupine A doseže na tej podlagi, je -60 točk, najvišje možno število točk pa je 60 točk. Izhajajoč iz tega se nato določi ocena delovne uspešnosti delavca na naslednji način:
število točk: od -60 do -31, ocena delovne uspešnosti: precej pod pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 0,90, vpliv na plačo delavca: Delavec ni upravičen do delovne uspešnosti iz naslova stimulacije, ampak se mu od bruto obračunane plače odšteje znesek, ki se izračuna v višini 10 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od -30 do -1, ocena delovne uspešnosti: pod pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 0,95, vpliv na plačo delavca: Delavec ni upravičen do delovne uspešnosti iz naslova stimulacije, ampak se mu od bruto obračunane plače odšteje znesek, ki se izračuna v višini 5 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 0 do 25, ocena delovne uspešnosti: pričakovano, količnik delovne uspešnosti: 1,00, vpliv na plačo delavca: Delavec ni upravičen do dodatnega dela plače za delovno uspešnost.
število točk: od 26 do 35, ocena delovne uspešnosti: nad pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,05, vpliv na plačo delavca: Delavcu se k bruto plači prišteje znesek, ki se izračuna v višini 5 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 36 do 45, ocena delovne uspešnosti: precej nad pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,10, vpliv na plačo delavca: Delavcu se k bruto plači prišteje znesek, ki se izračuna v višini 10 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 46 do 55, ocena delovne uspešnosti: izrazito nad pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,15, vpliv na plačo delavca: Delavcu se k bruto plači prišteje znesek, ki se izračuna v višini 15 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 56 do 60, ocena delovne uspešnosti: zelo izrazito nad pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,20, vpliv na plačo delavca: Delavcu se k bruto plači prišteje znesek, ki se izračuna v višini 20 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
(5) Tako izplačana plača ne sme biti nižja od najnižje osnovne bruto plače v ustreznem tarifnem razredu, določene s to kolektivno pogodbo, ali od minimalne plače, določene z zakonom.
(6) Delavce v rezervi oceni upravnik, pri katerem je posamezni delavec delal največ delovnih dni v posameznem ocenjevalnem obdobju. Delavca je treba pred izvedbo ocenjevanja seznaniti s tem, kdo bo zanj podal oceno delovne uspešnosti.
8.3.10 Del plače za delovno uspešnost 5. (41b. člen)
(1) Merila in kriteriji za določitev delovne uspešnosti iz naslova stimulacije za delavce v skupini C so:
a) Za delavce v poštnih logističnih centrih in v režiji na poštah:
-kakovost izvajanja nalog, ki se ocenjuje s točkami od -20 do 20 točk,
-večopravilnost, ki se ocenjuje s točkami od -20 do 20 točk,
-osebna organiziranost in odnos do dela, ki se ocenjuje s točkami od -20 do 20 točk;
b) Za delavce v strokovnih službah družbe se ocenjevanje delovne uspešnosti iz naslova stimulacije izvede tako, da se določijo tri kompetence, ki se razlikujejo za vodstvena, strokovna in izvajalska delovna mesta. Vsaka kompetenca se ocenjuje s točkami od -20 do 20 točk.
(2) Razvrstitev delovnih mest na vodilna, strokovna in izvajalska delovna mesta se za delavce v strokovnih službah (skupina C) določi s splošnim aktom delodajalca.
(3) Natančna opredelitev kriterijev in način ocenjevanja in točkovanja se določi v splošnem aktu iz 41. člena te kolektivne pogodbe.
(4) Najnižje možno število točk, ki ga lahko delavec iz skupine C doseže na tej podlagi, je -60 točk, najvišje možno število točk pa je 60 točk. Izhajajoč iz tega se nato določi ocena delovne uspešnosti delavca v skladu s četrtim odstavkom 41a. člena te kolektivne pogodbe.
(5) S splošnim aktom iz 41. člena te kolektivne pogodbe lahko delodajalec določi, da se za posamezne delavce v poštnih logističnih centrih pri ocenjevanju delovne uspešnosti uporabijo enaka merila in kriteriji kot za delavce v skupini A.
8.3.11 Del plače za delovno uspešnost 6. (41c. člen)
(1) Nagrajevanje delavcev, umeščenih v skupino B, je odvisno od doseganja osebnega prodajnega načrta. Doseganje osebnega prodajnega načrta se preveri na način, da se rezultati prodaje delavca primerjajo z njegovim prodajnim načrtom za pretekle tri mesece.
(2) Najnižje možno število točk, ki ga lahko delavec iz skupine B doseže na tej podlagi, je 0 točk, najvišje možno število točk pa ni omejeno in lahko presega 100 točk. Izhajajoč iz tega se nato določi ocena delovne uspešnosti delavca na naslednji način:
število točk: pod 60, ocena delovne uspešnosti: zelo močno pod pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 0,80, ocena delavne uspešnosti: Delavec ni upravičen do delovne uspešnosti iz naslova stimulacije, ampak se mu od bruto obračunane plače odšteje znesek, ki se izračuna v višini 20 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 61 do 70, ocena delovne uspešnosti: močno pod pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 0,85, ocena delavne uspešnosti: Delavec ni upravičen do delovne uspešnosti iz naslova stimulacije, ampak se mu od bruto obračunane plače odšteje znesek, ki se izračuna v višini 15 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 71 do 75, ocena delovne uspešnosti: precej pod pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 0,90, ocena delavne uspešnosti: Delavec ni upravičen do delovne uspešnosti iz naslova stimulacije, ampak se mu od bruto obračunane plače odšteje znesek, ki se izračuna v višini 10 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 76 do 80, ocena delovne uspešnosti: pod pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 0,95, ocena delavne uspešnosti: Delavec ni upravičen do delovne uspešnosti iz naslova stimulacije, ampak se mu od bruto obračunane plače odšteje znesek, ki se izračuna v višini 5 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 81 do 83, ocena delovne uspešnosti: rahlo pod pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,00, ocena delavne uspešnosti: Delavec ni upravičen do dodatnega dela plače za delovno uspešnost.
število točk: od 84 do 100, ocena delovne uspešnosti: pričakovano, količnik delovne uspešnosti: 1,00, ocena delavne uspešnosti: Delavec ni upravičen do dodatnega dela plače za delovno uspešnost.
število točk: od 101 do 104, ocena delovne uspešnosti: rahlo nad pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,05, ocena delavne uspešnosti: Delavcu se k bruto plači prišteje znesek, ki se izračuna v višini 5 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 105 do 108, ocena delovne uspešnosti: precej nad pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,10, ocena delavne uspešnosti: Delavcu se k bruto plači prišteje znesek, ki se izračuna v višini 10 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 109 do 111, ocena delovne uspešnosti: močno nad pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,15, ocena delavne uspešnosti: Delavcu se k bruto plači prišteje znesek, ki se izračuna v višini 15 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 112 do 114, ocena delovne uspešnosti: zelo močno nad pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,20, ocena delavne uspešnosti: Delavcu se k bruto plači prišteje znesek, ki se izračuna v višini 20 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: od 115 do 118, ocena delovne uspešnosti: zelo močno nad pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,25, ocena delavne uspešnosti: Delavcu se k bruto plači prišteje znesek, ki se izračuna v višini 25 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
število točk: nad 119, ocena delovne uspešnosti: zelo močno nad pričakovanji, količnik delovne uspešnosti: 1,30, ocena delavne uspešnosti: Delavcu se k bruto plači prišteje znesek, ki se izračuna v višini 30 odstotkov njegove osnovne bruto plače.
(3) Tako izplačana plača ne sme biti nižja od najnižje osnovne bruto plače v ustreznem tarifnem razredu, določene s to kolektivno pogodbo, ali od minimalne plače, določene z zakonom.
(4) V primeru, da sredstva, namenjena za delovno uspešnost iz naslova stimulacije, ki skladno z razdelitvijo pripadejo organizacijski enoti, ne omogočajo razdeljevanja sredstev za delovno uspešnost iz naslova stimulacije skladno z doseženimi ocenami posameznih delavcev iz skupine B, se posameznemu delavcu iz skupine B zagotovijo sredstva za dodelitev delovne uspešnosti iz posebej za to namenjenega dela sredstev iz točke c) 41. člena te kolektivne pogodbe. Podrobnosti glede nagrajevanja delavcev, umeščenih v skupino B, predpiše delodajalec s splošnim aktom iz 41. člena te kolektivne pogodbe.
8.3.12 Del plače za delovno uspešnost 7. (41d. člen)
(1) Ocena delovne uspešnosti vodij, ki vodijo oddelke z delavci v skupini B, se izračuna tako, da se ugotovi povprečna ocena delovne uspešnosti delavcev, ki predstavlja nato oceno vodje oddelka.
(2) Ocenjevanje delovne uspešnosti upravnikov (skupina D) predpiše delodajalec s splošnim aktom iz 41. člena te kolektivne pogodbe.
8.3.13 Del plače za delovno uspešnost 8. (42. člen)
Delavec ima pravico do pritožbe na oceno delovne uspešnosti iz naslova stimulacije v roku 15 dni po prejemu obvestila o oceni delovne uspešnosti. Delodajalec je dolžan o pritožbi odločiti v roku 15 dni.
8.3.14 Del plače za delovno uspešnost 9. (43. člen)
(1) Delavec lahko zaradi doseženih rezultatov, ki imajo pri delodajalcu dolgoročnejše pozitivne učinke, kot tudi zaradi svoje večje strokovne usposobljenosti na istem delovnem mestu pri plači napreduje. Napredovanje na delovnem mestu poteka s pomočjo sistema kariernih stopnic na naslednji način:
-na posameznem delovnem mestu lahko delavec napreduje za osem kariernih stopnic,
-z dodelitvijo vsake karierne stopnice delavcu pripada znesek v višini 5 odstotkov osnovne plače, ki predstavlja znesek delovne uspešnosti.
(2) Delavec lahko na delovnem mestu napreduje, če izpolnjuje naslednje pogoje:
-dosega načrtovane cilje,
-izpolnjuje določene kompetence.
(3) Doseganje načrtovanih ciljev je razvidno iz povprečne ocene delovne uspešnosti iz naslova stimulacije za preteklo leto, ki se izračuna na način, da se ugotovi povprečno število točk, ki jih je delavec dosegel v zadnjih štirih ocenjevalnih obdobjih, nato pa se s pomočjo razpredelnic iz 41a. in 41c. člena te kolektivne pogodbe določi povprečna ocena delovne uspešnosti delavca za preteklo leto. Izračunana ocena delovne uspešnosti se pri napredovanju na delovnem mestu upošteva na naslednji način:
povprečna ocena delovne uspešnosti: 0,80, delavci v skupini B: močno pod pričakovanji, število doseženih točk: -60.
povprečna ocena delovne uspešnosti: 0,85, delavci v skupini B: precej pod pričakovanji, število doseženih točk: -50.
povprečna ocena delovne uspešnosti: 0,90, delavci v skupini A, C in D: precej pod pričakovanji, delavci v skupini B: pod pričakovanji, število doseženih točk: -45.
povprečna ocena delovne uspešnosti: 0,95, delavci v skupini A, C in D: pod pričakovanji, delavci v skupini B: rahlo pod pričakovanji, število doseženih točk: -15.
povprečna ocena delovne uspešnosti: 1,00, delavci v skupini A, C in D: pričakovano, delavci v skupini B: pričakovano, število doseženih točk: 5.
povprečna ocena delovne uspešnosti: 1,05, delavci v skupini A, C in D: nad pričakovanji, delavci v skupini B: rahlo nad pričakovanji, število doseženih točk: 20.
povprečna ocena delovne uspešnosti: 1,10, delavci v skupini A, C in D: precej nad pričakovanji, delavci v skupini B: precej nad pričakovanji, število doseženih točk: 35.
povprečna ocena delovne uspešnosti: 1,15, delavci v skupini A, C in D: izrazito nad pričakovanji, delavci v skupini B: močno nad pričakovanji, število doseženih točk: 45.
povprečna ocena delovne uspešnosti: 1,20, delavci v skupini A, C in D: zelo izrazito nad pričakovanji, delavci v skupini B: zelo močno nad pričakovanji, število doseženih točk: 60.
povprečna ocena delovne uspešnosti: 1,25, delavci v skupini B: zelo močno nad pričakovanji, število doseženih točk: 60.
povprečna ocena delovne uspešnosti: 1,30, delavci v skupini B: zelo močno nad pričakovanji, število doseženih točk: 60.
(4) Izpolnjevanje kompetenc se ocenjuje enkrat letno. Pri vsakem delavcu se oceni šest kompetenc, pri čemer ocenjevanje in točkovanje poteka na naslednji način:
izpolnjevanje kompetence: ne izpolnjuje zahtev delovnega mesta, dosežene točke: -4.
izpolnjevanje kompetence: slabo izpolnjuje zahteve delovnega mesta, dosežene točke: -2.
izpolnjevanje kompetence: delno izpolnjuje zahteve delovnega mesta, dosežene točke: 0.
izpolnjevanje kompetence: izpolnjuje zahteve delovnega mesta, dosežene točke: 2.
izpolnjevanje kompetence: dobro izpolnjuje zahteve delovnega mesta, dosežene točke: 4.
izpolnjevanje kompetence: odlično izpolnjuje zahteve delovnega mesta, dosežene točke: 6.
(5) Iz naslova ocenitve kompetenc lahko delavec zbere od -24 do +40 točk.
(6) Za vsako odlično ocenjeno kompetenco prejme delavec dodatno točko, pri čemer iz naslova ocenjevanja kompetenc skupaj ne more prejeti več kot 40 točk. Skupaj s povprečno oceno delovne uspešnosti iz naslova stimulacije lahko delavec prejme tako največ 100 točk. Delavec lahko kandidira za napredovanje na višjo karierno stopnico, če izpolnjuje naslednje pogoje:
-da njegov seštevek točk iz povprečne ocene delovne uspešnosti in ocene izpolnjevanja kompetenc znaša vsaj 20 točk,
-da v zadnjih štirih ocenjevalnih obdobjih (enem letu) nikoli ni prejel ocene "precej pod pričakovanji" ali slabše ocene,
-da je v zadnjih štirih ocenjevalnih obdobjih (enem letu) pred napredovanjem prejel največ v enem ocenjevalnem obdobju oceno "pod pričakovanji",
-da so pri zadnjem ocenjevanju izpolnjevanja kompetenc vsaj štiri kompetence ocenjene z oceno "izpolnjuje zahteve delovnega mesta",
-da pri zadnjem ocenjevanju kompetenc nima nobene kompetence ocenjene z oceno "ne izpolnjuje zahtev delovnega mesta".
(7) V primeru, ko istočasno izpolni pogoje za napredovanje več delavcev, imajo prednost delavci z višjim številom točk.
(8) Napredovanje na delovnem mestu je enkrat letno, in sicer praviloma v začetku poslovnega leta. V posameznem poslovnem letu lahko napreduje največ do 10 odstotkov zaposlenih v družbi. Delodajalec s splošnim aktom iz 41. člena te kolektivne pogodbe podrobneje določi merila in kriterije za napredovanje ter vse postopke, potrebne za nemoteno izvedbo napredovanja na delovnem mestu.
(9) Delavec, ki je v posameznem poslovnem letu vsaj v enem ocenjevalnem obdobju prejel oceno "izrazito nad pričakovanji" oziroma oceno "močno nad pričakovanji" ali višjo oceno ter ob tem ni prejel ocene, slabše od "pričakovano", hkrati pa izpolnjuje pogoje za napredovanje iz tega člena tudi glede na ocene kompetenc, lahko napreduje tudi med poslovnim letom (hitreje) in za več kariernih stopnic.
8.3.15 Del plače za delovno uspešnost 10. (44. člen)
(1) Delovna uspešnost iz naslova napredovanja na delovnem mestu ni trajna pravica delavca. Delavec lahko izgubi vsako leto eno karierno stopnico, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-če v posameznem poslovnem letu vsaj enkrat prejme oceno "precej pod pričakovanji" ali slabšo oceno ali vsaj dvakrat oceno "pod pričakovanji",
-če znaša njegov seštevek točk iz povprečne ocene delovne uspešnosti in ocene izpolnjevanja kompetenc manj kot 0 točk,
-če je ob zadnjem ocenjevanju izpolnjevanja kompetenc pri eni od kompetenc prejel oceno "ne izpolnjuje zahtev delovnega mesta",
-v drugih, posebej utemeljenih primerih, določenih v skladu splošnim aktom iz 41. člena te kolektivne pogodbe.
(2) Pred odvzemom karierne stopnice je delodajalec dolžan z delavcem opraviti razgovor. Delavec se lahko zoper odločitev, da se mu karierna stopnica odvzame, pritoži. Rok za pritožbo je osem dni od dneva, ko je bilo delavcu sporočeno, da mu bo karierna stopnica odvzeta. Delodajalec je dolžan odločiti o pritožbi v roku 15 dni po njenem prejemu. Do odločitve o pritožbi odvzem karierne stopnice ne učinkuje.
(3) V primeru napredovanja na delovno mesto z višje ovrednoteno osnovno plačo, delavec izgubi vse dosežene karierne stopnice. Če bi se zaradi navedenega delavčeva plača na novem delovnem mestu znižala, se delavcu dodeli ustrezno število kariernih stopnic, tako da zadrži najmanj enako plačo kot na prejšnjem delovnem mestu. V primeru, da delavec sklene pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu z nižje ovrednoteno osnovno plačo, delavec zadrži dosežene karierne stopnice.
(4) Delodajalec s splošnim aktom iz 41. člena te kolektivne pogodbe določi izjeme iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki pa ne smejo biti manj ugodne od določbe prvega odstavka tega člena.
8.3.16 Del plače za delovno uspešnost 11. (45. člen)
(1) Za delavce, ki se na novo zaposlijo pri delodajalcu, veljajo glede dodeljevanja kariernih stopnic naslednja pravila:
-nič ali ena karierna stopnica je predvidena za delavce začetnike (delavci, ki imajo do dve leti delovnih izkušenj s področja dela, ki ga oziroma ga bodo izvajali na delovnem mestu),
-dve ali tri karierne stopnice so predvidene za samostojne delavce (delavci, ki imajo od dve do šest let delovnih izkušenj s področja dela, ki ga oziroma ga bodo izvajali na delovnem mestu),
-štiri ali pet kariernih stopnic je predvideno za izkušene delavce (delavci, ki imajo od šest do dvanajst let delovnih izkušenj s področja dela, ki ga oziroma ga bodo izvajali na delovnem mestu),
-šest, sedem in osem kariernih stopnic je predvidenih za najbolj izkušene delavce (delavci, ki imajo več kot dvanajst let delovnih izkušenj s področja dela, ki ga oziroma ga bodo izvajali na delovnem mestu).
(2) Izjeme od pravila, določenega v prvem odstavku, so možne v posebej utemeljenih primerih, ki se določijo s splošnim aktom iz petega odstavka 40. člena te kolektivne pogodbe.
8.3.17 Plačilo za poslovno uspešnost (46. člen)
(1) Plačilo za poslovno uspešnost je sestavni del plače delavca in se lahko izplača v primeru doseganja ali preseganja poslovnega rezultata, skladno s poslovnim načrtom družbe.
(2) Plačilo za poslovno uspešnost se praviloma izplača ob koncu poslovnega leta, lahko pa tudi med letom, če delodajalec tako odloči.
(3) Višina plačila za poslovno uspešnost se določi v skladu z 68. členom.
8.3.18 Dodatki (47. člen)
(1) Med dodatke štejejo:
-dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavce manj ugoden,
-dodatek, ki izhaja iz neugodnih vplivov okolja,
-dodatek za delovno dobo,
-drugi specifični dodatki.
(2) S splošnim aktom delodajalca se lahko določijo tudi morebitni drugi dodatki.
8.3.19 Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden (48. člen)
(1) Dodatki se obračunavajo le za delovni čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(2) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, preračunana na ustrezno urno postavko. Delovna uspešnost iz naslova stimulacije, delovna uspešnost iz naslova napredovanja pri plači na delovnem mestu, dodatek za delovno dobo in morebitna poslovna uspešnost se ne upoštevajo pri osnovi za izračun višine dodatkov. Navedeno velja kot osnova za izračun dodatkov, ki se izplačujejo po 48., 49., 50. in 51. členu te kolektivne pogodbe.
(3) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki v najmanj naslednjem odstotku od osnovne plače:
- za delo v popoldanskem času od 14. do 23. ure, če delavec z delom nastopi ob 12. uri ali kasneje -10%,
- za delo v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v drugi ali tretji izmeni -10%,
- za delo v deljenem delovnem času - za prekinitev dela za več kot 1 uro (čas za malico ni vštet) - 15%
- za nočno delo -50%,
- za dela prek polnega delovnega časa -30%,
-za delo v nedeljo -50%,
- za delo na dneve državnih praznikov in dela proste dneve po zakonu -150%,
- za čas pripravljenosti na domu za delo na poziv -10%,
- za delo v sobo -15%.
(4) Med seboj se izključujejo naslednji dodatki:
-iz 1. in 2. alineje,
-iz 2. in 3. alineje,
-iz 1. in 3. alineje,
-iz 6. in 7. alineje,
-iz 7. in 9. alineje.
(5) Glede dodatka za nočno delo se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.
(6) Za delo v deljenem delovnem času se šteje delo, ki ga delavec opravlja s prekinitvijo med dvema deloma dnevnega delovnega dne, prekinitev pa traja več kot eno uro. Dodatek za deljeni delovni čas se obračuna za celotni čas dela. V deljenem delovnem času se odmor za malico izkoristi v času med obema deloma dnevne delovne obveznosti in se ne všteva v čas prekinitve dela.
(7) Pripravljenost na domu za delo na poziv mora biti predhodno pisno odrejena od delodajalca.
8.3.20 Dodatki, ki izhajajo iz neugodnih vplivov okolja (49. člen)
(1) Za obračun dodatkov po tem členu veljajo določbe prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Za delo v delovnem času, ko delavec dela pod neugodnim vplivom okolja, pripada delavcu dodatek za delo v času neugodnih vplivov okolja najmanj v višini 3 odstotkov od osnovne plače.
(3) Okoliščine in primeri, v katerih je delavec upravičen do dodatkov iz tega člena, se določijo s splošnim aktom delodajalca. Z istim aktom se lahko določijo tudi dodatni pogoji, pod katerimi so delavci upravičeni do dodatkov iz prejšnjega odstavka.
8.3.21 Dodatek za delovno dobo (50. člen)
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače delavca za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
(2) Osnova za izračun dodatka je osnovna plača delavca.
8.3.22 Drugi specifični dodatki (51. člen)
(1) Delavec je ob izpolnjevanju določenih pogojev upravičen tudi do naslednjih dodatkov:
-dodatek za delavce, zaposlene v organizacijski enoti rezerve,
-dodatek za deficitarnost.
(2) Višina dodatka za delavce, zaposlene v organizacijski enoti rezerva, znaša na dan uveljavitve te kolektivne pogodbe 3 odstotke delavčeve osnovne bruto plače oz. njegove bruto urne postavke. Za obračun dodatka veljajo določbe prvega in drugega odstavka 48. člena.
(3) Višino dodatka za deficitarnost in obdobje, v katerem delavcem pripada ta dodatek, določi delodajalec s posebnim sklepom. Višina dodatka ne sme presegati 10 odstotkov delavčeve osnovne bruto plače na delovnem mestu oz. njegove bruto urne postavke. S sklepom delodajalec določi tudi prenehanje pravice do prejema tega dodatka, če prenehajo razlogi iz prvega odstavka tega člena. Za dodatek za deficitarnost ne velja prvi odstavek 48. člena te kolektivne pogodbe, ampak delavcu ta dodatek pripada ves čas, določen s sklepom delodajalca.
(4) Pogoji, pod katerimi je delavec upravičen do dodatkov iz prvega odstavka tega člena, kot tudi merila in kriteriji za določitev višine teh dodatkov se določijo s splošnim aktom delodajalca.
8.3.23 Nadomeščanje (52. člen)
(1) Delavcu, ki v celoti nadomešča odsotnega delavca, pripada za ta čas osnovna plača za delovno mesto, za katerega je odsotni delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, če je to zanj ugodneje.
(2) Delavcu pripada plačilo za nadomeščanje v skladu s splošnim aktom delodajalca, ki se sprejme po pridobitvi mnenja reprezentativnega sindikata.
(3) Glede ostalega se v zvezi z nadomeščanjem uporabljajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.
8.3.24 Nadomestila plače (53. člen)
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas opravičene odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
-bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom,
-poklicne bolezni ali nesreče pri delu,
-letnega dopusta,
-letnega dopusta in dela prostih dni po zakonu,
-kadar tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja, ali ta kolektivna pogodba.
(2) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, razen v primeru prve alineje, pripada delavcu nadomestilo v višini 100 odstotkov osnove. Nadomestilo za čas bolezni ali poškodbe, ki ni povezan z delom, znaša 80 odstotkov osnove.
(3) Kot osnova za določanje nadomestila plače se upoštevajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in njegove vsakokratne spremembe. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz naslova poslovne uspešnosti in plačila prek polnega delovnega časa.
(4) Nadomestilo plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
(5) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu le pod pogoji, določenimi z zakonom o delovnih razmerjih.
(6) Delodajalec ima pravico spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti v skladu s splošnim aktom.
(7) Osnova za določanje nadomestila plače in višina nadomestila se prilagajata vsakokratnim spremembam določb zakona, ki ureja delovna razmerja, ali spremembam določb drugega zakona, ki ureja to področje.
8.3.25 Nagrade mentorjem in Inštruktorjem (54. člen)
(1) Mentorjem in inštruktorjem delavcev na strokovnem usposabljanju in pripravnikov pripada za čas mentorstva in inštruktorstva nagrada v višini 6 odstotkov najnižje osnovne plače tarifnega razreda mentorja.
(2) Mentorjem in inštruktorjem dijakov in študentov na praktičnem izobraževanju pripada za čas mentorstva in inštruktorstva nagrada v višini 4 odstotke najnižje osnovne plače tarifnega razreda mentorja.
(3) Kadar pri uvajanju delavca, pripravnika, dijaka ali študenta sodeluje tudi inštruktor, pripada nagrada inštruktorju in mentorju v razmerju 70 odstotkov: 30 odstotkom.
(4) Delavcu, ki opravlja mentorsko delo z več kot enim delavcem, pripravnikom, dijakom ali študentom hkrati, pripada za vsakega naslednjega 30 odstotkov nagrade iz prvega in drugega odstavka, vendar največ za tri delavce, pripravnike, učence ali študente.
8.3.26 Nagrada somentorju za delo z diplomantom (55. člen)
(1) Delavcu, ki ga delodajalec imenuje za somentorja študentu pri izdelavi diplomske naloge, pripada enkratna nagrada v višini 6 odstotkov najnižje osnovne plače tarifnega razreda somentorja.
(2) Nagrada se somentorju izplača po uspešnem zagovoru diplomske naloge v enkratnem znesku.
8.3.27 Projektno delo (56. člen)
(1) Projektno delo je sestavni del rednega dela in kot tako trajna naloga vseh delavcev.
(2) Ob zaključkih projektov, ki imajo za delodajalca dolgoročne pozitivne učinke, lahko delavci, ki so sodelovali pri projektu, prejmejo nagrade v denarni ali nedenarni obliki. Kriteriji in merila za določanje višine nagrade se določijo s splošnim aktom delodajalca.
8.3.28 Nagrade za pomembne rezultate (57. člen)
(1) V primeru potrebe lahko delodajalec določi nagrade tudi za doseganje za delodajalca pomembnih rezultatov, zlasti:
-povečevanje kakovosti storitev ter zniževanje materialnih in drugih stroškov na vseh področjih poslovanja
-pridobivanje novih uporabnikov storitev,
-razvijanje in uvajanje novih komercialnih oblik sodelovanja z uporabniki itd.,
-tehnološke izboljšave in inovacije,
-drugi upravičeni primeri.
(2) Nagrade na teh osnovah se obračunavajo v višini, ki je odvisna od obsega opravljenega dela, o čemer odloča poslovodstvo. Te nagrade ne izključujejo obračunavanja drugih stimulacij po tej kolektivni pogodbi. Kriteriji in merila za določitev višine nagrad iz 4. alineje prejšnjega odstavka se določijo s posebnim pravilnikom delodajalca, pri čemer nagrada v nobenem primeru ne sme presegati dve povprečni delavčevi plači v zadnjih treh mesecih pred izplačilom.
8.3.29 Povračila stroškov v zvezi z delom (58. člen)
(1) Povračilo stroškov prehrane med delom, stroškov prevoza na delo in z dela, službenih potovanj in terenski dodatek se izplačujejo pod pogoji in do višine, določene v kolektivni pogodbi dejavnosti, vendar največ v višini zgornjega zneska, določenega v davčni uredbi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
(2) Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, če je kraj opravljanja dela oddaljen od prebivališča več kot 1 km. Pogoji za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se določajo s splošnim aktom delodajalca.
(3) Delavec je v skladu s pogoji iz prvega odstavka tega člena upravičen do dnevnice, če znaša oddaljenost kraja potovanja od delovnega mesta in stalnega ali začasnega bivališča najmanj 10 kilometrov.
8.3.30 Nadomestilo za ločeno življenje (59. člen)
Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje pod pogoji in v višini, določeni z vsakokrat veljavno davčno uredbo, ki ureja povračila stroškov v zvezi z delom.
8.3.31 Regres za letni dopust (60. člen)
Delavcu pripada regres za letni dopust v višini 890,00 EUR, če ni z dogovorom iz 68. člena te pogodbe dogovorjen višji ali nižji znesek. Višina regresa se v prihodnje usklajuje z doseženo inflacijo v preteklem letu.
8.3.32 Jubilejne nagrade (61. člen)
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
-1 najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
-1,5 najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
-2 najnižjih osnovnih plač I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
-za 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 2,5 kratnika najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe.
(2) V nobenem primeru znesek jubilejne nagrade iz prejšnjega odstavka tega člena ne sme biti višji od višine zgornjega zneska po davčni uredbi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
(3) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade. Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po izpolnitvi pogojev iz te točke. Jubilejna nagrada za enak jubilej pri istem delodajalcu se izplača enkrat.
8.3.33 Odpravnina ob upokojitvi (62. člen)
(1) Delodajalec izplača delavcu ob upokojitvi odpravnino v višini treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2) Delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen le do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
(3) Odpravnina ob upokojitvi se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(4) V preostalem se v zvezi z odpravnino ob upokojitvi uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih.
(5) Odpravnina ob upokojitvi se izplačuje po merilih iz 1. točke, ne glede na višino zgornjega zneska, določenega v davčni uredbi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
8.3.34 Solidarnostna pomoč (63. člen)
(1) Delodajalec izplača delavcu oziroma njegovim družinskim članom enkratno solidarnostno pomoč v naslednjih primerih:
-smrt delavca - v višini zgornjega zneska po davčni uredbi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja;
-smrt ožjega družinskega člana - 60 odstotkov povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. Ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in izven zakonski) ter posvojenci, s katerimi delavec živi v skupnem gospodinjstvu;
-ob nastanku težje invalidnosti (najmanj 60%), ki je posledica poškodbe pri delu - v višini zgornjega zneska po davčni uredbi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja;
-daljša bolezen delavca, ki je nastala kot posledica opravljanja poklica in zaradi katere traja odsotnost delavca z dela nepretrgano več kot štiri mesece in dohodek na družinskega člana ne presega 40 odstotkov povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji - v višini zgornjega zneska po davčni uredbi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja;
-poškodba pri delu, ki ima za posledico, da je delavec odsoten z dela nepretrgano več kot 4 mesece in dohodek na družinskega člana ne presega 40 odstotkov povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji - v višini zgornjega zneska po davčni uredbi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja;
-elementarne nesreče (potres, poplava, požar, vihar, eksplozija, strela, toča, zemeljski plaz), če škoda presega: -1 (eno) povprečno bruto plačo pri delodajalcu: 40 odstotkov zgornjega zneska po davčni uredbi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja; -2 (dve) povprečni bruto plači pri delodajalcu: 80 odstotkov zgornjega zneska po davčni uredbi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja; -3 (tri) povprečne bruto plače pri delodajalcu: v višini 100 odstotkov zgornjega zneska po davčni uredbi, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Škoda se izračuna na način, da se od dejansko nastale materialne škode odšteje znesek (zavarovalnina, odškodnina ali drugo nadomestilo), ki ga je delavcu izplačala zavarovalnica, pri kateri je imel delavec sklenjeno zavarovanje za to vrsto škodnega dogodka.
(2) Če je v primerih iz 3., 4. in 5. alineje prvega odstavka tega člena do razloga za izplačilo solidarnostne pomoči prišlo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom oziroma ni nastala na delu, je delavec upravičen zgolj do 60 odstotkov zneska, določenega v teh alinejah.
(3) V primerih iz 4. in 5. alineje prvega odstavka je delavec upravičen do solidarnostne pomoči enkrat letno. To velja tudi za primere, ko je kot posledica prve bolezni prišlo do nadaljnjih (drugih) bolezni ali dodatnih okvar zdravja.
(4) Delavec, ki živi v skupnem gospodinjstvu z delavcem, ki je prejel solidarnostno pomoč zaradi elementarne nesreče, ni upravičen do solidarnostne pomoči zaradi istega dogodka.
(5) Delodajalec odloči o višini izplačila solidarnostne pomoči in tudi o dodelitvi solidarnostne pomoči na predlog delavca ali reprezentativnega sindikata v drugih upravičenih primerih, ki v tem členu niso opredeljeni.
8.3.35 Prejemki pripravnikov (64. člen)
Pripravniku se obračunava 70 odstotkov osnovne plače, določene za delovno mesto, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer ne sme prejeti manj od minimalne plače, določene z zakonom.
8.4 PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
8.4.1 Pozitivna izvedbena dolžnost (65. člen)
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb. Če ne gre za kršitev določil te kolektivne pogodbe, njenega izvajanja ni možno enostransko prekiniti.
8.4.2 Negativna izvedbena dolžnost (66. člen)
Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
8.4.3 Sklenitev, sprememba, dopolnitev, odpoved, reševanje sporov in razlaga kolektivne pogodbe (67. člen)
Pogodbeni stranki se dogovorita, da se za sklenitev, spremembo, dopolnitev, odpoved, reševanje sporov in razlago kolektivne pogodbe med njima smiselno uporabljajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.
8.4.4 Letni dogovor o politiki stroškov dela (68. člen)
(1) Stranki kolektivne pogodbe se dogovorita, da bosta ob začetku vsakega poslovnega leta sklenili dogovor o politiki stroškov dela za tekoče poslovno leto. V ta namen je delodajalec ob zaključku priprave poslovnega načrta, vendar najkasneje do 15. decembra tekočega leta, dolžan reprezentativnim sindikatom, podpisnikom te kolektivne pogodbe, predložiti pisni predlog dogovora, ki mora zajemati vsaj:
-višino regresa za letni dopust in predviden datum izplačila,
-višino sredstev, namenjenih za izplačilo poslovne uspešnosti, in predviden datum izplačila,
-višino sredstev, namenjenih za delovno uspešnost (ločeno za delovno uspešnost iz naslova stimulacije in delovno uspešnost iz naslova napredovanj na delovnem mestu).
-Vsaka stranka lahko predlaga, da dogovor vsebuje tudi drugi elemente oziroma postavke, ki sodijo v stroške dela.
(2) Dogovor o politiki stroškov dela mora biti sklenjen najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je bil predlog dogovora posredovan reprezentativnim sindikatom, podpisnikom iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da do izteka tega roka ne pride do dogovora, o politiki plač odloči delodajalec s poslovnim načrtom.
(3) Delodajalec lahko predlaga spremembo sprejetega dogovora o politiki stroškov dela med letom zaradi poslabšanja ekonomskih kazalnikov poslovanja družbe. Spremenjen dogovor se sprejema v roku in na način, opredeljen v drugem odstavku tega člena.
8.4.5 Komisija za razlago kolektivne pogodbe (69. člen)
(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
8.4.6 Postopki pred iztekom veljavnosti kolektivne pogodbe (70. člen)
(1) Stranki te kolektivne pogodbe bosta najkasneje tri mesece pred iztekom veljavnosti kolektivne pogodbe pristopili k pogajanjem za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
(2) V primeru, da ne pride do sklenitve nove kolektivne pogodbe in stranki ne izkoristita možnosti iz 5. člena te kolektivne pogodbe, se do sklenitve nove, vendar najdlje 12 mesecev, uporablja ta pogodba. Po preteku tega obdobja se uporablja kolektivna pogodba dejavnosti.
8.4.7 Prispevek za usklajevanje in izvajanje kolektivne pogodbe (71. člen)
(1) Prispevek za usklajevanje in izvajanje te kolektivne pogodbe plača delodajalec. Prispevek se določi v pavšalnem znesku 2,00 EUR letno na zaposlenega in se izplačuje enkrat letno, in sicer najkasneje do konca meseca marca tekočega leta za preteklo leto. Kot osnova za izračun se šteje povprečno število zaposlenih, preračunano iz delovnih ur, pri čemer se pri izračunu upoštevajo samo opravljene ure redno zaposlenih.
(2) Do zneska iz prejšnjega odstavka tega člena so upravičeni reprezentativni sindikati, podpisniki te kolektivne pogodbe. V primeru, da je teh več, se znesek razdeli, upoštevaje število članov posameznega reprezentativnega sindikata, podpisnika te kolektivne pogodbe.
8.5 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
8.5.1 Prehodne in končne določbe 1. (72. člen)
Do sprejema splošnega akta iz 40. člena te kolektivne pogodbe, vendar najdlje do 1. julija 2012, se uporabljajo določila Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije iz leta 2003, ki urejajo napredovanje in delovno uspešnost.
8.5.2 Prehodne in končne določbe 2. (73. člen)
(1) Delavci, ki se jim s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi ob uveljavitvi Pravilnika o sistemizaciji dela s 1.3.2018, osnovna bruto plača zniža, so upravičeni do posebnega dodatka za izravnavo, ki predstavlja razliko med seštevkom delavčeve osnovne bruto plače, z dodatkom za delovno dobo, napredovanjem (karierne stopnice) in morebitnim dodatkom za izravnavo, pridobljenim ob prehodu na novo sistemizacijo v maju 2012 (v nadaljevanju: dodatek za izravnavo iz leta 2012), pred sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi in seštevkom delavčeve osnovne bruto plače, dodatkom za delovno dobo in dodatkom za izravnavo iz leta 2012 po sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi.
(2) Višina dodatka za izravnavo se zaokroži na cel EUR, dodatek je fiksen in se ne usklajuje na način, predviden v tarifni prilogi kolektivne pogodbe dejavnosti. Delavec dodatek za izravnavo prejme ob izplačilu vsakokratne plače in mu pripada najdlje do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev oz. do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto z višjo osnovno bruto plačo. V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, je upravičen do sorazmernega dela dodatka.
(3) Delavci, ki prejemajo dodatek za izravnavo iz leta 2012 in se jim s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi ob uveljavitvi Pravilnika o sistemizaciji dela s 1.3.2018, osnovna bruto plača ne spremeni oz. se jim spremeni skladno s prvo alinejo 2. člena Dogovora z dne 11.12.2017 sklenjenega med Pošto Slovenije in reprezentativnima sindikatoma, ohranijo pravico do dodatka za izravnavo iz leta 2012. Dodatek za izravnavo iz leta 2012 delavec prejme ob izplačilu vsakokratne plače in mu pripada najdlje do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev oz. do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto z višjo osnovno bruto plačo.
(4) V primeru, da delavec v obdobju, ko prejema dodatek za izravnavo, sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto z višjo osnovno plačo, izgubi pravico do izravnalnega dodatka, kot tudi do izravnalnega dodatka iz leta 2012, če ga je prejemal. V primeru, da bi zaradi izgube dodatka za izravnavo in morebitnega dodatka za izravnavo iz leta 2012 bil seštevek delavčeve osnovne bruto plače, z dodatkom za delovno dobo in napredovanjem (karierne stopnice) na novem delovnem mestu nižji, velja določba tretjega odstavka 44. člena te kolektivne pogodbe.
(5) V primeru, da delavec v času, ko prejema izravnalni dodatek, sklene pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto z nižjo osnovno plačo, delavec ohrani pravico do dodatka za izravnavo (kot tudi do dodatka za izravnavo iz leta 2012, če ga je prejemal) v enaki višini.
8.5.3 Prehodne in končne določbe 3. (74. člen)
Delavcem, ki imajo do dneva uveljavitve nove kolektivne pogodbe z izdanim sklepom uveljavljeno pravico do plače po 17. členu Kolektivne pogodbe PTT prometa, se ta pravica ohrani do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev.
8.5.4 Prehodne in končne določbe 4. (75. člen)
Kolektivna pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije. Z dnem začetka veljavnosti te kolektivne pogodbe prenehajo veljati določila sedaj veljavne kolektivne pogodbe.
8.6 PRILOGA: TARIFNA PRILOGA H KOLEKTIVNI POGODBI POŠTE SLOVENIJE D. O. O.
8.6.1 Najnižja osnovna plača (1. člen)
(1) Najnižja osnovna plača kot vrednost najmanj zahtevnega dela v posameznem tarifnem razredu za 174 ur mesečno na dan 1. januar 2012 znaša:
Tarifni razred: I. najenostavnejša dela; mesečno za 174 ur: 602,00; na uro: 3,46.
Tarifni razred: II. enostavna dela; mesečno za 174 ur: 665,18; na uro: 3,82.
Tarifni razred: III. manj zahtevna dela; mesečno za 174 ur: 698,25; na uro: 4,01.
Tarifni razred: IV. srednje zahtevna dela; mesečno za 174 ur: 774,05; na uro: 4,45.
Tarifni razred: V. zahtevna dela; mesečno za 174 ur: 863,27; na uro: 4,96.
Tarifni razred: VI. bolj zahtevna dela; mesečno za 174 ur: 989,50; na uro: 5,69.
Tarifni razred: VII. zelo zahtevna dela; mesečno za 174 ur: 1.231,58; na uro: 7,08.
Tarifni razred: VIII. visoko zahtevna dela; mesečno za 174 ur: 1.261,61; na uro: 7,25.
Tarifni razred: IX. najbolj zahtevna dela; mesečno za 174 ur: 1.296,95; na uro: 7,45.
Tarifni razred: X. izjemno pomembna najbolj zahtevna dela; mesečno za 174 ur: 1.540,79; na uro: 8,85.
(2) Mesečni znesek najnižje osnovne plače po posameznem tarifnem razredu je odvisen od razporeditve mesečnega fonda ur.
8.6.2 Usklajevanje najnižjih osnovnih plač, regresa za letni dopust in povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov (2. člen)
Pogodbeni stranki se dogovorita, da se glede usklajevanja, višine in ostalih razmerij za naslednja področja:
-usklajevanje najnižjih osnovnih plač,
-regres za letni dopust,
-povračila stroškov v zvezi z delom
-uporabljajo določbe veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti.
8.6.3 Veljavnost (3. člen)
(1) Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi Pošte Slovenije začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije in se uporablja od prvega dne v naslednjem mesecu po objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka veljajo najnižje osnovne plače na dan 1. januar 2012.
(3) Tarifna priloga velja do 31. decembra 2012. Če se podpisniki tarifne priloge do konca njene veljavnosti ne dogovorijo o novi tarifni prilogi, se ji veljavnost podaljša še za eno leto.
(4) Z dnem veljavnosti te tarifne priloge preneha veljati Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi Pošte Slovenije (izredna št. Uradnega glasila Pošte Slovenije, z dne 31. avgust 2003).
_______________________________________________________________________________
9 PRAVILNIK O VRSTAH IN VIŠINI DODATKOV
9.1 Uvodna določba
(1) Ta pravilnik se sprejema na podlagi 49. in 51. člena Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije d. o. o. (v nadaljevanju: kolektivna pogodba družbe).
9.2 Namen Dodeljevanja dodatkov in njihove vrste
(2) Z dodatki se ureja dodatno plačilo za delo tistim zaposlenim, ki so pri svojem delu podvrženi okoliščinam, ki so za zaposlenega manj ugodne zaradi negativnega vpliva na njegovo zdravje. Nadalje se z dodatki ureja dodatno plačilo za delo tistim zaposlenim, od katerih se določen del delovnega časa zahtevajo večji umski napori, zaposlenim, ki s svojo prisotnostjo oz. delom v večji meri prispevajo k poslovanju družbe, ter nazadnje zaposlenim, ki opravljajo poklice, za katere na trgu dela povpraševanje močno presega ponudbo (deficitarni poklici).
(3) Dodatki skladno s tem pravilnikom so:
-dodatek za delo v času neugodnih vplivov okolja,
-dodatek za delavce, zaposlene v organizacijski enoti rezerve,
-dodatek za deficitarnost.
(4) Osnova za izračun višine dodatkov iz prejšnjega člena je osnovna bruto plača oz. bruto urna postavka delovnega mesta, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
(5) Dodatek za delo v času neugodnih vplivov okolja pripada delavcem, ki so vsaj 2/3 svojega delovnega časa izpostavljeni neugodnim vplivom okolja. Praviloma so to delavci na naslednjih delovnih mestih:
-raznašalec,
-dostavljalec,
-pismonoša.
Višina dodatka je določena v kolektivni pogodbi družbe.
(6) Poslovodstvo lahko na predlog kadrovsko-pravnega sektorja, reprezentativnega sindikata, sveta delavcev ali direktorja posamezne organizacijske enote s sklepom odloči, da se razen delavcem na delovnih mestih iz prejšnjega člena tega pravilnika dodatek za delo v času neugodnih vplivov okolja dodeli tudi delavcem na drugih delovnih mestih ali posamezniku oz. skupini delavcev znotraj posamezne organizacijske enote.
V primeru spremenjenih okoliščin (spremembe v procesu dela, tehnološke ali druge izboljšave) lahko poslovodstvo s sklepom odloči, da delavcem, ki zasedajo delovna mesta, določena v prejšnjem členu tega pravilnika, ne pripada dodatek. O svoji odločitvi in razlogih zanjo mora poslovodstvo v najkrajšem času obvestiti direktorje organizacijskih enot, ki jih odločitev zadeva.
(7) Do dodatka iz 2. alineje 3. člena tega pravilnika so upravičeni vsi delavci, zaposleni v organizacijski enoti Rezerva. Naloga teh delavcev je nadomeščanje odsotnih delavcev na poštah.
Delavci iz prejšnjega odstavka tega člena so upravičeni do tega dodatka ves čas svoje zaposlitve v organizacijski enoti Rezerva. To pa ne velja za primere, ko delavec na posamezni pošti nadomešča odsotne delavce nepretrgoma več kot dva meseca. Delavec v tem primeru po preteku dveh mesecev izgubi pravico do dodatka iz tega člena.
Dvomesečno obdobje iz prejšnjega odstavka tega člena prične v primeru prekinitve teči znova. To velja tudi v primeru, če je delavec, ki že dlje časa nadomešča odsotnega delavca na posamezni pošti, vsaj za en dan poslan nadomeščat na drugo pošto.
(8) Delovna mesta, ki so upravičena do dodatka za deficitarnost, določi poslovodstvo s posebnim sklepom. Dodatek za deficitarnost je mogoče dodeliti v naslednjih primerih:
-če se kljub večkratnim objavam prostega delovnega mesta na razpis ni prijavil noben kandidat oz. so se prijavili samo kandidati, ki ne izpolnjujejo ustreznih pogojev,
-če je poklic, ki je potreben za zasedbo prostega delovnega mesta, s strani Zavoda RS za zaposlovanje opredeljen kot deficitaren na ravni RS ali na ravni območnih enot zavoda,
-če tako v posameznih primerih narekujejo posebni interesi družbe po pridobitvi določenih vrhunskih strokovnjakov ali v drugih upravičenih primerih (zagotovitev nemotenega delovnega procesa na določenih območjih).
Za dodelitev dodatka za deficitarnost mora biti izpolnjen vsaj eden izmed kriterijev iz prejšnjega odstavka tega člena.
V primeru sprejetja sklepa iz prvega odstavka tega člena so do dodatka za deficitarnost v enaki višini kot na novo zaposleni delavci upravičeni tudi že zaposleni delavci, ki delajo na območju, na katerem je poklic s strani Zavoda RS za zaposlovanje opredeljen kot deficitaren, oziroma ki delajo na območju, kjer se na razpis za objavo prostega delovnega mesta ni prijavil noben kandidat ali zgolj kandidati, ki ne izpolnjujejo ustreznih pogojev za zasedbo delovnega mesta. Če je dodatek za deficitarnost določen iz razlogov v 3. alineji prvega odstavka tega člena, poslovodstvo v sklepu opredeli, kateri delavci so upravičeni do tega dodatka.
9.3 Prehodne in končne določbe
(9) Vsi sklepi, ki jih skladno s tem pravilnikom sprejema poslovodstvo in s katerimi se urejajo vprašanja, povezana z dodatki, veljajo praviloma od prvega dne naslednjega meseca po sprejemu posameznega sklepa, razen če iz samega sklepa ali drugih okoliščin ne izhaja drugače. Za pripravo predlogov sklepov in njihovo posredovanje poslovodstvu je zadolžen kadrovsko pravni sektor.
Za pravilno izvajanje sklepov so odgovorni direktorji organizacijskih enot.
(10) Dodatki iz 49. in 51. člena kolektivne pogodbe družbe se delavcem pričnejo izplačevati šele z uveljavitvijo tega pravilnika.
(11) Ta pravilnik prične veljati prvi dan naslednjega meseca po njegovi objavi v Uradnem glasilu družbe Pošte Slovenije (Maribor, februar 2012).
10.1. Splošne določbe (1. člen)
(1) Ta pravilnik ureja vsebino in način izvajanja notranje kontrole na področju opravljanja domačih in mednarodnih prevozov Pošte Slovenije d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: družba) v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: notranja kontrola) v skladu z veljavnimi predpisi s področja cestnega prometa, s čimer se zagotavlja nadzor nad z zakonom in drugimi akti predpisanimi pogoji.
(2) Za trajno notranjo kontrolo nad izvajanjem predpisanih zdravstvenih, delovnih in drugih pogojev, ki so jih dolžni izpolnjevati vozniki za varno upravljanje z vozilom, se uporabljajo zakoni, podzakonski predpisi in splošni akti družbe, ki to področje urejajo.
(3) Notranja kontrola je postopek, s katerim se v sistemu opravljanja prevozov v cestnem prometu obvezno ugotavlja in nadzira izvajanje predpisov s področja prevozov v cestnem prometu in drugih predpisov, ki zagotavljajo varnost v cestnem prometu.
(4) Določbe tega pravilnika veljajo za prevoz oseb z vozili, ki imajo vključno z voznikom več kot devet (9) sedežev, in za prevoz blaga z vozili, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (v nadaljnjem besedilu: tovorna vozila).
(5) V primerih, kjer se v besedilu uporablja izraz "vozilo", se določbe pravilnika smiselno uporabljajo tudi za vozila, ki imajo vključno z voznikom največ devet (9) sedežev, in za prevoz blaga z vozili, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg.
10.2 ORGANIZIRANOST NOTRANJE KONTROLE
10.2.1 Organiziranost notranje kontrole 1. (2. člen)
(1) Ta pravilnik ureja področje notranje kontrole, ki se nanaša na:
-organiziranost,
-nosilce in
-način izvajanja notranje kontrole.
(2) Notranjo kontrolo so dolžni izvajati delavci v družbi, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu.
(3) Delavci v družbi, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu, so razdeljeni v prometno, vozno in pomožno osebje.
Prometno osebje so:
-delavec posamezne poslovne enote, ki opravlja dela skrbnika voznega parka (v nadaljnjem besedilu: skrbnik voznega parka),
-delavec, ki razporeja voznike in vozila poštnega logističnega centra (v nadaljnjem besedilu: prometnik),
-upravnik pošte oz. vodja ustreznega oddelka,
-inšpektor notranje kontrole in
-strokovni delavec za varnost pri delu.
Vozno osebje so uporabniki vozila (v nadaljevanju: vozniki).
Pomožno osebje so:
-splošni vzdrževalci in
-delavci na poštnih enotah (v nadaljnjem besedilu: pošte), ki opravljajo delo, povezano s prevozi (npr. nakladanje in razkladanje vozil ipd.).
(4) Prometno, vozno in pomožno osebje izvaja notranjo kontrolo tako, da v sistemu izvajanja prevozov v cestnem prometu obvezno ugotavlja in nadzira izvajanje predpisov s področja prevozov v cestnem prometu in drugih predpisov, ki zagotavljajo varnost v cestnem prometu.
(5) Izvajanje notranje kontrole obsega:
-kontrolo dela voznikov,
-kontrolo tehnične brezhibnosti vozil in
-kontrolo prevozne dokumentacije.
(6) Prometno, vozno in pomožno osebje za svoje delo odgovarja neposrednemu vodji.
10.2.2 Organiziranost notranje kontrole 2. (3. člen)
(1) Naloge skrbnika voznega parka:
-sestavlja predloge zamenjav in razširitve avtomobilske dostave,
-usklajuje prevzem novih in predajo oz. odprodajo dotrajanih vozil,
-zagotavlja optimalno pokritost terena z vozili,
-izpolnjuje zahteve v skladu z veljavnimi predpisi (tehnični pregledi, registracije vozil, obvezna oprema v vozilih ipd.),
-koordinira aktivnosti v zvezi z vzdrževanjem vozil (redni servisi, popravila ipd.),
-izvaja redne kontrolne preglede vozil,
-zbira in obdeluje podatke o voznem parku,
-spremlja in analizira uporabo voznega parka s poudarkom na racionalni in gospodarni rabi vozil (problematika visoke porabe goriva, visoki stroški vzdrževanja ...),
-sodeluje v postopkih za ugotavljanje krivde za nastalo škodo na vozilih,
-sodeluje pri stimuliranju voznikov,
-opravlja še druge naloge v zvezi z varnostjo pri delu in varstvom pred požarom,
-ugotavlja tehnično brezhibnost vozil in
-ureja dokumentacijo.
(2) Naloge prometnika:
-skrbi za razporejanje voznikov in vozil,
-vodi evidenco opravljenih ur voznikov,
-spremlja in analizira prometne nesreče ter prekrške voznikov in
-ureja dokumentacijo.
(3) Naloge upravnika pošte oz. vodje ustreznega oddelka:
-opravlja naloge prometnika na tistih poštah, kjer v kadrovskem načrtu ni načrtovanega delovnega mesta prometnika,
-s skrbnikom voznega parka koordinira razna dela, povezana z vozili (npr. tehnični pregledi, oprema v vozilih ipd.),
-nadzira izvajanje dnevnih preventivnih pregledov tehnične brezhibnosti naprav, opreme vozil ter upravljanja voznega osebja z vozili in
-kontrolira prevozno dokumentacijo (pravilno izpolnjevanje potnih nalogov, veljavnost prometnega dovoljenja ipd.) ter opremo v vozilu.
(4) Naloge inšpektorja notranje kontrole:
-nadzira in preverja psihofizično stanje voznikov in ostalih delavcev, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu,
-nadzira izvajanje dnevnih preventivnih pregledov tehnične brezhibnosti naprav in opreme vozil,
-kontrolira prevozno dokumentacijo in opremo v vozilu in
-nadzira upoštevanje oz. izvajanje danih zakonov, pravilnikov in navodil s področja cestnega prometa.
(5) Naloge strokovnega delavca za varnost pri delu:
-nadzira in preverja psihofizično stanje voznikov in ostalih delavcev, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu,
-pripravlja ustrezna navodila s področja varstva in zdravja pri delu in
-opravlja naloge in nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varnosti ter zdravja pri delu, požarne varnosti in varstva okolja.
(6) Naloge voznega osebja:
-med vožnjo ima s seboj vso predpisano dokumentacijo, navedeno v prvem odstavku 28. člena tega pravilnika,
-upošteva predpise s področja cestnega prometa,
-z vozilom in drugimi sredstvi, ki jih uporablja, ravna kot dober gospodar,
-izpolni predpisano dokumentacijo in jo izroči pooblaščeni osebi,
-redno in tekoče obvešča neposrednega vodjo o ugotovitvah pri opravljanju prevozov in
-skrbi za tehnično brezhibnost naprav in opreme ter čistočo vozila.
(7) Naloge pomožnega osebja:
-skrbi za tehnično brezhibnost naprav in opreme vozila (splošni vzdrževalci) ter čistočo notranjosti tovornega prostora (delavci na poštah, ki opravljajo delo, povezano s prevozi, npr. nakladanje in razkladanje vozil ipd.) in
-upošteva ter izvaja pravilnike in navodila s področja prevozov v cestnem prometu.
10.2.3 Organiziranost notranje kontrole 3. (4. člen)
O ugotovljenih nepravilnostih, ki so posledica malomarnega ravnanja voznika in ki imajo vpliv na poslovanje družbe, prometno osebje pisno obvešča Področje globalne logistike. Področje globalne logistike o tem in o lastnih ugotovitvah obvešča poslovodstvo, ki odloči o morebitni izvedbi ustreznih ukrepov.
10.3 REGISTRACIJA, TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL, DNEVNA KONTROLA TEHNIČNE BREZHIBNOSTI NAPRAV IN OPREME VOZIL
10.3.1 Registracija, tehnični pregledi vozil, dnevna kontrola tehnične brezhibnosti naprav in opreme vozil 1. (5. člen)
(1) Vozila, ki jih uporablja družba, morajo ustrezati in biti urejena v skladu s predpisi s področja varnosti cestnega prometa ter varnosti in zdravja pri delu.
(2) Posebna skrb mora biti namenjena kontroli naprav za upravljanje in ustavljanje vozila, napravam za spajanje vlečnega in priklopnega vozila, svetlobni opremi vozil, nakladalni ploščadi in opremi za pritrjevanje tovora.
(3) Tehnični pregledi in registracija vozil morajo biti opravljeni skladno z veljavnimi predpisi o varnosti cestnega prometa.
(4) Za tehnični pregled in registracijo vozil poskrbi skrbnik voznega parka v sodelovanju z vozniki.
Skrbnik voznega parka:
-vodi evidenco o registraciji in tehnični brezhibnosti vozil,
-sedem (7) dni pred prvo registracijo vozila posreduje v Področje kadrovskih in pravnih zadev podatke, potrebne za zavarovanje vozila in
-odredi voznikom, da pravočasno odpeljejo vozilo v delavnico, kjer se opravi tehnični pregled vozila in podaljša oz. uredi veljavnost dokumentacije, potrebne za vozilo.
Voznik:
-štirinajst (14) dni pred potekom veljavnosti registracije vozila o tem obvesti skrbnika voznega parka ali upravnika pošte,
-pravočasno pripelje vozilo v delavnico, kjer se opravi tehnični pregled vozila in uredi podaljšanje dokumentacije, potrebne za vozilo, in sicer 10 dni pred iztekom njene veljavnosti, in
-preveri in ugotovi, ali je podaljšanje dokumentacije za vozilo v celoti urejeno.
10.3.2 Registracija, tehnični pregledi vozil, dnevna kontrola tehnične brezhibnosti naprav in opreme vozil 2. (6. člen)
(1) Dnevni preventivni pregled tehnične brezhibnosti naprav in opreme vozila opravi voznik, preden začne z vožnjo. Ta pregled opravi brez posebnih tehničnih sredstev. Vizualno je dolžan pregledati vse sklope (karoserijo in druge dele, barvo, stanje koles in njihovo pritrditev, pnevmatike, svetlobna telesa, vrata ipd.).
(2) Vsebina dnevnega preventivnega pregleda je določena v pravilniku družbe, ki ureja uporabo vozil.
(3) Morebitne manjše okvare je dolžan voznik odpraviti sam (npr. zamenjava žarnice ipd.), ostale okvare pa se odpravijo v delavnici pogodbenega vzdrževalca vozil.
(4) Tehnično brezhibnost vozila potrdi voznik s podpisom na potnem nalogu in v vozni knjigi.
(5) V vozno knjigo voznik vpisuje tudi okvare, do katerih pride pri redni uporabi vozila.
(6) O vsaki prometni nesreči, v kateri je udeležen, ali morebitni drugi poškodbi vozila voznik takoj obvesti neposrednega vodjo.
(7) Izvajanje dnevnih preventivnih pregledov občasno nadzorujejo skrbnik voznega parka, prometnik, upravnik pošte, vodja oddelka in inšpektor notranje kontrole.
10.4 USPOSABLJANJE DELAVCEV, KI OPRAVLJAJO DELO, POVEZANO S PREVOZI V CESTNEM PROMETU
10.4.1 Usposabljanje delavcev, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu 1. (7. člen)
(1) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev skrbi za izvajanje predpisanega usposabljanja voznikov tovornih vozil v skladu z veljavno zakonodajo.
(2) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev skrbi za izvajanje obnavljanja in dopolnjevanja znanja delavcev, ki sodelujejo pri opravljanju prevozov v cestnem prometu. Ti so se obnavljanja in dopolnjevanja znanja dolžni udeleževati.
(3) Prometno osebje je dolžno seznanjati voznike vozil z analizami, ki se nanašajo na podatke o številu prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki vozil v lasti družbe, vzrokih za nesreče, posledicah (poškodbe oseb in materialna škoda), ter podatke o udeleženih voznikih in vozilih.
(4) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev vodi poimensko evidenco o udeležbi na izvedenih usposabljanjih, obnavljanjih in dopolnjevanjih znanja, z navedbo izvajalca.
10.4.2 Usposabljanje delavcev, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu 2. (8. člen)
(1) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev je v sodelovanju s strokovnim delavcem za varnost pri delu dolžan poskrbeti, da imajo vozniki možnost seznanitve z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje cestnega prometa, delovne in varstvene zakonodaje.
(2) Za seznanitev voznikov z novostmi, ki se nanašajo na področje cestnega prometa, so zadolženi neposredni vodje.
(3) Voznike je treba z novostmi na primeren način sproti seznanjati, in sicer ustno na sestankih, s pisnimi obvestili na oglasnih deskah, okrožnicami ali dopisi.
(4)Vozniki so se z novostmi dolžni seznaniti takoj, najkasneje pa v osmih (8) dneh, ali pred uveljavitvijo novosti, če se uveljavi prej kot v osmih (8) dneh. Seznanitev vozniki potrdijo s podpisom. Voznik, ki tega ne stori, ne sme opravljati prevozov.
(5) Neposredni vodja je dolžan voditi evidenco, iz katere je razvidno, kateri delavci so seznanjeni z novostmi.
10.5 ZDRAVSTVENO VARSTVO VOZNIKOV
10.5.1 Zdravstveno varstvo voznikov 1. (9. člen)
Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev in strokovni delavec za varnost pri delu poskrbita, da vozniki zaradi ugotavljanja zdravstvene sposobnosti za izvajanje delovnih nalog opravijo zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Po opravljenem zdravstvenem pregledu vozniki prejmejo zdravniško spričevalo z rokom veljavnosti. Neposredni vodje in vozniki so se dolžni ravnati po mnenju ter omejitvah iz zdravniškega spričevala.
10.5.2 Zdravstveno varstvo voznikov 2. (10. člen)
(1) Vozniki so dolžni opravljati preventivne zdravstvene preglede v skladu z roki za obdobne preventivne zdravstvene preglede, opredeljene v izjavi o varnosti z oceno tveganja.
(2) Evidenco o preventivnih zdravstvenih pregledih in preizkusih znanja s področja varstva pri delu hrani področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev.
10.5.3 Zdravstveno varstvo voznikov 3. (11. člen)
(1) Na drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled se voznika napoti v skladu z določili navodila, ki ureja zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev, in sicer v naslednjih primerih:
-če obstaja utemeljen sum, da voznik iz zdravstvenih razlogov trajno ali začasno ni sposoben opravljati svojega dela,
-če voznik povzroči prometno nesrečo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, drog, zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi,
-če je voznik ob prihodu na delo ali pri delu pod vplivom alkohola, drog, zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali kaže znake, ki vzbujajo takšen sum, in
-če voznik večkrat kaže znake utrujenosti ali druge znake, značilne za uživanje alkohola, drog, zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
(2) Neposredni vodja je dolžan takoj obvestiti vodjo organizacijske enote, ta pa strokovnega delavca za varnost pri delu in področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev, da se za voznika organizira drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.
(3) Če voznik odkloni napotitev na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled po tem členu, stori hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katere se mu lahko odpove pogodba o zaposlitvi.
10.5.4 Zdravstveno varstvo voznikov 4. (12. člen)
(1) Neposredni vodja ne sme voznika, ki je bil na podlagi zdravstvenega spričevala ocenjen kot trajno ali začasno nesposoben za opravljanje svojih delovnih nalog, razporediti na opravljanje del in nalog voznika.
(2) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev vodi evidenco zdravniških spričeval voznikov, ki vsebuje vse potrebne podatke, na podlagi katerih je mogoče spremljati veljavnost zdravniških spričeval in morebitne omejitve.
(3) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev je z informacijami iz evidence dolžan seznanjati neposrednega vodjo voznika.
10.6 Delovni čas, trajanje vožnje, odmori in počitki voznikov tovornih vozil (13. člen)
(1) Voznik je dolžan upoštevati zakon, ki ureja delovni čas in obvezne počitke mobilnih delavcev ter zapisovalno opremo v cestnih prevozih, Uredbo (ES) št. 561/2006 in AETR-sporazum v določilih o delovnem času, počitku in trajanju vožnje s tovornim vozilom.
(2) Med dnevnima počitkoma ali med dnevnim počitkom in tedenskim počitkom sme voznik tovornega vozila voziti 9 ur, dvakrat v tednu lahko dnevno vožnjo podaljša na 10 ur.
(3) Čas vožnje v enem tednu ne sme presegati 56 ur. Skupni čas vožnje katerihkoli dveh zaporednih tednov ne sme presegati 90 ur.
(4) V enem tednu lahko opravi največ 6 dnevnih voženj.
(5) Najkasneje po 4,5 ure vožnje je voznik dolžan imeti 45 minut odmora, ali pa kadarkoli znotraj 4,5 ure naredi 15-minutni odmor ter po izteku 4,5 ure vožnje še 30-minutni odmor.
(6) Odmor pomeni vsako obdobje, v katerem voznik ne sme voziti ali opravljati nobenega drugega dela. Namenjen je izključno za oddih.
(7) Voznik je dolžan imeti dnevni in tedenski počitek.
(8) Počitek pomeni vsako neprekinjeno obdobje, v katerem voznik svobodno razpolaga s svojim časom.
(9) Po opravljeni dnevni vožnji in odmorih je voznik dolžan opraviti redni dnevni počitek, ki traja najmanj 11 ur. Redni dnevni počitek se lahko trikrat tedensko skrajša na 9 ur. Redni dnevni čas počitka je možno izkoristiti tudi v dveh neprekinjenih obdobjih, od katerih mora prvo neprekinjeno obdobje trajati vsaj 3 ure, drugo neprekinjeno obdobje pa vsaj 9 ur. Dnevni čas počitka mora biti izkoriščen v vsakem obdobju 24 ur po koncu predhodnega dnevnega ali tedenskega počitka.
(10) V katerihkoli dveh zaporednih tednih ima voznik vsaj dva redna tedenska počitka ali en redni tedenski čas počitka in en skrajšani čas počitka, ki traja vsaj 24 ur. Redni tedenski počitek traja 45 ur in se lahko v enem tednu skrajša na 24 ur, vendar je treba manjkajoči čas do 45 nadomestiti z enako dolgim obdobjem počitka v enem kosu najkasneje pred koncem tretjega tedna po zadevnem tednu.
(11) Tedenski čas počitka se začne najpozneje na koncu šestih 24-urnih obdobij od konca predhodnega tedenskega časa počitka.
(12) Tedenski čas počitka, ki se začne v enem tednu in se nadaljuje v naslednjem tednu, se lahko prišteje h kateremukoli od dveh tednov, vendar ne k obema.
(13) Voznika, ki potujeta skupaj (dvojna posadka), sta dolžna ob spoštovanju predpisov s področja časa trajanja vožnje, odmorov in počitkov v 30-ih urah potovanja počivati najmanj 9 ur.
(14) Tedenski delovni čas voznika traja 48 ur in ga lahko v posameznem tednu podaljša na 60 ur samo, če v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur.
(15) Delovni čas pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je voznik na delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov, časa počitka in časa razpoložljivosti.
(16) V delovni čas je vključen:
-čas vožnje, natovarjanja in raztovarjanja, čiščenja in tehničnega vzdrževanja in drugega;
-čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in je dolžan biti na svojem delovnem mestu, pripravljen prevzeti običajno delo, obenem pa ima nekatere naloge, ki so povezane z njegovim delom, zlasti ko čaka na natovarjanje ali raztovarjanje.
(17) Čas razpoložljivosti pomeni:
-čas, v katerem se od voznika ne zahteva, da ostane na svojem delovnem mestu, vendar je dolžan biti na voljo, da se ga pozove na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del; ta čas in njegovo predvideno trajanje mora voznik poznati vnaprej, pred odhodom ali neposredno pred dejanskim začetkom dela;
-za voznike v posadki čas sedenja ob vozniku ali ležanja na ležišču v vozilu, medtem ko se vozilo premika.
(18) Nočno delo pomeni vsako delo, ki se opravi med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če voznik v tem obdobju dela 4 ure ali več, potem delovni čas ta dan ne sme biti daljši od 10 ur.
(19) Za neupoštevanje predpisov, navedenih v prejšnjih odstavkih tega člena, v času trajanja vožnje odgovarja voznik tovornega vozila.
(20) Voznike določa za vožnje neposredni vodja. Neposredni vodja je dolžan poskrbeti, da je čas trajanja vožnje voznika tovornega vozila, odmorov in počitkov razporejen v skladu z veljavnimi predpisi.
(21) Neposredni vodja je dolžan poskrbeti za dva voznika v tovornem vozilu (dvojna posadka), kadar voznik zaradi časa, ki je potreben za realizacijo delovne naloge, tega ne more storiti v okviru predpisanega.
(22) Voznik tovornega vozila lahko začne z vožnjo po predpisanem počitku in ne sme biti pod vplivom alkohola, drog, zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu.
(23) Če je očitno, da je voznik utrujen, bolan, pod učinkom psihoaktivnih snovi ali zaradi svojega duševnega stanja nesposoben ali zmanjšano sposoben za varno upravljanje z vozilom, ne sme voziti vozila v lasti družbe. Takega voznika ni dovoljeno določiti za vožnjo, za kar je odgovoren neposredni vodja, ki je zadolžen za določanje voznika za vožnjo.
(24) Nadzor nad izvajanjem predpisov s tega področja izvaja neposredni vodja. Če ugotovi tovrstne kršitve, je dolžan vozniku preprečiti začetek ali nadaljevanje vožnje.
10.7 POTNI NALOG IN TAHOGRAF
10.7.1 Potni nalog in tahograf 1. (14. člen)
(1) Neposredni vodja, ki je zadolžen za določanje voznika za vožnjo, je dolžan zagotoviti, da voznik začne z vožnjo na podlagi potnega naloga, ki ga izda oseba, pristojna za izdajanje potnih nalogov na ustreznem obrazcu. Iz izdanega potnega naloga morajo biti razvidni podatki o vrsti prevoza, nazivu in sedežu družbe, času veljavnosti potnega naloga, imenu in priimku voznika, glavni podatki o začetku, smeri in zaključku vožnje, registrska označba vozila (oz. vozil v primeru vleke priklopnika), štampiljka oz. žig in podpis odgovorne osebe, ki je izdala potni nalog.
(2) Voznik je dolžan zagotoviti, da se v vozilu med vožnjo nahajajo dokumenti, navedeni v 28. členu tega pravilnika, ki so določeni s predpisi s področja cestnega prometa in predpisi o prevozu nevarnega blaga. Voznik v času uporabe vozila hrani to dokumentacijo v vozilu.
(3) Potni nalog je voznik dolžan izpolniti tekoče in čitljivo, in sicer pred začetkom vožnje, z naslednjimi podatki: datum opravljanja prevoza, stanje kilometrskega števca ob začetku vožnje, relacija prevoza in čas odhoda. Ob zaključku vožnje voznik na potnem nalogu izpolni še naslednje podatke: stanje kilometrskega števca ob zaključku vožnje, čas prihoda oz. zaključka vožnje, število prevoženih kilometrov in opravljeni čas vožnje ter morebitna nabava goriva in maziva med vožnjo. Nato se podpiše.
(4) Izpolnjen in zaključen potni nalog je voznik dolžan oddati neposrednemu vodji ali osebi, pooblaščeni za izdajo potnih nalogov.
(5) Potni nalogi se hranijo v arhivu na sedežih posameznih poslovnih enot vsaj eno (1) leto, šteto od dneva, ko so bili zaključeni.
10.7.2 Potni nalog in tahograf 2. (15. člen)
(1) Tovorna vozila morajo imeti v tahografu ustrezen, pravilno vložen in izpolnjen tahografski vložek glede na tip tahografa in hitrostno območje. Če je v tovornem vozilu vgrajena snemalna naprava, je voznik tovornega vozila dolžan pridobiti voznikovo kartico, ki jo mora pravilno uporabljati.
(2) Tahografske vložke in papir za digitalni tahograf izda vozniku tovornega vozila neposredni vodja ali oseba, pooblaščena za izdajanje potnih nalogov.
(3) Voznikom tovornih vozil, ki se ne vračajo vsak dan na pošto, je treba dati zadostno število tahografskih vložkov in papirja za digitalni tahograf za toliko dni, kolikor bodo odsotni.
(4) Vozni tovornega vozila je dolžan tahografski vložek pravilno izpolniti in ga vložiti v tahograf. Skrbeti je dolžan za pravilno delovanje tahografa med vožnjo.
(5) Voznik tovornega vozila ne sme uporabljati naprav na odjemalcu impulzov in drugih sklopih tahografske naprave, ki bi spreminjale ali preprečevala zapise o prevoženi poti, času trajanja vožnje, hitrosti vozila in aktivnostih voznika na tahografskem vložku oz. voznikovi kartici.
(6) Zamenjane tahografske vložke mora voznik tovornega vozila v najkrajšem možnem času, torej takrat, ko jih zaradi predpisov ni več treba imeti med vožnjo pri sebi, predati neposrednemu vodji ali osebi, pooblaščeni za izdajo potnih nalogov, ta pa jih je dolžan, izpolnjene in pregledane, hraniti najmanj 2 (dve) leti po sistemu registrskih številk vozil na sedežih posameznih poslovnih enot. Shranjeni morajo biti tako, da so razvrščeni po datumih, in tako, da so dostopni samo pooblaščenim osebam.
(7) Voznik tovornega vozila, ki je imetnik voznikove kartice in uporablja tudi digitalni tahograf, je dolžan redno prinašati voznikovo kartico neposrednemu vodji ali osebi, pooblaščeni za izdajo potnih nalogov, ta pa je dolžan elektronske podatke pregledati, jih prenesti v podatkovno bazo in jih hraniti najmanj 2 (dve) leti. Časovni presledek med dvema prenosoma elektronskih podatkov iz voznikove kartice v podatkovno bazo ne sme biti daljši od 28 dni.
(8) Oddane tahografske vložke in elektronske podatke v podatkovni bazi lahko uporablja samo skrbnik voznega parka oz. prometnik ter neposredni vodja, in sicer v primeru notranje kontrole ali disciplinskih postopkov. V primeru zunanje kontrole je treba podatke zagotavljati tudi pristojnim inšpekcijskim službam.
(9) Voznik tovornega vozila, ki je na vožnji, je dolžan imeti pri sebi ključ tahografa in tahografske vložke, iz katerih so razvidni podatki o vožnji, odmorih in počitkih ter drugih dejavnostih voznika v tekočem dnevu, ter tahografske vložke za zadnjih 28 dni pred tem dnevom. Voznik tovornega vozila, ki je imetnik voznikove kartice in ki poleg analogne tahografske naprave uporablja tudi digitalni tahograf, je dolžan imeti v času vožnje z analognim tahografom za navedeno obdobje poleg tahografskih vložkov tudi voznikovo kartico.
(10) Če je bil voznik tovornega vozila v predhodnih 28 dnevih odsoten z dela oz. je vozil tovorno vozilo, izvzeto s področja uporabe Uredbe (ES) št. 561/2006 ali AETR, je dolžan imeti potrdilo o dejavnostih na podlagi Uredbe (ES) št. 561/2006 ali Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR). Odsotnost z dela pomeni bolniško odsotnost ali odsotnost zaradi letnega dopusta. Potrdilo mora biti izdano na predpisanem obrazcu, za kar poskrbi neposredni vodja ali oseba, pooblaščena za izdajo potnih nalogov.
(11) Pri elektronski snemalni opremi, ki beleži podatke na drugačen način kot tahograf, nadomešča tahografski vložek voznikova kartica.
(12) Voznik tovornega vozila je dolžan skrbeti za pravilno delovanje tahografa med vožnjo. Skrbeti je dolžan tudi, da je tahografska ura ob prevzemu vozila usklajena z lokalnim časom. Ob vsaki okvari tahografa je dolžan o tem obvestiti neposrednega vodjo. Če voznik tovornega vozila uporablja digitalni tahograf, je dolžan pred začetkom vožnje v tahografsko napravo vnesti državo, v kateri začenja vožnjo.
(13) Voznik tovornega vozila sme tahograf odpirati le zaradi zamenjave tahografskega vložka na zahtevo policista ali inšpektorja za cestni promet. Pooblaščeni organi izdajo potrdilo o odpiranju in pregledu tahografa. Če potrdila ne izdajo sami, mora voznik tovornega vozila to od njih zahtevati.
(14) Voznik tovornega vozila je dolžan s tahografskimi vložki in voznikovo kartico ravnati skladno z veljavnimi predpisi s tega področja. To velja tudi za oddajo tahografskih vložkov in za posredovanje podatkov z voznikove kartice.
(15) Če tahograf neha delovati med vožnjo, voznik tovornega vozila o tem takoj obvesti neposrednega vodjo. V razpredelnico na hrbtni strani tahografskega vložka (pri nedelovanju analognega tahografa) oz. papirja za digitalni tahograf (pri nedelovanju digitalnega tahografa) je dolžan zabeležiti vse podatke o različnih časovnih obdobjih, ki niso registrirana. Na papir za digitalni tahograf je tudi treba vpisati registrsko označbo vozila, ime in priimek voznika ter številko voznikove kartice.
(16) Okvaro tahografa je treba odpraviti takoj po končani vožnji, med katero je prišlo do okvare. O tem, kje se bo odpravila, odloča skrbnik voznega parka oz. prometnik.
(17) Pri posameznih opravilih, ki so povezana z opravljanjem dela voznika tovornega vozila, so dolžni vozniki uporabljati preklopne mehanizme, in sicer zaradi pravilnega beleženja vožnje, počitkov, odmorov, drugih opravil ipd.
(18) Voznik tovornega vozila in neposredni vodja sta dolžna upoštevati določbe pravilnika, ki ureja prepisovanje podatkov o delovnem času iz zapisovalnih naprav in vodenju evidenc.
10.7.3 Potni nalog in tahograf 3. (16. člen)
(1) Kontrolo potnih nalogov, tahografskih vložkov in ostalih podatkov o aktivnostih voznika tovornega vozila opravljata skrbnik voznega parka oz. prometnik, in sicer po metodi na preskok.
(2) V primeru kršitev in pomanjkljivosti sprejmeta ustrezne ukrepe, o čemer vodita posebno evidenco.
10.8 Prevzem in predaja vozil (17. člen)
(1) Skrbnik voznega parka oz. prometnik je dolžan poskrbeti, da so v novem vozilu naprave in oprema, ki pripadajo vozilu, ter da je vozilo označeno v skladu z veljavnimi predpisi s področja cestnega prometa.
(2) Voznik ob prevzemu novega vozila podpiše primopredajni zapisnik, na katerem je poleg voznika podpisan tudi skrbnik voznega parka ali prometnik.
(3) Voznik prevzame vozilo z vso predpisano opremo in dokumentacijo, odvisno od vrste vozila in namena prevoza blaga.
(4) Ob predaji vozila (npr. predlog za odpis vozila) postopek poteka v obratnem vrstnem redu. Skrbnik voznega parka oz. prometnik podpiše primopredajni zapisnik ter skupaj z voznikom pregleda, ali je v vozilu vsa dodatna oprema in dokumentacija.
(5) Če vozilo vozi več voznikov, so dolžni ob menjavi poskrbeti za ustrezen prevzem in predajo vozila. Voznik, ki vozilo predaja, je dolžan naslednjega voznika seznaniti s tehničnim stanjem in opremo vozila osebno ali z zaznambo v vozni knjigi. Oba voznika sta se dolžna podpisati v evidenco zamenjave voznikov v vozni knjigi.
(6) Za manjkajočo opremo in dokumentacijo je odgovoren voznik, ki vozilo predaja.
(7) Neposredni vodje v sodelovanju s skrbniki voznih parkov občasno preverjajo, ali imajo vozniki vso prevzeto opremo in kakšno je stanje opreme. Po potrebi poskrbijo za zamenjavo neuporabne opreme in dopolnitev manjkajoče.
10.9. Obremenitev vozil, pravilen prevzem blaga za prevoz in oddaja blaga prejemniku (18. člen)
(1) V vozilu je dovoljeno prevažati največ toliko oseb, kolikor je navedeno v prometnem dovoljenju.
(2) Za vožnjo se lahko določi le vozilo, ki ustreza namenu prevoza in vrsti tovora, in to tako glede gabaritov kot tudi tehničnih in voznih lastnosti vozila.
(3) Vozila smejo biti obremenjena največ toliko, kot je to navedeno v prometnem dovoljenju, oz. toliko, da so izpolnjeni predpisani pogoji glede skupne mase in osne obremenitve.
(4) Voznik pred vožnjo poleg tehnične brezhibnosti naprav in opreme vozila preveri tudi brezhibnost naloženega in pritrjenega tovora.
(5) Voznik in pomožno osebje na poštah, ki opravljajo delo, povezano s prevozi (npr. nakladanje in razkladanje vozil ipd.), so dolžni redno čistiti prostor za tovor na vozilu oz. na priklopnem in polpriklopnem vozilu.
(6) Voznik je dolžan pošiljko za prevoz prevzeti v taki količini, kot je navedena na:
-zapisniku izmenjave,
-dobavnici in
-drugih dokumentih o tovoru.
(7) Voznik pri nakladanju in razkladanju tovora sproti ugotavlja, ali se naloženi tovor ujema z dokumenti. Paziti je dolžan tudi, da je tovor enakomerno razporejen po prostoru za tovor, upoštevajoč enakomerno obremenitev vozila.
(8) Če voznik sumi, da je tovor težji, kot je zapisano v dokumentih, ali težji, kot znaša nosilnost vozila, je dolžan zahtevati tehtanje tovora oz. vozila. Če se pri tehtanju ugotovi, da je vozilo preobremenjeno, je voznik dolžan zahtevati, da se odvečni tovor razloži, in o tem obvestiti neposrednega vodjo.
(9) Če voznik sumi, da je vozilo preobremenjeno, in če mase tovora ni bilo možno preveriti, je treba to kot pripombo zapisati na dokument o tovoru (zapisnik izmenjave, dobavnica ipd.). Pooblaščeni delavec pošte oz. posameznega pošiljatelja blaga je dolžan tako pripombo podpisati in potrditi s štampiljko oz. žigom.
(10) Prejemnik blaga je dolžan vozniku ob prevzemu blaga potrditi zapisnik izmenjave, tovorni list ali drug dokument o tovoru s podpisom oz. s podpisom in štampiljko oz. žigom (pravna oseba).
(11) Pri vseh opravilih v zvezi s prevozom poštnih pošiljk je treba smiselno upoštevati tudi določila:
-pravilnika, ki ureja varstvo pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil,
-navodila, ki ureja poslovanje s pisemskimi pošiljkami,
-navodila, ki ureja poslovanje s paketnimi pošiljkami,
-navodila, ki ureja poslovanje s Hitro pošto v notranjem prometu,
-navodila, ki ureja poslovanje s Hitro pošto v mednarodnem prometu,
-navodila, ki ureja delo poštnih delavcev pri prevozu poštnih pošiljk,
-navodila, ki ureja zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev,
-navodila za varno delo z nakladalno ploščadjo,
-navodila za varno nalaganje in pritrjevanje tovora v cestnem prometu in
-navodila, ki ureja varno delo z vsebovalniki za prevoz poštnega tovora.
(12) Voznik tovornega vozila je dolžan skrbeti za dopustno obremenitev vozila, pravilno razporeditev tovora, predpisano dolžino, širino in višino naloženega tovora, ustrezno pritrditev tovora in za preprečevanje morebitne protipravne odtujitve blaga.
10.10 Oddaja vozila na popravilo v delavnico (19. člen)
(1) Voznik o morebitnih napakah na vozilu takoj seznani neposrednega vodjo in izpolni obrazec za popravilo avtomobila.
(2) Skrbnik voznega parka preveri upravičenost zahteve za popravilo. In v primeru pozitivnega mnenja posreduje predlog v podpis direktorju poslovne enote ali pooblaščenem delavcu.
(3) Postopki v zvezi s pripravo predloga za vzdrževanje vozila, predajo vozila v popravilo in prevzemom popravljenega vozila so podrobneje opredeljeni v navodilu, ki ureja vzdrževanje avtomobilov.
(4) Redno tehnično vzdrževanje in popravila vozil se izvajajo v delavnici, s katero ima družba sklenjeno pogodbo o vzdrževanju vozil.
(5) Izredna popravila vozil izven delavnice so prepovedana, če lahko pride zaradi popravila do onesnaženja okolja (npr. iztek olja, goriva ipd.).
10.11 Spremljanje in analiza prometnih nesreč ter prekrškov (20. člen)
(1) Za uspešno izvajanje preventivne dejavnosti v cestnem prometu poslovna enota zbira in proučuje podatke, ki se nanašajo na prometne nesreče z vozili v lasti družbe, v katerih so udeleženi v družbi zaposleni vozniki. V ta namen je dolžna zbirati in analizirati naslednje:
-podatke o številu hujših prekrškov in prometnih nesreč,
-vzroke za nesreče,
-posledice nesreč (poškodbe in premoženjska škoda) ter
-statistične podatke o udeleženih voznikih in vozilih.
(2) Ob ugotovljenih statističnih zgostitvah poslovna enota na ustrezen način ukrepa, in sicer tako, da do nadaljnjih kršitev ne prihaja.
(3) Vozniki so dolžni neposrednega vodjo sproti obveščati o policijskih ukrepih in odločbah ter sodbah o prekrških, ki jih zoper njih izdajo organi, pristojni za vodenje postopka o prekršku, in okrajna sodišča.
(4) Ob prometni nesreči je voznik dolžan pridobiti vse potrebne podatke, ki so nujni za reševanje škodnega primera (podatki o udeležencih, njihovih vozilih, katera policijska postaja je zadevo obravnavala ipd.).
(5) Če pristojna oseba ugotovi, da je materialna škoda ob prometni nesreči ali drugem škodnem dogodku posledica ravnanja voznika s krivdno obliko hude malomarnosti ali namena, se za znesek odbitne franšize pri kasko zavarovanju bremeni voznik v skladu z veljavnimi internimi akti.
(6) Poslovna enota hrani dokumentacijo o prometnih nesrečah in prekrških pet (5) let, vključno z zapisniki in sodnimi ter drugimi odločbami. V zvezi s tam ureja vse potrebno z zavarovalnicami.
(7) Poslovne enote so dolžne vsake tri (3) mesece podatke o prometnih nesrečah pošiljati področju, pristojnemu za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelku za korporativno zavarovanje, ki izdela ustrezno poročilo.
10.12 Izdaja prevoznih dokumentov in njihova vrnitev (21. člen)
Pred začetkom vožnje prejme voznik od neposrednega vodje ali osebe, pooblaščene za izdajo potnih nalogov, naslednje dokumente:
-potni nalog,
-tahografske vložke in (ali) papir za digitalni tahograf (voznik tovornega vozila) in
-morebitno drugo potrebno dokumentacijo.
Ko se voznik vrne z vožnje, je neposrednemu vodji ali osebi, pooblaščeni za izdajo potnih nalogov, dolžan oddati vse izpolnjene in zaključene prevozne dokumente.
10.13 Čistoča vozila (22. člen)
(1) Voznik je dolžan skrbeti za čistočo vozila, za katerega je zadolžen. V vozilu morajo biti krpa za čiščenje vetrobranskega stekla, strgalo za led in praviloma še metlica ter goba za čiščenje vozila. Med vožnjo v vozilu ni dovoljeno kajenje, uživanje hrane in telefoniranje; telefoniranje med vožnjo je dovoljeno le, če gre za prostoročno telefoniranje. Takoj po končani vožnji oz. pred predajo vozila drugemu vozniku je voznik dolžan očistiti notranjost vozila.
(2) Voznik je dolžan poskrbeti, da preostali potniki v vozilu smiselno ravnajo v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Kršitev določb tega člena pomeni kršitev delovnih obveznosti.
10.14 Parkiranje vozil (23. člen)
(1) Na parkiriščih pošt so za vsa tovorna vozila zagotovljena parkirna mesta, s čimer so se dolžni seznaniti vsi vozniki. Parkirišča so dostopna ves čas.
(2) Vozniki so pri ustavljanju in parkiranju vozil dolžni upoštevati prometno signalizacijo in veljavne cestnoprometne predpise, ki določajo mesta, na katerih je dovoljeno ustavljanje in parkiranje vozil. Poleg navedenega so dolžni upoštevati navodilo družbe za delo poštnih delavcev pri prevozu poštnih pošiljk in zagotoviti varnost vozila ter tovora in varstvo okolja.
(3) Vozila so vozniki dolžni parkirati na označenih parkirnih mestih vzvratno. Vozila morajo biti očiščena in poravnana z ostalimi parkiranimi vozili ter zaklenjena (tudi na varovanem parkirišču).
(4) Na parkiriščih družbe je hitrost vožnje omejena na 10 km/h.
(5) Za vse posledice, ki bi nastale zaradi parkiranja v nasprotju s prejšnjimi odstavki tega člena, je odgovoren voznik.
10.15 Oznake na vozilih (24. člen)
Vozila morajo biti opremljena in označena v skladu z veljavno zakonodajo. Razne nalepke in druge oznake na vozilu, razen tistih, ki jih odobri vodstvo družbe, niso dovoljene.
10.16 POGOJI ZA VOŽNJO TOVORNEGA VOZILA
10.16.1 Pogoji za vožnjo tovornega vozila 1. (25. člen)
(1) Tovorno vozilo sme v javnem cestnem prometu voziti voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije in veljavno kodo o pridobljeni temeljni kvalifikaciji, vpisano v vozniškem dovoljenju ali v izkaznici o vozniških kvalifikacijah.
(2) Poleg ostalih pogojev je dolžan uspešno opraviti preizkus usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu.
10.16.2 Pogoji za vožnjo tovornega vozila 2. (26. člen)
(1) Na novo zaposleni voznik ali voznik začetnik, ki bo opravljal delo voznika tovornega vozila, je dolžan pred prvo razporeditvijo na samostojno opravljanje del in nalog voznika tovornega vozila opraviti praktičen preizkus vožnje.
(2) O opravljenem praktičnem preizkusu vožnje s tovornim vozilom se izda zapisnik, ki ga hrani oddelek kadrovskih in pravnih zadev posamezne poslovne enote, in sicer najmanj eno (1) leto od datuma opravljanja preizkusa.
(3) Izdani zapisnik vsebuje podatke o:
-vozniku tovornega vozila, ki je opravljal praktični preizkus vožnje, in njegovi uspešnosti oz. ugotovitvah,
-delavcu, ki je bil prisoten ob opravljanju praktičnega preizkusa vožnje posameznega voznika tovornega vozila, in
-datumu opravljanja praktičnega preizkusa vožnje tovornega vozila.
10.17 DRUGE DOLŽNOSTI
10.17.1 Druge dolžnosti 1. (27. člen)
Voznik je dolžan spoštovati zakonske in podzakonske akte Republike Slovenije, ki zadevajo omejitve uporabe cest za promet tovornih vozil in prepoved vožnje posamezne vrste tovornih vozil.
10.17.2 Druge dolžnosti 2. (28. člen)
(1) Voznik je dolžan imeti med vožnjo s seboj naslednjo dokumentacijo:
-veljavno vozniško in prometno dovoljenje,
-potni nalog,
-obrazec za prometno nesrečo (evropsko poročilo),
-izvod licence za tovorno vozilo,
-overjeno fotokopijo pogodbe o najemu ali lizingu tovornega vozila, če vozilo ni last družbe,
-zeleno karto in vsa potrebna dovoljenja oz. dovolilnice, če opravlja prevoze v tujini,
-potrdilo o zavarovanju in
-vozno knjigo.
(2) Voznik je dolžan hraniti vse potrebne dokumente v kabini vozila, in sicer na takšnem mestu, da so mu dosegljivi in da se ne morejo poškodovati.
10.17.3 Druge dolžnosti 3. (29. člen)
(1) Če je vozniku s pravnomočno sodno ali kakšno drugo odločbo izrečen varstveni oz. varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je bila izrečena kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je dolžan o tem takoj obvestiti neposrednega vodjo.
(2) Neposredni vodja je dolžan občasno kontrolirati, ali imajo vozniki veljavna vozniška dovoljenja za vožnjo vozil, za katera so zadolženi. Če ugotovi nepravilnosti, voznika ne sme določiti za vožnjo.
(3) Če voznik izrek ukrepa iz prvega odstavka tega člena zamolči in kljub temu opravlja svoje delo, je sam odgovoren za vse posledice.
10.17.4 Druge dolžnosti 4. (30. člen)
(1) Voznik je dolžan gospodarno ter varčno ravnati z gorivom in upoštevati normative porabe goriva za posamezno vrsto vozila. Pri ugotavljanju vzrokov in posledično odgovornosti voznika za večjo porabo goriva od pričakovane se upošteva namen in teren uporabe vozila.
(2) V primeru neupravičene večje porabe goriva od pričakovane je voznik odškodninsko odgovoren.
10.17.5 Druge dolžnosti 5. (31. člen)
Na poštah in poštnih logističnih centrih morajo biti na primernem mestu shranjeni in vsak trenutek dostopni rezervni ključi vozil.
10.17.6 Druge dolžnosti 6. (32. člen)
(1) Če neposredni vodja izda vozniku pisni ali ustni nakladalni nalog "danes za jutri" in mu določi tudi uro, ko je dolžan biti z vozilom na nakladalnem mestu, se je voznik dolžan vestno in točno ravnati po teh navodilih.
(2) Morebitne spremembe relacij po naročilu neposrednega vodje označi na potnem nalogu voznik, in sicer vedno pred nadaljevanjem vožnje.
10.18 DELOVNI STROJI
10.18.1 Delovni stroji 1. (33. člen)
(1) Delovni stroj je motorno vozilo, ki je namenjeno opravljanju del z vgrajenimi napravami in na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti od 30 km/h (npr. viličar). Upravlja ga lahko le voznik, ki ima opravljen preventivni zdravstveni pregled, uspešno opravljeno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu ter uspešno opravljeno usposabljanje za upravljavca viličarjev ter električnih vozičkov v notranjem transportu. Če opravlja delo na površinah, ki so namenjene za odvijanje javnega cestnega prometa, je dolžan imeti voznik tudi vozniško dovoljenje ustrezne kategorije.
(2) Preden voznik delovnega stroja začne z delom, je tako kot vozniki drugih vozil dolžan opraviti dnevni pregled delovnega stroja.
(3) Z delovnim strojem je voznik dolžan ravnati skladno z navodili proizvajalca, po končanem delu pa ga je dolžan parkirati na primernem mestu in zapustiti v ustreznem stanju.
10.18.2 Delovni stroji 2. (34. člen)
(1) Voznik delovnega stroja je dolžan o vseh okvarah na stroju tekoče obveščati neposrednega vodjo.
(2) Napake se evidentirajo in odpravljajo na način, kot je za vozila predvideno v 19. členu tega pravilnika.
10.19 Lokacije vzdrževanja vozil in mesta za nakladanje ter razkladanje (35. člen)
Režim in organizacija dela se na lokacijah vzdrževanja vozil in mestih za nakladanje ter razkladanje izvaja v skladu s:
-pravilnikom, ki ureja varstvo pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil,
-navodilom, ki ureja delo poštnih delavcev pri prevozu poštnih pošiljk,
-navodilom, ki ureja zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev,
-navodilom, ki ureja varno delo z vsebovalniki za prevoz poštnega tovora, in
-navodilom, ki ureja varno delo z nakladalno ploščadjo.
10.20 Nadzor (36. člen)
Prevoznik in voznik sta dolžna na zahtevo inšpektorja za cestni promet ali druge, po zakonu pooblaščene osebe omogočiti nadzor nad izvajanjem prevozne dejavnosti, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa tudi vpogled v izvedene ukrepe ter celotni sistem izvajanja notranje kontrole.
10.21 KONČNE DOLOČBE
10.21.1 Končne določbe 1. (37. člen)
(1) Kršitev tega pravilnika pomeni hujšo kršitev pogodbe o zaposlitvi, zaradi katere se lahko pogodba o zaposlitvi tudi odpove.
(2) Delavec je dolžan povrniti vso škodo, ki bi jo povzročil zaradi kršitve tega pravilnika, po določilih Zakona o delovnih razmerjih in Obligacijskega zakonika.
10.21.2 Končne določbe 2. (38. člen)
Z vsebino tega pravilnika so se dolžni seznaniti vsi delavci, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu. Po seznanitvi so dolžni podpisati izjavo, s katero potrjujejo seznanitev.
10.21.3 Končne določbe 3. (39. člen)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o izvajanju notranje kontrole na področju opravljanja prevozov v cestnem prometu (Uradno glasilo Pošte Slovenije, št. 2/2009).
(2) Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije in prične veljati naslednji dan po njegovi objavi.
Maribor, november 2014
11.1 Splošne določbe (1. člen)
Ta Pravilnik o uporabi službenih vozil (v nadaljevanju: pravilnik) določa pogoje in način uporabe službenih vozil (v nadaljevanju: vozil) ter obveznosti in odgovornosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem vozil v Pošti Slovenije d. o. o. (v nadaljevanju: družba).
11.2 UPORABA VOZIL
11.2.1 Uporaba vozil 1. (2. člen)
Vozila se smejo uporabljati za službene namene, vezane na opravljanje dejavnosti družbe.
11.2.2 Uporaba vozil 2. (3. člen)
Vozila se smejo uporabljati le na podlagi izdanega potnega naloga za potniški promet oziroma za tovorno motorno vozilo (v nadaljevanju: potni nalog). Potni nalog predhodno podpiše direktor področja oziroma drugi pooblaščeni delavec.
Oseba iz prejšnjega odstavka potnega naloga ne sme podpisati in izdati, če izve, da vozilo ni brezhibno ali da bi vožnja lahko ogrožala varnost prometa in voznika.
11.2.3 Uporaba vozil 3. (4. člen)
Delavec (v nadaljevanju: voznik), ki uporabi vozilo brez podpisanega potnega naloga, je dolžan povrniti vse stroške, nastale z neupravičeno vožnjo, njegovo ravnanje pa predstavlja kršitev delovne obveznosti.
11.2.4 Uporaba vozil 4. (5. člen)
Izjemoma se lahko uporabi vozilo brez podpisanega potnega naloga v primeru nujnih službenih potreb, elementarnih nesreč in drugih nujnih potreb, če voznik ni mogel pravočasno dobiti potnega naloga iz objektivnih razlogov. V tem primeru je voznik dolžan potni nalog pridobiti naknadno.
11.2.5 Uporaba vozil 5. (6. člen)
Pri določanju in odobravanju prevozov z vozilom morata voznik in pooblaščeni delavec upoštevati načelo racionalne in ekonomične uporabe vozila in goriva.
11.2.6 Uporaba vozil 6. (7. člen)
Vozila smejo uporabljati le vozniki, ki imajo veljaven vozniški izpit ustrezne kategorije. Vozilo sme uporabljati le oseba, na katero se glasi potni nalog.
11.3 Obveznosti družbe (8. člen)
Družba mora:
1. vozilo in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb zavarovati pri zavarovalnici,
2. plačati stroške registracije, tehničnega pregleda, rednih servisnih pregledov, vzdrževanja in popravil vozila,
3. povrniti stroške cestnine in morebitnih drugih dajatev,
4. opremiti vozilo v skladu z veljavnimi predpisi s področja cestnega prometa in s priročnim orodjem za manjša popravila,
5. zagotavljati nabavo goriva,
6. napotiti poklicnega voznika na obnavljanje in preverjanje znanja.
11.4 SPREMLJAJOČI DOKUMENTI VOZILA
11.4.1 Spremljajoči dokumenti vozila 1. (9. člen)
Med vožnjo morajo biti v vozilu naslednji dokumenti:
-veljavno prometno dovoljenje,
-potni nalog,
-obrazec za prometno nesrečo (evropsko poročilo),
-izvod licence za tovorno vozilo,
-overjena fotokopija pogodbe o najemu ali lizingu tovornega vozila, če vozilo ni last družbe,
-zelena karta in vsa potrebna dovoljenja oz. dovolilnice, če opravlja prevoze v tujini,
-potrdilo o zavarovanju,
-plačilna kartica za nabavo goriva in
-vozna knjiga.
11.4.2 Spremljajoči dokumenti vozila 2. (10. člen)
Potni nalog je osnovna listina vsakega voznika vozila, s katerim se opravlja prevoz v cestnem prometu. Voznik mora imeti potni nalog med vožnjo pri sebi.
11.4.3 Spremljajoči dokumenti vozila 3. (11. člen)
Potni nalog izda in s podpisom overi pooblaščena oseba - izdajatelj naloga. Potni nalog mora voznik vozila prevzeti pred prevzemom vozila oziroma pred pričetkom vožnje.
11.4.4 Spremljajoči dokumenti vozila 4. (12. člen)
Pri prevzemu vozila je voznik dolžan preveriti brezhibnost vozila za varno vožnjo (luči, smerokaze, zavore idr.) in obvezno opremo vozila.
Voznik mora odkloniti uporabo vozila, če ugotovi, da vozilo ni tehnično brezhibno in ni varno za vožnjo, ali če nima kompletne opreme v vozilu (varnostni trikotnik, prva pomoč, komplet rezervnih žarnic in gasilni aparat).
11.4.5 Spremljajoči dokumenti vozila 5. (13. člen)
Potni nalog mora vsebovati podatke, ki so predvideni s predpisanim obrazcem potnega naloga za potniški promet oziroma potnega naloga za tovorna motorna vozila.
11.4.6 Spremljajoči dokumenti vozila 6. (14. člen)
Kadar istega dne uporablja vozilo več voznikov, je treba praviloma izpolniti nov potni nalog za vsakega voznika, ali pa v rubriki "voznik" na sprednji strani potnega naloga dopisati priimek in ime novega voznika. To lahko stori le pooblaščeni delavec.
11.4.7 Spremljajoči dokumenti vozila 7. (15. člen)
Voznik je dolžan potni nalog pred začetkom vožnje tekoče in čitljivo izpolniti z naslednjimi podatki: datum opravljanja prevoza, stanje kilometrskega števca ob začetku vožnje, relacijo prevoza in čas odhoda. Ob zaključku vožnje voznik na potnem nalogu izpolni še naslednje podatke: stanje kilometrskega števca ob zaključku vožnje, čas prihoda oz. zaključka vožnje, število prevoženih kilometrov in opravljeni čas vožnje ter morebitno nabavo goriva in maziva med vožnjo. Nato se podpiše.
11.4.8 Spremljajoči dokumenti vozila 8. (16. člen)
Voznik vozila mora po končani vožnji oddati izdajatelju potnega naloga pravilno izpolnjen potni nalog.
11.4.9 Spremljajoči dokumenti vozila 9. (17. člen)
Izdajatelj potnega naloga, ki je prevzel pravilno izpolnjen potni nalog, resničnost in točnost podatkov overi s svojim podpisom. V primeru, da je potni nalog pomanjkljivo izpolnjen, ga vrne vozniku vozila v popravek oziroma dopolnitev.
_________________________________________________________________________________
12 NAVODILO ZA JAVLJANJE, SPREMLJANJE IN NADZOR BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI
12.1 SPLOŠNE DOLOČBE
12.1.1 Predmet in namen navodila (1. člen)
(1)To navodilo ureja pravice, obveznosti in dolžnosti delavcev v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege (v nadaljnjem besedilu: bolniška odsotnost) ter pravice in naloge Pošte Slovenije d. o. o. kot delodajalca (v nadaljnjem besedilu: družba) pri javljanju, spremljanju in izvajanju nadzora bolniških odsotnosti.
(2) Namen navodila je krepitev zavesti delavcev, da so dolžni skrbeti za svoje zdravje, dosledno upoštevati navodila osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije (v nadaljnjem besedilu: pristojni zdravnik) ter si v skladu z navodili pristojnega zdravnika prizadevati za čim hitrejšo vrnitev na delo.
(3) Delodajalec ima pravico od pristojnega zdravnika pridobiti oziroma zahtevati navodila o predpisanem režimu gibanja oziroma ravnanja v času bolniške odsotnosti.
12.2 OBVEZNOSTI IN DOLŽNOSTI DELAVCEV
12.2.1 Obveščanje družbe o bolniški odsotnosti (2. člen)
(1) O nastopu bolniške odsotnosti je delavec takoj, najkasneje pa v 24 urah po začetku odsotnosti, dolžan obvestiti neposredno nadrejenega vodjo v svoji organizacijski enoti (v nadaljnjem besedilu: vodja). Delavcu neposredno nadrejeni vodja mora prejeto obvestilo takoj po prejemu posredovati v oddelek za kadrovske zadeve (v nadaljnjem besedilu: OKZ) oziroma v področje kadrovskih in pravnih zadev (v nadaljnjem besedilu: PKPZ). Družbo lahko o nastopu bolniške odsotnosti delavca obvesti na zgoraj navedeni način tudi oseba, ki živi z delavcem v skupnem gospodinjstvu, ali oseba, pri kateri se delavec zdravi.
(2) Hkrati z obvestilom o nastopu bolniške odsotnosti mora delavec na zgoraj naveden način sporočiti tudi datum prvega kontrolnega pregleda, kakor tudi datume vseh nadaljnjih kontrolnih pregledov pri pristojnem zdravniku, če so določeni in / ali so mu znani, da delodajalec lahko planira in organizira delovni proces.
(3) Istega dne, najkasneje pa naslednji delovni dan do 9. ure po tem, ko mu pristojni zdravnik zaključi bolniško odsotnost, je delavec dolžan obvestiti vodjo, oziroma OKZ oziroma PKPZ o datumu vrnitve na delo.
(4) Potrdilo o začasni zadržanosti z dela (v nadaljnjem besedilu: bolniški list) je delavec dolžan posredovati v OKZ oziroma PKPZ do zadnjega delovnega dne v mesecu oziroma najkasneje do prvega dne v mesecu za pretekli mesec oziroma prvi delovni dan v mesecu. Navedeno velja tudi, če se bolniška odsotnost nadaljuje v naslednji mesec.
(5) Če delavec bolniškega lista ne dostavi v roku iz prejšnjega odstavka, je delavec dolžan OKZ oziroma PKPZ najkasneje do drugega delovnega dne v mesecu obvestiti o vrsti bolniške odsotnosti in o datumu posredovanja bolniškega lista za pretekli mesec.
(6) Ravnanje delavca v nasprotju z določili tega člena predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
12.2.2 Prisotnost na domu (3. člen)
(1) V času bolniške odsotnosti je delavec, ki se zdravi doma, dolžan ostati na naslovu, ki ga je sporočil družbi. Odsotnost s tega naslova je lahko upravičena le v primeru dovoljenja pristojnega zdravnika.
(2) Če se delavec ne zdravi na svojem stalnem ali začasnem bivališču, ki ga ima v evidenci delodajalec, je obveznost delavca, da javi celoten naslov, vključno s številko stanovanja, ter ime in priimek osebe, pri kateri se zdravi, na način, kot je naveden ob nastopu odsotnosti z dela. V tem primeru se ta delavčev naslov smatra kot kraj bivanja v času bolniške odsotnosti.
(3) V času bolniške odsotnosti zaradi nege je delavec dolžan negovanca spremljati na zdravniške preglede, terapije ali ob odhodu v zdravilišče.
(4) V času bolniške odsotnosti je odhod izven kraja bivanja upravičen ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo ali v zdravilišče ter v drugih upravičenih primerih, če tako odsotnost z doma dovoli pristojni zdravnik. Delavec je dolžan odsotnost izven kraja bivanja javiti vodji oziroma OKZ oziroma PKPZ. Če delavec iz upravičenih razlogov tega ne more storiti sam, lahko to zanj stori druga oseba.
(5) Če pristojni zdravnik delavcu odobri odhod izven kraja bivanja oziroma odobri odhod v tujino za namen, ki ni vezan na zdravniški pregled, terapijo ali zdravilišče, je delavec pred odhodom dolžan o odhodu obvestiti vodjo oziroma OKZ oziroma PKPZ in pri tem navesti točno obdobje odsotnosti od doma. Prav tako mora delavec v OKZ oziroma PKPZ posredovati kopijo pisnega dovoljenja pristojnega zdravnika, da lahko odide / odpotuje izven kraja bivanja za namen, ki ni vezan na zdravniški pregled, terapijo ali zdravilišče.
(6) Če delavec v času nadzora bolniške odsotnosti ni doma, mora takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan od izdaje obvestila o nadzoru bolniške odsotnosti, kontaktni osebi, navedeni na obvestilu, sporočiti razloge svoje odsotnosti z doma.
12.2.3 Spoštovanje navodil (4. člen)
(1) V času bolniške odsotnosti, je delavec dolžan spoštovati navodila pristojnega zdravnika in določbe tega navodila.
(2) V tem času ne sme opravljati nikakršnega pridobitnega ali nepridobitnega dela niti opravljati dela, ki bi negativno vplivalo na njegovo zdravstveno stanje oziroma bi vplivalo na poslabšanje delavčevega zdravstvenega stanja, niti ne sme brez dovoljenja pristojnega zdravnika odpotovati iz kraja bivanja.
12.3 SPREMLJANJE IN NADZOR BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI
12.3.1 Spremljanje in nadzor bolniških odsotnosti (5. člen)
(1) Družba z namenom pospešitve vrnitve delavca na delo in po potrebi v sodelovanju s pristojnimi zdravstvenimi organizacijami spremlja in izvaja nadzor bolniške odsotnosti delavca.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka družba opravlja interni in eksterni nadzor.
12.3.2 Nadzorniki (6. člen)
(1) Interni nadzor bolniških odsotnosti opravljajo delavci družbe (v nadaljnjem besedilu: nadzorniki), ki jih za to pooblasti poslovodstvo družbe oziroma direktor poslovne enote. Eksterni nadzor bolniških odsotnosti pa opravljajo zunanji izvajalci (v nadaljnjem besedilu: nadzorniki), s katerim družba sklene ustrezno pogodbo.
(2) Nadzorniki so dolžni posredovane podatke uporabljati in varovati v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in jih po zaključenem postopku izbrisati, če jih ne potrebujejo za izvedbo nadaljnjih postopkov.
12.4 NAČIN IZVAJANJA NADZORA BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI
12.4.1 Način izvajanja nadzora bolniških odsotnosti (7. člen)
Nadzor se izvaja v delovnem času delavca, lahko pa se opravi tudi v popoldanskem in večernem času ter ob vikendih ali praznikih, saj je delavčeva obveza upoštevati navodila za čimprejšnje okrevanje ves čas bolniške odsotnosti.
12.4.2 Postopek nadzornika ob nadzoru na domu (8. člen)
(1) Nadzornik se nadzorovanemu delavcu izkaže s pooblastilom. Nadzornik ne sme vstopiti v stanovanje brez povabila delavca ali osebe, ki z delavcem živi v skupnem gospodinjstvu, oziroma osebe, pri kateri se delavec zdravi.
(2) Nadzorovani delavec je dolžan nadzorniku dati resnične podatke.
(3) Če delavec nadzorniku onemogoči nadzor ali iz neupravičenih razlogov ovira delo nadzornika ali s svojim vedenjem preprečuje delo nadzornika, se tako ravnanje delavca šteje kot kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
(4) Če delavca v času nadzora ni doma, nadzornik v hišnem predalčniku na njegovem domu pusti pisno obvestilo o obisku z opozorilom, da je delavec najkasneje v 24 urah oziroma takoj, ko je to mogoče, dolžan kontaktni osebi, navedeni na obvestilu, javiti razloge svoje odsotnosti z doma.
12.4.3 Poročilo o opravljenem nadzoru (9. člen)
(1) Ob izvajanju nadzora pripravi nadzornik poročilo o nadzoru bolniške odsotnosti delavca, ki obvezno vsebuje:
a) navodila (pisna ali ustna) o režimu gibanja oziroma ravnanja, ki jih je delavec dobil od pristojnega zdravnika
b) objektivna opažanja, ali delavec upošteva predpisan režim gibanja oziroma ravnanja (opis znakov, ravnanj ali stanja, ki ustvarijo domnevo, da je delavec v času bolniške odsotnosti delal oziroma se k delu pripravljal),
c) datum naslednjega obiska delavca pri pristojnem zdravniku.
(2) Nadzornik mora zapisati objektivno poročilo, ki temelji na dejanskih opažanjih nadzornika. Nadzornik poročilo o nadzoru bolniške odsotnosti preda v pregled in podpis delavcu ter mu izroči kopijo.
(3) Če delavec podpis poročila o opravljenem nadzoru bolniške odsotnosti odkloni, nadzornik v poročilu obvezno navede razlog odklonitve podpisa.
(4) Nadzornik predloži poročilo o nadzoru bolniške odsotnosti delavca skupaj z morebitnim dokaznim gradivom najkasneje naslednji delovni dan v OKZ oziroma v PKPZ.
12.4.4 Odgovornost nadzornika (10. člen)
Nadzornik odgovarja za pravilno, korektno in resnično vsebino poročila. V primeru kršitve te obveznosti je dolžan povrniti škodo, ki bi zaradi tega nastala.
12.4.5 Notifikacijska dolžnost (11. člen)
(1) Nadzor bolniške odsotnosti se izvaja na enem izmed naslovov, ki jih je družbi sporočil delavec:
-na naslovu stalnega bivališča ali
-na naslovu začasnega bivališča ali
-na naslovu osebe, pri kateri se zdravi.
(2) V primeru, da delavca v času nadzora ni na naslovu, navedenem v prvem odstavku tega člena se šteje, da ga v času nadzora ni bilo doma.
12.4.6 Razgovor z delavcem po končani bolniški odsotnosti (12. člen)
(1) Razgovor z delavcem po končani bolniški odsotnosti se opravi predvsem v primerih, ko je delavec dalj časa odsoten zaradi bolezni, kadar obstaja sum zlorabe bolniške odsotnosti in / ali kadar je delavec pogosteje oziroma večkrat zaporedoma v bolniškem staležu.
(2) V primeru ponavljajočih se oziroma zaporednih bolniških odsotnosti razgovor z delavcem opravi vodja, ki zapis razgovora na predpisanem obrazcu pošlje v OKZ oziroma v PKPZ.
12.4.7 Nadzor ocene osebnega zdravnika (13. člen)
(1) Kadar je delavec pogosto zadržan z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege oziroma ko glede na okoliščine obstaja sum, da gre za zlorabo bolniške odsotnosti, se pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), preveri upravičenost bolniške odsotnosti in ocena pristojnega zdravnika glede delovne nezmožnosti delavca.
(2) Zavod na zahtevo OKZ oziroma PKPZ za preveritev upravičenosti bolniške odsotnosti delavca in kontrolo ocene pristojnega zdravnika ter po preveritvi od pristojnega zdravnika, vlagatelju zahteve v pisni obliki posreduje ugotovitve o upravičenosti začasne nezmožnosti delavca za delo.
12.4.8 Pravne posledice (14. člen)
(1) Če delavec v času bolniške odsotnosti ne spoštuje oziroma krši navodila pristojnega zdravnika ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če v tem času brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, krši določbe tega navodila ter svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tako ravnanje delavca šteje kot hujša kršitev delovnih obveznosti, kar ima lahko za posledico, da delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih.
(2) Kršitve iz prejšnjega odstavka imajo lahko za posledico tudi druge sankcije delovnopravne narave ter odškodninsko ali kazensko odgovornost delavca.
12.5 KONČNE DOLOČBE
12.5.1 Končne določbe 1. (15. člen)
Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo za javljanje, spremljanje in nadzor bolniških odsotnosti (Uradno glasilo Pošte Slovenije, št. 5/07).
12.5.2 Končne določbe 2. (16. člen)
Navodilo se objavi v okrožnici in uradnem glasilu Pošte Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi v okrožnici.
12.6 PRILOGE
Obrazec A: Spremljanje in nadzor bolniških odsotnosti zaposlenih
Obrazec B: Obvestilo delavcu o nadzoru bolniške odsotnosti
Obrazec C: Poročilo o nadzoru bolniške odsotnosti
Obrazec D: Poročilo o razgovoru z delavcem po končani bolniški odsotnosti
Obrazec E: Nadzor ocene osebnega zdravnika delavca za preverjanje upravičenosti bolniških odsotnosti.
Maribor, april 2010
13.1 Namen dokumenta (1. člen)
Namen dokumenta je definirati vloge različnih deležnikov pri lastništvu informacijskih virov, ob tem pa podati usmeritve za upravljanje (vzdrževanje) z informacijskimi viri in usmeritve za postopke dodeljevanja dostopov do informacijskih virov, vse s ciljem, da se v Pošti Slovenije (v nadaljevanju: družba) zagotovi ustrezna raven varovanja informacij (zaupnost, razpoložljivost in celovitost).
13.2 Informacijski vir (2. člen)
(1) Informacijski vir predstavljajo:
-informacijska sredstva: datoteke (dokumenti v elektronski obliki), podatkovne baze, dokumentacija sistema, uporabniški priročniki, gradiva za usposabljanje, načrti za neprekinjeno delovanje in drugo;
-programska oprema (aplikativna in sistemska): vse vrste aplikacij, sistemska programska oprema, razvojna orodja in podporni programi;
-fizična sredstva: računalniška in komunikacijska oprema, nosilci podatkov v elektronski obliki ter druga tehnična oprema (ključi, štampiljke);
ostala nematerialna sredstva: druge vrste informacij, ki ne spadajo v zgoraj navedene skupine, ki jih uporabljamo pri delu ali imamo do njih dostop med opravljanjem poslovnih procesov.
(2) Informacijske vire je treba redno vzdrževati, da se v kar največji meri preprečijo izpadi delovanja (razpoložljivost), zagotavlja pravilnost podatkov (celovitost) in onemogoča dostop nepooblaščenim (zaupnost).
13.3 LASTNIŠTVO
13.3.1 Lastništvo (3. člen)
(1) Za vsak informacijski vir se določi poslovnega lastnika in upravitelja, iz česar izhajajo pristojnosti in odgovornosti. Poslovni lastnik lahko delno prenese svoja pooblastila enemu ali več skrbnikom informacijskega vira. Uporabniki dostopajo do informacijskega vira na podlagi jasno izkazane poslovne potrebe, dostop pa se odobri v skladu s predpisanim postopkom.
(2) Upravitelj informacijskega vira je praviloma oseba iz Področja informacijske tehnologije (v nadaljevanju: PIT).
(3) Deležniki pri posameznem informacijskem viru so:
-poslovni lastniki,
-upravitelj,
-skrbnik,
-uporabnik.
13.3.2 Poslovni lastnik (4. člen)
(1) Poslovni lastnik informacijskega vira so praviloma direktorji področij ali vodje organizacijskih enot, kamor spadajo procesi, ki so z informacijskim virom podprti. Poslovni lastnik informacijskega vira je pristojen in odgovoren za definiranje zahtev, povezanih z informacijskim virom.
(2) Poslovni lastnik informacijskega vira lahko določi skrbnike informacijskega vira in nanje prenese del svojih pooblastil.
(3) Pomembnejše odgovornosti poslovnega lastnika informacijskih virov so:
-poskrbi za vnos podatkov o informacijskem viru v register informacijskih virov;
-določa kritičnost informacijskega vira (zaupnost, razpoložljivost in celovitost);
-določa obseg pooblastil za dostop do informacijskih virov in podeljuje dostop;
-določi nivo zagotavljanja storitev za posamezen informacijski vir. Ta nivo potrebnega zagotavljanja storitev je izhodišče za način upravljanja in vzdrževanja informacijskega vira;
-ob spremembah podatkov o informacijskem viru spremembe takoj vnese v register informacijskih virov;
-definira kontrole (npr. razmejevanje dolžnosti, revizijske sledi ...) in postopke (npr. pogostost arhiviranja ...), povezane z informacijskim virom, s čimer zagotovi ustrezno stopnjo zaupnosti, razpoložljivosti in celovitosti.
13.3.3 Skrbnik (5. člen)
(1) Skrbnik informacijskega vira je od poslovnega lastnika pooblaščen strokovni sodelavec, ki prevzema del pristojnosti poslovnega lastnika informacijskega vira. Odgovoren je za pripravo zahtevkov po dopolnitvah in dograditvah informacijske podpore ter je prvi vsebinski tolmač informacijske podpore. Ima tudi vlogo ključnega uporabnika za ožje strokovno področje. Odgovoren je tudi za koordinacijo z drugimi področji dela. Skrbnik sodeluje pri pripravi varnostnih zahtevkov za upravitelja informacijskega vira.
(2) Informacijski vir ima lahko več skrbnikov, ki si lahko delo delijo po področjih. Za primer odsotnosti je treba zagotoviti nadomeščanje.
13.3.4 Upravitelj (6. člen)
(1) Upravitelj informacijskega vira prihaja praviloma iz PIT. Zadolžen je, da je informacijski vir na razpolago uporabnikom v skladu z zahtevami poslovnega lastnika in skrbnikov. Zahteve glede razpoložljivosti, zaupnosti in celovitosti posameznega vira določi poslovni lastnik, upravitelj pa jih je dolžan v okviru svojih zmožnosti zagotavljati. Upravitelj ne sme posegati ali spreminjati informacijskega vira, ne da bi za to dobil zahtevo poslovnega lastnika. Prav tako upravitelj vira ne sme dostopati do podatkov (informacijskega vira), če se to ne nanaša na zagotavljanje nemotenega delovanja informacijskega vira.
(2) Pomembnejše pristojnosti in odgovornosti upravitelja informacijskega vira so:
-odgovarja za uvedbo ustreznih fizičnih in logičnih varnostnih ukrepov za informacijski vir, ki jih določa poslovni lastnik;
-zagotavlja razpoložljivost podatkov za njihovo obdelavo v informacije ter omogoča dostop uporabnikom;
-nadzira delovanje informacijskih virov z namenom preventivnega delovanja in izvaja postopke arhiviranja podatkov in sistemov (priprava na postopke okrevanja);
-ob izpadih informacijskega sistema in uničenjih podatkov in informacij, izvede predvidene postopke (okrevanje, restavriranje podatkov ...);
-vzdržuje dnevnike obratovanj posameznega vira, ki vsebujejo zapise o vseh delih, ki se opravljajo, in vsaj čas vključitve in zaključka obratovanja vira, o odkritju in odpravi napak in dokazila o pravilnosti ravnanja;
-redno in vestno izvaja obratovalne postopke, skladno z navodili in po potrebi, to je ob vsaki večji spremembi, ustrezno dopolni oziroma spremeni obratovalne postopke;
-redno spremlja obvestila o morebitnih ranljivostih informacijskih sistemov in programske opreme, ki se uporablja v produkcijskem okolju družbe, ter v skladu z možnostmi skrbi za odpravo ugotovljenih ranljivosti (nameščenje popravkov, spremembe nastavitev ...);
-upravitelj informacijskega vira ne sme uporabniku na njegovo delovno postajo oz. drugo opremo nameščati programske opreme in / ali nalagati oz. posredovati datotek (npr. avtorsko zaščitenih del), če bi to pomenilo kršitev zakonodaje in / ali internih aktov družbe.
(3) Upravitelji imajo za opravljanje vzdrževalnih del posebne račune s posebnimi pooblastili, ki jih smejo uporabljati samo v času opravljanja vzdrževalnih del in nadgradenj. V ostalem času morajo uporabljati navadne uporabniške račune.
(4) Račune s posebnimi pooblastili je treba skrbno varovati na način, ki preprečuje nepooblaščene dostope in zlorabe. Ob tem je treba zagotoviti, da so računi s posebnimi pooblastili uporabni tudi v primeru izrednih razmer (odsotnost posameznega upravitelja). Za primer izrednih razmer je treba zagotoviti hrambo uporabniških imen in pripadajočih gesel na varen način, hkrati pa zagotoviti dostopnost za primer izrednih razmer. Vsako takšno uporabo računa je treba zabeležiti.
13.3.5 Uporabnik (7. člen)
(1) Uporabniki informacijskih virov so posamezniki, ki so skladno s postopkom pridobili dostop do informacijskega vira. Postopek je opredeljen v internem aktu »Informacijska varnostna politika - Dodelitev informacijskih virov«. Uporabniki so lahko notranji (zaposleni v družbi) ali zunanji.
(2) Uporabniki lahko dostopajo in uporabljajo informacijske vire le za poslovni namen ter na način in v obsegu, kot je nujno potrebno za izpolnjevanje delovnih obveznosti.
(3) Uporabnik za dostope do informacijskih virov uporablja enolično uporabniško ime, ki je načeloma znano vsem, za avtentifikacijo pri prijavi pa praviloma geslo, ki je tajno in ga pozna samo on. Za avtentifikacijo se lahko uporabijo tudi drugi mehanizmi (biometrija, enkratna gesla ...), ki jih uporabnik se sme posredovati drugim osebam.
(4) Za vsakega uporabnika se vodi evidenca dodelitve informacijskih virov in zagotavlja sled sprememb skozi zgodovino.
(5) Pomembnejše pristojnosti in odgovornosti uporabnika so:
-svojega gesla ne sme razkriti nikomur (oz. predati drugih avtentifikacijskih kod), prav tako ne sme omogočiti ali dovoliti, da bi kdo drug uporabljal za delo njegovo prijavo. Zato je odgovoren za vse dostope in aktivnosti, ki so potekale na informacijskih virih v okviru njegovega uporabniškega imena;
-izvajanje varnostnih ukrepov, ki so določeni z internimi akti (npr. odjava iz sistema, ko preneha z delom, politika čistega zaslona, zaklepanje delovne postaje ...);
-razkrije ali posreduje podatke in informacije drugim osebam samo s soglasjem poslovnega lastnika informacijskega vira;
-na računalniško opremo ne sme nameščati programske opreme, ne da bi za to pridobil ustrezno odobritev (skladno z veljavno varnostno politiko Dodelitev informacijskih virov), prav tako na računalniško opremo in druge elektronske medije ne sme nalagati datotek, če bi to pomenilo kršenje zakonodaje (npr. avtorskih pravic, ...) in / ali internih aktov družbe;
-vsaka namestitev programske opreme, tudi če programska oprema ni evidentirana med informacijskimi viri, mora potekati skladno z veljavnim postopkom, ne glede na to, ali programsko opremo namesti uporabnik sam (ima pravice lokalnega administratorja), ali pa za to potrebuje poseg upravitelja informacijskega vira (uslužbenca PIT).
13.4 Informacijska varnost (8. člen)
(1) Informacijska varnost je umeščena v Področje korporativne varnosti in nadzora (v nadaljevanju: PKVN). Sistem upravljanja varovanja informacij temelji na dobrih praksah in načelih mednarodno priznanih standardov (ISO 27001, COBIT). Za sistem upravljanja varovanja je odgovoren vodja Oddelka informacijske varnosti.
(2) Pomembnejše pristojnosti in odgovornosti vodje Oddelka informacijske varnosti so:
-izvajanje nadzora skladnosti dostopa do posameznega informacijskega vira (vsi uporabniki so pridobili dostop skladno s postopkom);
-predlaganje fizičnih in logičnih varnostnih ukrepov za zaščito informacijskih virov in nadzor nad njihovim izvajanjem;
-odgovornost za določitev poslovnega lastništva in klasifikacije za posamezne informacijske vire;
-sodelovanje pri načrtovanju informacijskih rešitev, predvsem odgovornost za definiranje varnostnih zahtev in kontrolnih mehanizmov za informacijske rešitve (npr. zahteve glede revizijskih sledi ...), ter nadzor nad njihovo implementacijo v rešitvah;
-aktivno sodelovanje s poslovnim lastnikom in upraviteljem pri dokumentiranju obratovalnega postopka (navodila za podrobno izvajanje vsakega pomembnega opravila, povezanega z informacijskim virom) za informacijske vire, za katere je glede na pomembnost treba dokumentirati obratovalni postopek.
13.5 Zunanji izvajalci (9. člen)
(1) Če informacijske vire vzdržujejo zunanji izvajalci, jih je treba seznaniti s pravili o varovanju in zaščiti informacij, njihove obveznosti glede varovanja vključiti v pogodbo in podpisati dogovor o varovanju poslovne skrivnosti. V pogodbi je treba opredeliti varnostne standarde, odgovornosti glede varovanja informacij, pravila dostopa v času opravljanja vzdrževalnih del, postopke za poročanje in ukrepanje ob nevarnih dogodkih ter drugo.
(2) Zunanji izvajalci lahko dostopajo in opravljajo posege v varovanih prostorih družbe samo v spremstvu in pod nadzorom pooblaščene osebe v družbi.
13.6 Klasifikacija informacijskega vira (10. člen)
(1) Za zagotovitev neprekinjenega poslovanja je treba informacijske vire ustrezno klasificirati. Tako morajo poslovni lastniki klasificirati vse informacijske vire (informacijska sredstva, sredstva programske opreme, fizična sredstva, ostala nematerialna sredstva in storitve).
(2) Klasifikacija je glede na oceno kritičnosti naslednja:
-Kritičen informacijski vir - vir, ki lahko zamuja za največ dve uri, za delovanje mora biti usposobljen še isti dan.
-Pomemben informacijski vir - vir, od katerega je odvisno poslovanje družbe, za delovanje mora biti usposobljen naslednji delovni dan.
-Odložljiv informacijski vir - vir, ki lahko zamuja več delovnih dni brez večjega vpliva na kakovost poslovanja.
(3) Na klasifikacijo informacijskih virov ne vpliva pomnilniški medij.
13.7 Register informacijskih virov (11. člen)
(1) Družba vodi register informacijskih virov, v katerem so zbrani vsi informacijski viri. Vodenje registra inormacijskih virov je podprto z aplikacijo. Za vsak informacijski vir so vneseni ključni podatki, iz katerih je jasno razvidno, za kakšen informacijski vir gre, njegova kritičnost, pristojne in odgovorne osebe za dodeljevanje pravic za dostop do vira, vzdrževanje, izvedba pravic za dostop ter opisi in opombe glede vira samega.
(2) Za vnose informacijskih virov in popravke v zvezi z njimi je praviloma pristojen poslovni lastnik ali skrbnik vira, izjemoma kdo drug, ki vnos in popravke izvede na podlagi pisnega navodila ali v prisotnosti poslovnega lastnika oz. skrbnika vira. Za vse vnose v register je treba zagotoviti ustrezno stopnjo sledljivosti, kar pomeni, da je mogoče ugotoviti, kdaj je bil izveden posamezen vnos ali sprememba ter kdo ga ali jo je izvedel.
(3) V aplikativno podporo vnosa in sprememb registra informacijskih virov morajo biti vgrajene najmanj naslednje kontrole, ki preprečijo zaključek vnosa, če:
-za informacijski vir niso vneseni vsi podatki, ki so potrebni, da se informacijski vir lahko dodeli v uporabo,
-za kritične informacijske vire ne obstaja odobritev vsaj na enem nivoju (ali poslovni lastnik / skrbnik ali varnostni inženir),
-je uporabnik odobril vir sam sebi (to mora biti preprečeno v aplikaciji),
-informacijski vir ni več v uporabi. Takrat je treba onemogočiti možnost, da se ga dodeli uporabnikom.
(4) Poslovni lastnik registra informacijskih virov je Področje za kadrovske in pravne zadeve.
13.8 Končna določba
Ta akt se objavi na intranetu in začne veljati naslednji dan po objavi.
14.1 Namen dokumenta (1. člen)
(1) Namen tega dokumenta je opredeliti postopke, povezane z dodeljevanjem pravic uporabnikom za dostop do informacijskih virov. Pravice dostopa do informacijskega vira se uporabniku dodelijo izključno na podlagi poslovnih potreb in delovnih zadolžitev uporabnika. Postopki vključujejo sistem notranjih kontrol in so zasnovani z namenom, da:
-se zagotovi zaupnost informacij (prepreči pridobitev dostopa brez ustreznih pooblastil);
-se dostopi do informacijskih virov dodeljujejo racionalno, posebej tam, kjer je to povezano s stroški (npr. licenčna programska oprema);
-se vzpostavi točna evidenca dodeljenih dostopov in s tem nadzor nad dodeljenimi informacijskimi viri (pregled dodeljenih informacijskih virov za posameznega uporabnika in pregled, kateri uporabniki imajo dodeljen posamezen informacijski vir).
(2) Postopki veljajo za vse uporabniške dostope in vse dostope s posebnimi pooblastili (skrbniški oz. administratorski dostopi).
14.2 Obseg in organiziranost (2. člen)
(1) Pojem informacijski vir je opredeljen v internem aktu "Informacijska varnostna politika - Koncept lastništva informacijskih virov". Procesi upravljanja dostopov do informacijskih virov so podprti z aplikacijama "Register informacijskih virov" in "Upravljanje dostopov do informacijskih virov".
(2) Vsak informacijski vir ima svojega poslovnega lastnika (skrbnika) in upravitelja. Odgovornosti, pooblastila in vloge poslovnega lastnika, skrbnika in upravitelja so opredeljene v internem aktu "Informacijska varnostna politika - Koncept lastništva informacijskih virov".
(3) Uporabniki pridobijo dostop do informacijskega vira na podlagi vloge. Vlogo za uporabnika praviloma vnese njegov neposredno nadrejeni, odobri pa jo pooblaščena oseba. Glede na informacijski vir je lahko za odobritev dostopa zahtevana še odobritev od:
-poslovnega lastnika (soglasje poslovnega lastnika informacijskega vira),
-Področja kadrovskih in pravnih zadev (v nadaljevanju: PKPZ) - kadrovski in pravni vidik,
-Področja korporativne varnosti in nadzora (v nadaljevanju: PKVN) - informacijska varnost / varnostni inženir,
-Področja informacijske tehnologije (v nadaljevanju: PIT) - tehnične omejitve.
(4) Nadzor nad dodeljenimi pravicami za informacijske vire se izvaja na naslednjih nivojih:
-poslovni lastnik in oz. ali skrbnik (po pooblastilu poslovnega lastnika) informacijskega vira za posamezni informacijski vir (za nadzor nad uporabniki informacijskega vira in njihovimi pravicami), v fazi odobritve dostopa, občasni ali izredni pregledi uporabnikov in njihovih pravic,
-pooblaščene osebe iz PKPZ za posamezne uporabnike (za nadzor nad skladnostjo delovnih zadolžitev in dodeljenih pravic za informacijske vire), v fazi odobritve dostopa, občasni ali izredni pregledi uporabnikov in njihovih pravic (ob zamenjavi delovnega mesta, reorganizaciji ali odhodu),
-vodja Oddelka informacijske varnosti oz. druge pooblaščene osebe iz PKVN na nivoju informacijskih virov in na nivoju uporabnikov (za namen periodičnih kontrol na vzorcih zaradi preverjanja usklajenosti evidence odobrenih vlog in dejanskega stanja dodeljenih pravic na informacijskih virih).
(5) Poslovni lastnik evidence uporabniških dostopov je PKPZ.
14.3 Usmeritve pri dodeljevanju dostopa do informacijskih virov (3. člen)
(1) Dostop do informacijskih virov Pošte Slovenije se dodeljuje na podlagi poslovne potrebe v okviru delovnega mesta, delovnih nalog ter zadolžitev, ki jih uporabnik opravlja. Za primere izrednega nadomeščanja je treba poskrbeti, da se dostopi po prenehanju nadomeščanja odvzamejo. Nivo dostopa je zasnovan na načelu najmanjših pravic, ki so potrebne za uspešno in učinkovito izvrševanje delovnih nalog in zadolžitev.
(2) Dostop do informacij se omeji:
-s prikazom izborov in menijev za opravila, za katera je uporabnik pooblaščen,
-z ustrezno ureditvijo in omejevanjem dostopa do dokumentacije,
-z različnimi nivoji dostopa za tipe opravil: beri, spremeni, dodaj, briši, izvajaj (read, update, append, delete, execute),
-tako, da izpisi vsebujejo samo tiste podatke, ki so pomembni za uporabo in se izpisujejo na odobrenih tiskalnikih,
-z drugimi mehanizmi.
(3) Način in pristop pri omejevanju dostopa do informacijskega vira je treba načrtovati že ob izgradnji informacijskega vira (aplikacije, rešitve ...), pri tem je treba upoštevati morebitne tehnološke omejitve, predvsem pa klasifikacijo informacijskega vira). Poslovni lastniki praviloma določijo nekaj naborov pravic za standardne uporabnike, pri tem so jim v strokovno pomoč upravitelji informacijskega vira in vodja Oddelka informacijske varnosti.
14.4 POLITIKA DODELITVE INFORMACIJSKIH VIROV
14.4.1 Register informacijskih virov (4. člen)
(1) Register informacijskih virov je seznam vseh informacijskih virov, ki se lahko dodelijo uporabnikom. Vodenje registra informacijskih virov je informacijsko podprto.
(2) Nov informacijski vir in spremembe podatkov na obstoječem viru lahko vnaša samo poslovni lastnik ali skrbnik informacijskega vira. Šele ko ima informacijski vir vnesene vse potrebne podatke, je zanj mogoče vnesti vlogo za dodelitev.
(3) Pred aktiviranjem novega informacijskega vira mora aktiviranje odobriti pooblačena oseba PKVN (praviloma vodja Oddelka informacijske varnosti) in PIT (tehnološki vidik). Ko informacijski vir ni več aktualen (ni več v uporabi), ga mora skrbnik v registru označiti kot neaktivnega, kljub temu se zanj vodi še vsak zgodovina, onemogoči se samo dodeljevanje informacijskega vira uporabnikom.
(4) Prenos poslovnega lastništva informacijskega vira lahko opravi poslovni lastnik (stari) tako, da kot poslovnega lastnika navede drugo osebo. V primeru, da to ni mogoče, lahko prenos poslovnega lastništva opravi tudi administrator.
(5) Za vse spremembe podatkov v registru je treba voditi revizijsko sled, iz katere je razvidno, kaj je bilo spremenjeno, kdaj je bila sprememba opravljena in kdo je spremembo izvedel.
(6) Za delo z aplikacijo "Register informacijskih virov" se upoštevajo navodila za uporabo, v katerih so podrobneje pojasnjeni postopki.
14.4.2 Upravljanje dostopov do informacijskih virov (5. člen)
(1) Za bodočega uporabnika pristojna oseba (praviloma neposredni vodja) vnese vlogo za dodelitev enega ali več informacijskih virov. Vlogo potrdi pooblaščena oseba, praviloma pristojni direktor, vodja službe ali od njega pooblaščena oseba. Sledi proces odobritve za dostop do vsakega od informacijskih virov, kot so navedeni na vlogi. Število pristojnih oseb za odobritev dostopa do informacijskega vira je odvisno od kritičnosti informacijskega vira. Za nekatere manj pomembne informacijske vire in informacijske vire, ki jih uporabnik pridobi kot del standardnih informacijskih storitev, se lahko pri informacijskem viru uporabi nastavitev, da posebne odobritve niso potrebne.
(2) Ko je faza odobritve pri posameznem viru zaključena, se začne postopek izvedbe dodelitve vira, kar opravijo upravitelji informacijskega vira, ki ob zaključku procesa to potrdijo. S tem je postopek odobritve končan.
(3) Če oseba, ki je pristojna za odobritev dostopa do informacijskega vira, presodi, da dostop ni potreben, lahko dostop zavrne. Če ima oseba, ki odobri dostop, premalo informacij, lahko od osebe, ki je vnesla vlogo, zahteva dodatna pojasnila (zakaj uporabnik dostop potrebuje).
(4) Podobno kot odobritev dostopa se izvede odvzem dostopa do informacijskega vira. Pristojna oseba vnese vlogo in nato posamezne vire, za katere se dostop odvzame. Vlogo potrdi pooblaščena oseba. S tem je postopek zaključen. Sledi odvzem dostopa do informacijskega vira, ki ga izvedejo upravitelji informacijskega vira. Ko je odvzem dostopa zaključen, to upravitelj informacijskega vira potrdi in s tem je postopek odvzema končan.
(5) Upravljanje dostopov do informacijskih virov je informacijsko podprto z aplikacijo "Upravljanje dostopov do informacijskih virov".
14.4.3 Izjeme (6. člen)
(1) V izjemnih primerih lahko pooblaščena oseba PKPZ ali PKVN zahteva dodelitev, spremembo ali ukinitev dostopa do informacijskega vira z elektronskim sporočilom neposredno pri upravljavcu informacijskega vira.
(2) Pooblaščena oseba je dolžna v najkrajšem možnem času vnesti zahtevek za dodelitev, spremembo ali ukinitev informacijskega vira v skladu s postopkom iz 6. člena. V primeru, da pooblaščena oseba najkasneje v roku treh delovnih dni ne vnese zahtevka v skladu s postopkom iz 6. člena, mora upravljavec informacijskega vira vzpostaviti prejšnje stanje.
14.5 PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
14.5.1 Vloge za dodelitev in odvzem informacijskih virov (7. člen)
(1) Od dneva, ko stopi v veljavnost ta pravilnik, je treba vse vloge za dodelitev informacijskih virov uporabnikom evidentirati in voditi v skladu s tem aktom. Dodelitev informacijskih virov, ki so bili uporabniku dodeljeni pred začetkom veljavnosti tega akta, je treba evidentirati prek t. i. inicialne vloge, ki jo lahko vnesejo pooblaščene osebe na podlagi podatkov, ki so jih pridobile od uporabnika, upravitelja informacijskega vira ali druge pooblaščene osebe, ki lahko zagotovi verodostojne informacije o dodeljenih virih za posameznega uporabnika ali informacijski vir.
(2) Rok za uskladitev evidence dodeljenih informacijskih virov za posameznega uporabnika z dejanskim stanjem je 31. december 2016. Od takrat dalje vnos novih zapisov v inicialno vlogo uporabnika ni več mogoč, postopki dodelitve in odvzema pravic pa morajo potekati izključno skladno s postopkom, ki ga ta interni akt opredeljuje v 5. členu.
14.5.2 Register informacijskih virov (8. člen)
(1) Za vse obstoječe informacijske vire, ki so do začetka veljavnosti tega akta že bili predmet uporabe, se opravi vnos v register brez postopka odobritve, kot je predviden v 5. členu. Vsak tak vnos se označi na način, da ga je mogoče razlikovati od vnosov v register, ki so bili opravljeni v skladu s tem aktom. Vnose in uskladitve podatkov za informacijske vire opravijo poslovni lastniki ali skrbniki vira.
(2) Rok za uskladitev registra informacijskih virov z dejanskim stanjem je 1. maj 2016, od takrat dalje lahko vnos novih informacijskih virov poteka izključno skladno s postopkom, ki ga opredeljuje ta akt v 5. členu.
14.5.3 Prenehanje veljavnosti obstoječih aktov (9. člen)
(1) Ta akt se objavi na intranetu in začne veljati naslednji dan po objavi.
(2) Z uveljavitvijo tega akta preneha veljati Pravilnik o spremembah Pravilnika o postopkih pri zaposlovanju delavcev ter dodelitvi, spremembi in ukinitvi uporabniških pravic za dostop do informacijskih virov, ki je začel veljati 1. novembra 2015 (okrožnica št. 156/T, 30. 10. 2015).
15.1 UVOD
Etični kodeks Pošte Slovenije d. o. o. in njenih odvisnih družb (v nadaljevanju tudi Pošta Slovenije oz. Skupina) opredeljuje temeljna načela in pravila, po katerih se ravnajo vsi zaposleni. Gre za načela in pravila, ki jih narekujejo tako pravo v obliki predpisov in notranjih pravnih aktov Pošte Slovenije (zakonodaja) kot tudi mehka načela, ki jih vsebujeta morala kot skupek pravil, vrednot, načel in idealov, ki jih posameznik sankcionira sam nad seboj, in etika kot filozofska veda, ki preučuje moralo. Etični kodeks je pomemben tako za zaposlene Pošte Slovenije ter odvisnih družb kot tudi širše, saj prek načel in pravil določa standarde delovanja, upravljanja in vodenja, s katerimi se skrbi za konkurenčnost podjetja ob hkratnem upoštevanju potreb družbe, okolja in razmerij z deležniki.
15.2 NAČELA
Temeljna etična načela Pošte Slovenije oz. Skupine izhajajo iz vrednot podjetja.
15.2.1 Načelo vestnosti in poštenja
Zaposleni se držimo visokih standardov poklicne etike in svoje naloge izvajamo vestno in pošteno. Svoje delo opravljamo v skladu z zakonodajo, internimi akti Pošte Slovenije oz. Skupine ter tem kodeksom tako, da ne škodujemo ugledu družbe.
Posebno pozornost namenjamo prepoznavanju in preprečevanju nedovoljenih ravnanj, za katere velja načelo ničelne tolerance.
15.2.2 Načelo varovanja ugleda Pošte Slovenije
Zaposleni pri opravljanju svojih nalog s svojim delom in vedenjem krepimo ugled Pošte Slovenije oz. Skupine. Ponosni smo, da predstavljamo Pošto Slovenije oz. Skupino, zato je naše delo odgovorno ter usmerjeno v uresničevanje njene vizije. Prizadevamo si dosegati načrtovane poslovne rezultate ter smo pri opravljanju svojega dela in nalog do Pošte Slovenije oz. Skupine lojalni. Zavedati se moramo, da s svojim ravnanjem in komuniciranjem tako na delovnem mestu kot tudi izven delovnega okolja vplivamo na ugled Pošte Slovenije oz. Skupine v javnosti, zato vedno ravnamo v dobrobit družbe.
15.2.3 Načelo ustreznega komuniciranja
Zaposleni moramo s svojimi sodelavci, strankami in tretjimi osebami komunicirati razumljivo, preprosto, pregledno, jedrnato in zanimivo. Biti moramo vljudni in ustrežljivi ter pozorno poslušati, kaj stranka oziroma druge osebe želijo in potrebujejo. Pri komunikaciji zaposleni upoštevamo smernice Komunikacijskega priročnika Pošte Slovenije oz. Skupine in takim podjetjem ne razpravljamo o konkurenčno občutljivih podatkih (cenovni politiki, pogodbenih pogojih, stroških, zalogah, poslovnih načrtih itd.). Pri svojem delu upoštevamo notranje pravne akte s tega področja, kot je Vodič po vprašanjih prava varstva konkurence ter se v primeru dvoma, kako ravnati, obrnemo na pooblaščene osebo za skladnost poslovanja s pravom varstva konkurence.
15.2.4 Varovanje okolja
Pošta Slovenije oz. Skupina je usmerjena k nenehnemu izboljševanju zaščite okolja tako na področju energetske učinkovitosti celotnega poštnega sistema, in sicer pri gradnji, posodabljanju in vzdrževanju objektov, kot tudi pri transportu in ravnanju z odpadki.
15.2.5 Pomoč lokalnim skupnostim in humanitarne dejavnosti družbe
Pošta Slovenije se aktivno vključuje v izvedbo različnih aktivnosti na športnem, izobraževalnem in kulturnem področju, sodelujemo pa tudi pri humanitarnih akcijah. Skladno z jasno začrtano strategijo sponzoriranja in doniranja podpiramo društva, institucije, zavode ter mnoge humanitarne, izobraževalne in razvojne projekte, dejavnosti s področja športa, kulture, izobraževanja, raziskav in druge.
15.2.6 Odnos družbe do medijev
Pošta Slovenije oz. Skupina v skladu s svojo poslovno politiko in dostopom do informacij javnega značaja medijem sporoča in posreduje informacije o tekočem poslovanju Pošte Slovenije, novih storitvah in aktivnostih ter strateških dolgoročnih ciljih in novinarjem ažurno odgovarja na njihova vprašanja. Aktivnosti družbe na področju odnosov z javnostmi opredeljuje Navodilo za delo na področju odnosov z javnostmi, ki ureja vsebino in načine komuniciranja z javnostmi ter določa naloge, pristojnosti in odgovornosti oseb, ki v imenu družbe komunicirajo z javnostmi. Na področju odvisnih družb pa komuniciranje z javnostmi, s poudarkom na odnosih z mediji, opredeljuje dokument Ključne usmeritve za učinkovito korporativno komuniciranje Skupine Pošta Slovenije, s poudarkom na organiziranosti in delovanju Skupine Pošta Slovenije na področju odnosov z mediji. Zaposlenim v Pošti Slovenije oz. Skupini je pri komunikaciji z zunanjimi deležniki na voljo tudi Komunikacijski priročnik Pošte Slovenije, ki vsebuje tudi Priročnik za odnose z mediji. Zaposleni v skladu z navodilom in priročnikom medijem ne smejo dajati nobenih informacij, če za to niso pooblaščeni.
15.2.7 Obveščanje javnosti o pomembnejših dogodkih pri poslovanju družbe
Z vsemi deležniki Pošta Slovenije oz. Skupina komunicira na različne načine in z različnimi sporočili, odprto, profesionalno ter pri tem zasleduje čim višje standarde komuniciranja.
15.3 ODNOS ORGANOV VODENJA DO ZAPOSLENIH, DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV IN DRUŽBE
15.3.1 Zgled vodstva družbe
Poslovodstvo in širše vodstvo Pošte Slovenije oz. Skupine je jasno in nedvoumno zavezano k spoštovanju etičnih pravil, ki jih vsebuje ta kodeks in ki se prek vodstva prenašajo na vse ravni upravljanja v družbi.
Poslovodstvo in širše vodstvo Pošte Slovenije oz. Skupine ter ostali zaposleni v družbi se zavedajo, da ima spoštovanje in upoštevanje temeljnih moralnih vrednot kot tudi veljavnih predpisov ter notranjih pravnih aktov Pošte Slovenije oz. Skupine prednosti tako zanje kot za Pošto Slovenije oz. Skupino kot celoto, saj jih povezuje skupno poslanstvo, pošteni in spoštljivi medsebojni odnosi ter varno in urejeno okolje.
Vodstvo se zaveda pomena vodenja z lastnim zgledom, zato vzdržuje varno, motivacijsko in produktivno delovno okolje ter s sodelavci ravna spoštljivo in dostojanstveno.
15.3.2 Vodstvo spoštuje sprejete zaveze do zaposlenih - tako kolektivne pogodbe kot druge zaveze.
Poslovodstvo Pošte Slovenije oz. Skupine posebno pozornost namenja sodelovanju s sindikati in svetom delavcev ter sodeluje z obema organoma na rednih sejah vodstva družbe in predstavnikov reprezentativnih sindikatov ter sveta delavcev.
15.3.3 Skrb za zaposlene
Pošta Slovenije oz. Skupina veliko skrb in pozornost namenja izobraževanju, pri čemer sistematično načrtujemo in izvajamo izobraževanje zaposlenih ter skrbimo za razvoj vseh naših sodelavcev. Številne aktivnosti za ohranjanje zdravja zaposlenih izvajamo v okviru Programa promocije zdravja na delovnem mestu.
Zaposleni imajo tudi možnost obiskovati poslovodstvo na dnevih odprtih vrat ter poklicati na svetovalni telefon. Na razpolago je tudi brezplačna anonimna psihološka pomoč ter zunanja pooblaščenka za mobing.
15.4 IZVAJANJE KODEKSA
Etični kodeks je objavljen tako na intranetu kot tudi na spletni strani Pošte Slovenije ter tako v elektronski in tiskani verziji dostopen vsem zaposlenim, prav tako pa vodstvo na rednih sestankih zaposlene opozarja na dolžnosti, ki izhajajo iz kodeksa.
Vsak zaposleni se je dolžan vzdržati ravnanja, ki ni zakonito oziroma je v nasprotju z določili tega kodeksa. Prav tako mora zaposleni, ki opazi takšno ravnanje, to takoj prijaviti svojemu nadrejenemu, ta pa pristojni osebi za posamezno področje ter Področju kadrovskih in pravnih zadev.
Za razlago tega kodeksa je pristojno poslovodstvo, ki lahko za to pooblasti drugo osebo.
15.5 VELJAVNOST
Ta kodeks začne veljati 1. oktobra 2016. Z dnem veljavnosti tega kodeksa preneha veljati Etični kodeks ravnanja zaposlenih pri Pošti Slovenije iz februarja 2008.
Maribor, september 2016
_________________________________________________________________________________
16 PRIPOMOČEK ZA PISMONOŠE (Vročanje pisem po posebnih zakonih)
Spoštovane sodelavke in sodelavci!
Pripravili smo pripomoček za vročanje pisem po posebnih zakonih.
Namen pripomočka je praktični prikaz, kako je treba ravnati pri vročanju teh pisem, ob različnih situacijah, ki se pojavijo pri vročanju na terenu.
Upamo, da vam bo pripomoček olajšal delo.
16.1 POTRDITEV PREVZEMA NA VROČILNICI
16.1.1 Vročitev naslovniku
Izpolni naslovnik: 1. Vpis datuma z besedo in / ali številko; 2. Podpis prejemnika.
Izpolni pismonoša: 1. Podpis; 2. Odtis žiga.
16.1.2 Naslovnik ne želi izpisati datuma
Izpolni prevzemnik: 1. Podpis naslovnika.
Izpolni pismonoša: 1. Vpis datuma z besedo in / ali številko; 2. Odtis žiga; 3. Vpis "NASLOVNIK NE ŽELI ZAPISATI DATUMA"; 4. Podpis
16.1.3 Naslovnik se ne more podpisati
Izpolni le pismonoša: 1. Vpis datuma z besedo in / ali številko; 2. Vpis IMENA in PRIIMKA naslovnika; 3. Odtis žiga; 4. Vpis "NASLOVNIK SE NE MORE PODPISATI"; 5. Podpis
16.1.4 Vročitev ZPP-, ZSReg/ZFPPIPP- in ZKP-pisma (druga dostava) članu gospodinjstva, osebi, zaposleni v poslovnem prostoru
Izpolni prevzemnik: 1. Vpis datuma z besedo; 2. Ime in priimek prevzemnika ter vpis razmerja med naslovnikom in prevzemnikom.
Izpolni pismonoša: 1. Podpis; 2. Odtis žiga.
16.1.5 Vročitev ZUP-pisma članu gospodinjstva, osebi, zaposleni v poslovnem prostoru
Izpolni prevzemnik: 1. Vpis datuma z besedo; 2. Podpis prevzemnika; 3. Izjava o pooblastilu.
Izpolni pismonoša: 1. Vpis vrste in številke osebnega dokumenta; 2. Odtis žiga; 3. Podpis.
16.1.6 Vročitev ZPP-, ZSReg/ZFPPIP- in ZKP-pisma pooblaščencu, ki ima overjeno pooblastilo
Izpolni prevzemnik: 1. Vpis datuma z besedo in / ali številko; 2. Podpis pooblaščene osebe ter pripis "PO POOBLASTILU".
Izpolni pismonoša: 1. Odtis žiga; 2. Podpis.
16.1.7 Vročitev ZUP-pisma pooblaščencu, ki ima overjeno pooblastilo (naslovnik je pravna oseba)
Izpolni prevzemnik: 1. Vpis datuma z besedo; 2. Podpis pooblaščene osebe.
Izpolni pismonoša: 1. Odtis žiga; 2. Podpis.
16.1.8 Vročitev ZUP-pisma osebi (t.j. prejemniku), ki izjavi, da ga je naslovnik pooblastil za dvig pisma - na podlagi NEOVERJENEGA POOBLASTILA ali USTNE IZJAVE - t.j. z ustnim ali pisnim neoverjenim pooblastilom (naslovnik je pravna ali fizična oseba)
Izpolni prevzemnik: 1. Vpis datuma z besedo; 2. Podpis pooblaščene osebe; 3. Izjava o pooblastilu.
Izpolni pismonoša: 1. Vpis vrste in številke osebnega dokumenta; 2. Odtis žiga; 3. Podpis.
16.2 VROČITEV NI MOGOČA, KER NI OSEBE ZA PREVZEM
16.2.1 ZPP-, ZKP- in ZSReg/ZFPPIPP-pismo - v HP se pusti obvestilo o prispelem pismu
16.2.1.1 Prvi korak
Izpolni se OBVESTILO O PRISPELEM PISMU za naslovnika.
Izpolni le pismonoša: 1. Datum poskusa vročitve; 2. Vpis datuma - naslednji dan, po datumu dostave / puščenem obvestilu; 3. Ura, ko bo pismonoša ta dan pismo prinesel nazaj na pošto (zaključil z dostavo); 4. Vpis kraja; 5. Vpis datuma; 6. Podpis; 7. Obvestilo se pusti v odklenjenem, poškodovanjem HP ali na vratih stanovanja / poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu.
16.2.1.2 Drugi korak
Izpolni se OBVESTILO SODIŠČU O OPRAVLJENI VROČITVI, obvestilo ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša, a ne do konca: 1. Označi se razlog za nezmožnost vročitve pošiljke; 2. Datum poskusa vročitve; 3. Označitev mesta, kjer je bilo obvestilo puščeno; 4. V spodnji del obvestila se pismonoša NE podpiše in NE izpolnjuje polja V ____, dne.
16.2.1.3 Tretji korak
Izpolni se OBVESTILO O PRISPELEM PISMU na hrbtni strani ovojnice.
Izpolni le pismonoša: 1. Datum puščenega obvestila; 2. Označitev mesta, kjer je bilo obvestilo puščeno; 3. Vpis kraja; 4. Vpis datuma; 5. Podpis.
16.2.1.4 Četrti korak
Izpolni se naslovna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpis datuma puščenega obvestila; 2. Podpis.
16.2.2 ZUP-pismo - v HP se pusti sporočilo o prispelem pismu
16.2.2.1 Prvi korak
Izpolni se SPOROČILO O PRISPELEM PISMU za naslovnika.
Izpolni le pismonoša: 1. Datum poskusa vročitve; 2. Možnost osebnega prevzema; 3. Ura, ko bo pismonoša ta dan pismo prinesel nazaj na pošto (zaključil z dostavo); 4. Vpis datuma - naslednji dan, po datumu dostave / puščenem sporočilu; 5. Označitev mesta, kjer je bilo obvestilo puščeno; 6. Vpis kraja; 7. Vpis datuma; 8. Podpis.
16.2.2.2 Drugi korak
Izpolni se naslovna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici
Izpolni le pismonoša: 1. Datum puščenega obvestila; 2. Podpis; 3. Sporočilo o prispelem pismu, ki ostane na ovojnici (vseh osem točk enako kot v prvem koraku)
16.3 NA DAN DOSTAVE NI HIŠNEGA PREDALČNIKA / NEUPORABEN (ODKLENJEN, POŠKODOVAN, IPD.)
16.3.1 ZPP-, ZKP- in ZSReg/ZFPPIPP-pismo - obvestilo se pusti na naslovu
Skoraj vse enako kot v primeru, če ni osebe za prevzem. Izjema je samo, da se dvakrat (v drugem koraku na obvestilu sodišču ter v tretjem koraku na obvestilu o prispelem pismu) obvezno pripiše v kakšnem predalčniku je bilo puščeno obvestilo (npr. HP ODPRT) oziroma da ni predalčnika (npr. NI HP).
16.3.2 ZUP-pismo - sporočilo se pusti na naslovu
Skoraj vse enako kot v primeru, če ni osebe za prevzem. Izjema je samo, da se na obeh sporočilih o prispelem pismu (levem, ki ostane naslovniku, in desnem, ki ostane na ovojnici) obvezno pripiše v kakšnem predalčniku je bilo puščeno obvestilo (npr. HP ODPRT) oziroma da ni predalčnika (npr. NI HP).
16.4 VLOŽITEV V HP PO POTEKU ROKA ZA PREVZEM
16.4.1 ZPP-pismo
Dopolni se OBVESTILO SODIŠČU o opravljeni vročitvi.
Izpolni le pismonoša: 1. Označitev mesta, kjer je bilo obvestilo puščeno; 2. Vpis kraja; 3. Vpis datuma; 4. Podpis; 5. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi se odtrga in vrne pošiljatelju; 6. Pismo se vloži v HP.
16.4.2 ZUP-pismo
16.4.2.1 Prvi korak
Dopolni se naslovna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpiše se datum vložitve pisma v HP; 2. Podpis.
16.4.2.2 Drugi korak
Izpolni se hrbtna stran SPOROČILA, ki se vrne pošiljatelju.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpiše se datum, ura in navedba "VLOŽENO V HP"; 2. Podpis.
16.5 NASLOVNIK JE NEZNAN ALI PRESELJEN
16.5.1 ZPP- in ZKP-pismo - Neznan - naslovnik je fizična oseba
Situacija: FIZIČNA OSEBA - NEZNAN ali na naslovu ne prevzema pošiljk, nima HP, ni pooblastil osebe za prevzem oz. ni drugih oznak o naslovniku (označenega zvonca).
Naslovna stran pisma se opremi z nalepko ali štampiljko VRNITI / RETURN.
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se razlog vrnitve; 2. Podpis; 3. Odtis žiga; 4. Pismo se vrne pošiljatelju (prvi dan).
16.5.2 ZPP- in ZKP-pismo - Preseljen - naslovnik je fizična oseba
Situacija: FIZIČNA OSEBA - sklenjeno Naslovnikovo naročilo (zaradi preselitve) za prepošiljanje na nov naslov.
Nov naslov se napiše na vse dele ovojnice, pismo se prepošlje na nov naslov.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpiše se nov naslov; 2. Pismo se prepošlje na nov naslov.
16.5.3 ZPP- in ZKP-pismo - naslovnik je pravna oseba - NE posluje na naslovu
Situacija: V register AJPES je vpisan drug naslov pravne osebe, kot je na pošiljki.
Na naslovu se pusti OBVESTILO O PRISPELEM PISMU.
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se razlog vrnitve (DRUG NASLOV - RAZVIDNO IZ AJPES); 2. Podpis; 3. Odtis žiga; 4. Na naslovu se pusti OBVESTILO O PRISPELEM PISMU.
Po vrnitvi z dostave pismonoša obvesti vodjo pošte, da na naslovu pravne osebe ni HP, da pravna oseba ne posluje na naslovu in da ni osebe za prevzem. Vodja pošte v registru AJPES preveri, kateri naslov naslovnika je naveden:
-Če je v register vpisan naslov, na katerega prihajajo pošiljke, in vročitev ni mogoča, ker na naslovu ni osebe za prevzem, pravna oseba nima hišnega predalčnika na naslovu in na tem naslovu ne posluje, je treba o tem takoj obvestiti poslovno enoto. Pismo se vrne pošiljatelju po poteku roka za prevzem.
-Če je v register vpisan drug naslov, se pismo takoj vrne pošiljatelju z oznako "DRUG NASLOV - RAZVIDNO IZ AJPES".
-Če je v registru pravna oseba izbrisana, se pismo takoj vrne pošiljatelju z oznako "IZBRISANO - RAZVIDNO IZ AJPES".
Dodatna okoliščina: V primerih, ko ima pravna oseba sklenjeno Naslovnikovo naročilo za prepošiljanje na drug naslov zaradi preselitve ali pošto obvesti o svoji začasni odsotnosti (pisno, ustno, z Naslovnikovim naročilom za hrambo pošiljk kot poštno ležeče), se pisma VROČAJO na naslovu, ki ga je navedel pošiljatelj. Pisma SE NE PREPOŠILJAJO na drug naslov in NE VRAČAJO iz razloga odsotnosti.
16.5.4 ZUP-pismo - preseljen / nov naslov NI znan - naslovnik je fizična ali pravna oseba
Situacija: Pošti nov naslov naslovnika ni znan.
16.5.4.1 Prvi korak
Naslovna stran pisma se opremi z nalepko ali štampiljko VRNITI / RETURN.
Izpolni le pismonoša: 1. Namesti se nalepka "Vrniti / Return"; 2. Označi se razlog vrnitve (PRESELJEN); 3. Podpis; 4. Odtis žiga.
16.5.4.2 Drugi korak
Izpolni se hrbtna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpiše se vzrok vračanja (Preseljen na drug naslov - nov naslov ni znan); 2. Podpis; 3. Pismo se prvi dan vrne pošiljatelju.
16.5.5 ZUP-pismo - preseljen / sklenjeno Naslovnikovo naročilo - naslovnik je fizična ali pravna oseba
Situacija: Pošti nov naslov naslovnika znan (sklenjeno Naslovnikovo naročilo za prepošiljanje na drug naslov zaradi preselitve).
16.5.5.1 Prvi korak
Naslovna stran pisma se opremi z nalepko ali štampiljko VRNITI / RETURN.
Izpolni le pismonoša: 1. Namesti se nalepka "Vrniti / Return"; 2. Označi se razlog vrnitve (PRESELJEN); 3. Podpis; 4. Odtis žiga.
16.5.5.2 Drugi korak
Izpolni se hrbtna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpiše se vzrok vračanja (preseljen na drug naslov - napisati nov naslov); 2. Podpis; 3. Pismo se prvi dan vrne pošiljatelju.
16.6 VROČANJE PO POTEKU ROKA ZA PREVZEM - NI HIŠNEGA PREDALČNIKA / NEUPORABEN HP
16.6.1 ZPP-pismo
16.6.1.1 Prvi korak
Naslovna stran pisma se opremi z nalepko ali štampiljko VRNITI / RETURN
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se razlog vrnitve in stanje hišnega predalčnika (npr.: HP ODPRT - NEUPORABEN); 2. Podpis; 3. Odtis žiga.
16.6.1.2 Drugi korak
Dopolni se OBVESTILO SODIŠČU o opravljeni vročitvi.
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se razlog vrnitve pisma (ko se kot razlog označi, da je predalčnik neuporaben, se zraven pripiše stanje HP, npr.: HP ODPRT); 2. Vpis kraja; 3. Vpis datuma; 4. Podpis; 5. Pismo se vrne pošiljatelju.
16.6.2 ZUP-pismo
16.6.2.1 Prvi korak
Naslovna stran pisma se opremi z nalepko / štampiljko VRNITI / RETURN.
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se razlog vrnitve in stanje hišnega predalčnika (npr.: HP ODPRT - NEUPORABEN); 2. Podpis; 3. Odtis žiga.
16.6.2.2 Drugi korak
Izpolni se hrbtna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se vzrok vračanja in stanje HP (npr. HP JE NEUPORABEN - ODPRT); 2. Podpis; 3. Pismo se vrne pošiljatelju.
16.7 VAŠ ODNOS DO STRANK VELIKO POMENI
Dostavljavci Pošte Slovenije ste stalna vez z našimi cenjenimi strankami in sooblikujete ogled našega podjetja.
Vaša ravnanja so zelo pomembna! V nadaljevanju so opisana tista, ki jih je dolžan dosledno upoštevati vsak, ki opravlja delo na dostavi.
Komuniciranje
-vljudno in ustrežljivo komuniciram s strankami;
-pozorno poslušam, kaj stranka želi in potrebuje;
-svoje stranke spoštujem in izpolnim dogovorjeno skladno z veljavnimi navodili Pošte Slovenije;
-občutljive informacije in podatke vedno obravnavam zaupno.
Odnosi
-imam profesionalen odnos do dela, do svojih sodelavcev in nadrejenih;
-odgovorno ravnam z delovnimi pripomočki in delovnimi sredstvi;
-skrbim za lastno varnost, varnost opreme, blaga in čistost vozila;
-spoštujem cestnoprometne predpise.
Videz
-s svojim videzom, obnašanjem in znanjem dokazujem svojo profesionalnost;
-moja službena obleka je vedno čista, zlikana in nepoškodovana, brez drugih dodatkov, oznak ali našitkov;
-vsak dan s svojimi ravnanji in obnašanjem predstavljam Pošto Slovenije.
________________________________________________________________________________
17 ČEVLJI
Via del Commercio, 21 - 36071 - Arzignaano (VI) - Italy (PERF).
Čevlji z zaščitnimi zahtevami so predpisani, če obstaja nevarnost poškodb nog. Te nevarnosti so lahko na primer: -sunki ali ukleščenje; -prevračanje, padanje ali kotaljenje predmetov; -stopanje v koničaste ali ostre predmete, vroče ali jedke tekočine. Prosimo upoštevajte tudi predpise združenja poklicnih delavcev. Poškodovanih čevljev se ne sme več uporabljati. Uporaba dodatnih delov, ki niso vstavljeni že od samega začetka kot npr. oblikovan vložek, lahko zmanjša zaščitno funkcijo in s tem njihovo varnost. V primeru, da bi bili potrebni dodatni deli, se prosimo obrnite na našo tehnično službo. V nadaljevanju navedene garancije veljajo za čevlje v dobrem stanju, kar pomeni upoštevanje danih navodil. ROBUSTA ne prevzema nobene odgovornosti za rabo, ki ni v skladu njihovim namenom oziroma, ki ni navedena v teh navodilih za uporabo. Pri upravičeni reklamaciji ROBUSTA čevelj zamenja ali pa prejmete dobropis. Za posredno škodo ne prevzamemo nobene odgovornosti.
17.1.3 Čiščenje in vzdrževanje
Čevlji z usnjeno notranjostjo se morajo za izboljšanje higiene in klime nog nositi z dnevnimi menjavami, s čimer se tudi podaljša njihova življenjska doba. Čevlje po vsaki uporabi hranite na zračnem mestu. S ščetko redno odstranjujte prah in umazanijo s čevljev. Gladko ali impregnirano usnje čistite z običajnim izdelkom za nego. Sušenje vlažnih ali mokrih čevljev direktno na toplotnem viru ni primerno. Lahko pa čevlje sušimo na namenskih sušilcih čevljev. Čevlje z zgornjim delom iz materiala LORICA lahko perete v pralnem stroju pri 30°C. Zgornji deli z ostalih materialov niso pralni.
17.1.4 Standardi
CE oznaka na čevlju pomeni, da čevelj ustreza temeljnim zahtevam evropske Direktive Sveta 89 686 EGS o osebni zaščitni opremi. Odvisno od oznake na čevlju ti ustrezajo kategorijam in zahtevam naslednjih standardov: EN ISO 20345 osebna zaščitna oprema - varnostni čevlji; EN ISO 20347 osebna zaščitna oprema poklicni čevlji; EN ISO 13287 osebna zaščitna oprema - čevlji testna metoda za ugotavljanje upornosti drsenja.
9.1 Uvodna določba
(1) Ta pravilnik se sprejema na podlagi 49. in 51. člena Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije d. o. o. (v nadaljevanju: kolektivna pogodba družbe).
9.2 Namen Dodeljevanja dodatkov in njihove vrste
(2) Z dodatki se ureja dodatno plačilo za delo tistim zaposlenim, ki so pri svojem delu podvrženi okoliščinam, ki so za zaposlenega manj ugodne zaradi negativnega vpliva na njegovo zdravje. Nadalje se z dodatki ureja dodatno plačilo za delo tistim zaposlenim, od katerih se določen del delovnega časa zahtevajo večji umski napori, zaposlenim, ki s svojo prisotnostjo oz. delom v večji meri prispevajo k poslovanju družbe, ter nazadnje zaposlenim, ki opravljajo poklice, za katere na trgu dela povpraševanje močno presega ponudbo (deficitarni poklici).
(3) Dodatki skladno s tem pravilnikom so:
-dodatek za delo v času neugodnih vplivov okolja,
-dodatek za delavce, zaposlene v organizacijski enoti rezerve,
-dodatek za deficitarnost.
(4) Osnova za izračun višine dodatkov iz prejšnjega člena je osnovna bruto plača oz. bruto urna postavka delovnega mesta, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
(5) Dodatek za delo v času neugodnih vplivov okolja pripada delavcem, ki so vsaj 2/3 svojega delovnega časa izpostavljeni neugodnim vplivom okolja. Praviloma so to delavci na naslednjih delovnih mestih:
-raznašalec,
-dostavljalec,
-pismonoša.
Višina dodatka je določena v kolektivni pogodbi družbe.
(6) Poslovodstvo lahko na predlog kadrovsko-pravnega sektorja, reprezentativnega sindikata, sveta delavcev ali direktorja posamezne organizacijske enote s sklepom odloči, da se razen delavcem na delovnih mestih iz prejšnjega člena tega pravilnika dodatek za delo v času neugodnih vplivov okolja dodeli tudi delavcem na drugih delovnih mestih ali posamezniku oz. skupini delavcev znotraj posamezne organizacijske enote.
V primeru spremenjenih okoliščin (spremembe v procesu dela, tehnološke ali druge izboljšave) lahko poslovodstvo s sklepom odloči, da delavcem, ki zasedajo delovna mesta, določena v prejšnjem členu tega pravilnika, ne pripada dodatek. O svoji odločitvi in razlogih zanjo mora poslovodstvo v najkrajšem času obvestiti direktorje organizacijskih enot, ki jih odločitev zadeva.
(7) Do dodatka iz 2. alineje 3. člena tega pravilnika so upravičeni vsi delavci, zaposleni v organizacijski enoti Rezerva. Naloga teh delavcev je nadomeščanje odsotnih delavcev na poštah.
Delavci iz prejšnjega odstavka tega člena so upravičeni do tega dodatka ves čas svoje zaposlitve v organizacijski enoti Rezerva. To pa ne velja za primere, ko delavec na posamezni pošti nadomešča odsotne delavce nepretrgoma več kot dva meseca. Delavec v tem primeru po preteku dveh mesecev izgubi pravico do dodatka iz tega člena.
Dvomesečno obdobje iz prejšnjega odstavka tega člena prične v primeru prekinitve teči znova. To velja tudi v primeru, če je delavec, ki že dlje časa nadomešča odsotnega delavca na posamezni pošti, vsaj za en dan poslan nadomeščat na drugo pošto.
(8) Delovna mesta, ki so upravičena do dodatka za deficitarnost, določi poslovodstvo s posebnim sklepom. Dodatek za deficitarnost je mogoče dodeliti v naslednjih primerih:
-če se kljub večkratnim objavam prostega delovnega mesta na razpis ni prijavil noben kandidat oz. so se prijavili samo kandidati, ki ne izpolnjujejo ustreznih pogojev,
-če je poklic, ki je potreben za zasedbo prostega delovnega mesta, s strani Zavoda RS za zaposlovanje opredeljen kot deficitaren na ravni RS ali na ravni območnih enot zavoda,
-če tako v posameznih primerih narekujejo posebni interesi družbe po pridobitvi določenih vrhunskih strokovnjakov ali v drugih upravičenih primerih (zagotovitev nemotenega delovnega procesa na določenih območjih).
Za dodelitev dodatka za deficitarnost mora biti izpolnjen vsaj eden izmed kriterijev iz prejšnjega odstavka tega člena.
V primeru sprejetja sklepa iz prvega odstavka tega člena so do dodatka za deficitarnost v enaki višini kot na novo zaposleni delavci upravičeni tudi že zaposleni delavci, ki delajo na območju, na katerem je poklic s strani Zavoda RS za zaposlovanje opredeljen kot deficitaren, oziroma ki delajo na območju, kjer se na razpis za objavo prostega delovnega mesta ni prijavil noben kandidat ali zgolj kandidati, ki ne izpolnjujejo ustreznih pogojev za zasedbo delovnega mesta. Če je dodatek za deficitarnost določen iz razlogov v 3. alineji prvega odstavka tega člena, poslovodstvo v sklepu opredeli, kateri delavci so upravičeni do tega dodatka.
9.3 Prehodne in končne določbe
(9) Vsi sklepi, ki jih skladno s tem pravilnikom sprejema poslovodstvo in s katerimi se urejajo vprašanja, povezana z dodatki, veljajo praviloma od prvega dne naslednjega meseca po sprejemu posameznega sklepa, razen če iz samega sklepa ali drugih okoliščin ne izhaja drugače. Za pripravo predlogov sklepov in njihovo posredovanje poslovodstvu je zadolžen kadrovsko pravni sektor.
Za pravilno izvajanje sklepov so odgovorni direktorji organizacijskih enot.
(10) Dodatki iz 49. in 51. člena kolektivne pogodbe družbe se delavcem pričnejo izplačevati šele z uveljavitvijo tega pravilnika.
(11) Ta pravilnik prične veljati prvi dan naslednjega meseca po njegovi objavi v Uradnem glasilu družbe Pošte Slovenije (Maribor, februar 2012).
_________________________________________________________________________________
10 PRAVILNIK O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (Pravilnik o izvajanju notranje kontrole na področju opravljanja prevozov v cestnem prometu)10.1. Splošne določbe (1. člen)
(1) Ta pravilnik ureja vsebino in način izvajanja notranje kontrole na področju opravljanja domačih in mednarodnih prevozov Pošte Slovenije d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: družba) v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: notranja kontrola) v skladu z veljavnimi predpisi s področja cestnega prometa, s čimer se zagotavlja nadzor nad z zakonom in drugimi akti predpisanimi pogoji.
(2) Za trajno notranjo kontrolo nad izvajanjem predpisanih zdravstvenih, delovnih in drugih pogojev, ki so jih dolžni izpolnjevati vozniki za varno upravljanje z vozilom, se uporabljajo zakoni, podzakonski predpisi in splošni akti družbe, ki to področje urejajo.
(3) Notranja kontrola je postopek, s katerim se v sistemu opravljanja prevozov v cestnem prometu obvezno ugotavlja in nadzira izvajanje predpisov s področja prevozov v cestnem prometu in drugih predpisov, ki zagotavljajo varnost v cestnem prometu.
(4) Določbe tega pravilnika veljajo za prevoz oseb z vozili, ki imajo vključno z voznikom več kot devet (9) sedežev, in za prevoz blaga z vozili, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (v nadaljnjem besedilu: tovorna vozila).
(5) V primerih, kjer se v besedilu uporablja izraz "vozilo", se določbe pravilnika smiselno uporabljajo tudi za vozila, ki imajo vključno z voznikom največ devet (9) sedežev, in za prevoz blaga z vozili, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg.
10.2 ORGANIZIRANOST NOTRANJE KONTROLE
10.2.1 Organiziranost notranje kontrole 1. (2. člen)
(1) Ta pravilnik ureja področje notranje kontrole, ki se nanaša na:
-organiziranost,
-nosilce in
-način izvajanja notranje kontrole.
(2) Notranjo kontrolo so dolžni izvajati delavci v družbi, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu.
(3) Delavci v družbi, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu, so razdeljeni v prometno, vozno in pomožno osebje.
Prometno osebje so:
-delavec posamezne poslovne enote, ki opravlja dela skrbnika voznega parka (v nadaljnjem besedilu: skrbnik voznega parka),
-delavec, ki razporeja voznike in vozila poštnega logističnega centra (v nadaljnjem besedilu: prometnik),
-upravnik pošte oz. vodja ustreznega oddelka,
-inšpektor notranje kontrole in
-strokovni delavec za varnost pri delu.
Vozno osebje so uporabniki vozila (v nadaljevanju: vozniki).
Pomožno osebje so:
-splošni vzdrževalci in
-delavci na poštnih enotah (v nadaljnjem besedilu: pošte), ki opravljajo delo, povezano s prevozi (npr. nakladanje in razkladanje vozil ipd.).
(4) Prometno, vozno in pomožno osebje izvaja notranjo kontrolo tako, da v sistemu izvajanja prevozov v cestnem prometu obvezno ugotavlja in nadzira izvajanje predpisov s področja prevozov v cestnem prometu in drugih predpisov, ki zagotavljajo varnost v cestnem prometu.
(5) Izvajanje notranje kontrole obsega:
-kontrolo dela voznikov,
-kontrolo tehnične brezhibnosti vozil in
-kontrolo prevozne dokumentacije.
(6) Prometno, vozno in pomožno osebje za svoje delo odgovarja neposrednemu vodji.
10.2.2 Organiziranost notranje kontrole 2. (3. člen)
(1) Naloge skrbnika voznega parka:
-sestavlja predloge zamenjav in razširitve avtomobilske dostave,
-usklajuje prevzem novih in predajo oz. odprodajo dotrajanih vozil,
-zagotavlja optimalno pokritost terena z vozili,
-izpolnjuje zahteve v skladu z veljavnimi predpisi (tehnični pregledi, registracije vozil, obvezna oprema v vozilih ipd.),
-koordinira aktivnosti v zvezi z vzdrževanjem vozil (redni servisi, popravila ipd.),
-izvaja redne kontrolne preglede vozil,
-zbira in obdeluje podatke o voznem parku,
-spremlja in analizira uporabo voznega parka s poudarkom na racionalni in gospodarni rabi vozil (problematika visoke porabe goriva, visoki stroški vzdrževanja ...),
-sodeluje v postopkih za ugotavljanje krivde za nastalo škodo na vozilih,
-sodeluje pri stimuliranju voznikov,
-opravlja še druge naloge v zvezi z varnostjo pri delu in varstvom pred požarom,
-ugotavlja tehnično brezhibnost vozil in
-ureja dokumentacijo.
(2) Naloge prometnika:
-skrbi za razporejanje voznikov in vozil,
-vodi evidenco opravljenih ur voznikov,
-spremlja in analizira prometne nesreče ter prekrške voznikov in
-ureja dokumentacijo.
(3) Naloge upravnika pošte oz. vodje ustreznega oddelka:
-opravlja naloge prometnika na tistih poštah, kjer v kadrovskem načrtu ni načrtovanega delovnega mesta prometnika,
-s skrbnikom voznega parka koordinira razna dela, povezana z vozili (npr. tehnični pregledi, oprema v vozilih ipd.),
-nadzira izvajanje dnevnih preventivnih pregledov tehnične brezhibnosti naprav, opreme vozil ter upravljanja voznega osebja z vozili in
-kontrolira prevozno dokumentacijo (pravilno izpolnjevanje potnih nalogov, veljavnost prometnega dovoljenja ipd.) ter opremo v vozilu.
(4) Naloge inšpektorja notranje kontrole:
-nadzira in preverja psihofizično stanje voznikov in ostalih delavcev, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu,
-nadzira izvajanje dnevnih preventivnih pregledov tehnične brezhibnosti naprav in opreme vozil,
-kontrolira prevozno dokumentacijo in opremo v vozilu in
-nadzira upoštevanje oz. izvajanje danih zakonov, pravilnikov in navodil s področja cestnega prometa.
(5) Naloge strokovnega delavca za varnost pri delu:
-nadzira in preverja psihofizično stanje voznikov in ostalih delavcev, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu,
-pripravlja ustrezna navodila s področja varstva in zdravja pri delu in
-opravlja naloge in nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varnosti ter zdravja pri delu, požarne varnosti in varstva okolja.
(6) Naloge voznega osebja:
-med vožnjo ima s seboj vso predpisano dokumentacijo, navedeno v prvem odstavku 28. člena tega pravilnika,
-upošteva predpise s področja cestnega prometa,
-z vozilom in drugimi sredstvi, ki jih uporablja, ravna kot dober gospodar,
-izpolni predpisano dokumentacijo in jo izroči pooblaščeni osebi,
-redno in tekoče obvešča neposrednega vodjo o ugotovitvah pri opravljanju prevozov in
-skrbi za tehnično brezhibnost naprav in opreme ter čistočo vozila.
(7) Naloge pomožnega osebja:
-skrbi za tehnično brezhibnost naprav in opreme vozila (splošni vzdrževalci) ter čistočo notranjosti tovornega prostora (delavci na poštah, ki opravljajo delo, povezano s prevozi, npr. nakladanje in razkladanje vozil ipd.) in
-upošteva ter izvaja pravilnike in navodila s področja prevozov v cestnem prometu.
10.2.3 Organiziranost notranje kontrole 3. (4. člen)
O ugotovljenih nepravilnostih, ki so posledica malomarnega ravnanja voznika in ki imajo vpliv na poslovanje družbe, prometno osebje pisno obvešča Področje globalne logistike. Področje globalne logistike o tem in o lastnih ugotovitvah obvešča poslovodstvo, ki odloči o morebitni izvedbi ustreznih ukrepov.
10.3 REGISTRACIJA, TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL, DNEVNA KONTROLA TEHNIČNE BREZHIBNOSTI NAPRAV IN OPREME VOZIL
10.3.1 Registracija, tehnični pregledi vozil, dnevna kontrola tehnične brezhibnosti naprav in opreme vozil 1. (5. člen)
(1) Vozila, ki jih uporablja družba, morajo ustrezati in biti urejena v skladu s predpisi s področja varnosti cestnega prometa ter varnosti in zdravja pri delu.
(2) Posebna skrb mora biti namenjena kontroli naprav za upravljanje in ustavljanje vozila, napravam za spajanje vlečnega in priklopnega vozila, svetlobni opremi vozil, nakladalni ploščadi in opremi za pritrjevanje tovora.
(3) Tehnični pregledi in registracija vozil morajo biti opravljeni skladno z veljavnimi predpisi o varnosti cestnega prometa.
(4) Za tehnični pregled in registracijo vozil poskrbi skrbnik voznega parka v sodelovanju z vozniki.
Skrbnik voznega parka:
-vodi evidenco o registraciji in tehnični brezhibnosti vozil,
-sedem (7) dni pred prvo registracijo vozila posreduje v Področje kadrovskih in pravnih zadev podatke, potrebne za zavarovanje vozila in
-odredi voznikom, da pravočasno odpeljejo vozilo v delavnico, kjer se opravi tehnični pregled vozila in podaljša oz. uredi veljavnost dokumentacije, potrebne za vozilo.
Voznik:
-štirinajst (14) dni pred potekom veljavnosti registracije vozila o tem obvesti skrbnika voznega parka ali upravnika pošte,
-pravočasno pripelje vozilo v delavnico, kjer se opravi tehnični pregled vozila in uredi podaljšanje dokumentacije, potrebne za vozilo, in sicer 10 dni pred iztekom njene veljavnosti, in
-preveri in ugotovi, ali je podaljšanje dokumentacije za vozilo v celoti urejeno.
10.3.2 Registracija, tehnični pregledi vozil, dnevna kontrola tehnične brezhibnosti naprav in opreme vozil 2. (6. člen)
(1) Dnevni preventivni pregled tehnične brezhibnosti naprav in opreme vozila opravi voznik, preden začne z vožnjo. Ta pregled opravi brez posebnih tehničnih sredstev. Vizualno je dolžan pregledati vse sklope (karoserijo in druge dele, barvo, stanje koles in njihovo pritrditev, pnevmatike, svetlobna telesa, vrata ipd.).
(2) Vsebina dnevnega preventivnega pregleda je določena v pravilniku družbe, ki ureja uporabo vozil.
(3) Morebitne manjše okvare je dolžan voznik odpraviti sam (npr. zamenjava žarnice ipd.), ostale okvare pa se odpravijo v delavnici pogodbenega vzdrževalca vozil.
(4) Tehnično brezhibnost vozila potrdi voznik s podpisom na potnem nalogu in v vozni knjigi.
(5) V vozno knjigo voznik vpisuje tudi okvare, do katerih pride pri redni uporabi vozila.
(6) O vsaki prometni nesreči, v kateri je udeležen, ali morebitni drugi poškodbi vozila voznik takoj obvesti neposrednega vodjo.
(7) Izvajanje dnevnih preventivnih pregledov občasno nadzorujejo skrbnik voznega parka, prometnik, upravnik pošte, vodja oddelka in inšpektor notranje kontrole.
10.4 USPOSABLJANJE DELAVCEV, KI OPRAVLJAJO DELO, POVEZANO S PREVOZI V CESTNEM PROMETU
10.4.1 Usposabljanje delavcev, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu 1. (7. člen)
(1) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev skrbi za izvajanje predpisanega usposabljanja voznikov tovornih vozil v skladu z veljavno zakonodajo.
(2) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev skrbi za izvajanje obnavljanja in dopolnjevanja znanja delavcev, ki sodelujejo pri opravljanju prevozov v cestnem prometu. Ti so se obnavljanja in dopolnjevanja znanja dolžni udeleževati.
(3) Prometno osebje je dolžno seznanjati voznike vozil z analizami, ki se nanašajo na podatke o številu prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki vozil v lasti družbe, vzrokih za nesreče, posledicah (poškodbe oseb in materialna škoda), ter podatke o udeleženih voznikih in vozilih.
(4) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev vodi poimensko evidenco o udeležbi na izvedenih usposabljanjih, obnavljanjih in dopolnjevanjih znanja, z navedbo izvajalca.
10.4.2 Usposabljanje delavcev, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu 2. (8. člen)
(1) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev je v sodelovanju s strokovnim delavcem za varnost pri delu dolžan poskrbeti, da imajo vozniki možnost seznanitve z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje cestnega prometa, delovne in varstvene zakonodaje.
(2) Za seznanitev voznikov z novostmi, ki se nanašajo na področje cestnega prometa, so zadolženi neposredni vodje.
(3) Voznike je treba z novostmi na primeren način sproti seznanjati, in sicer ustno na sestankih, s pisnimi obvestili na oglasnih deskah, okrožnicami ali dopisi.
(4)Vozniki so se z novostmi dolžni seznaniti takoj, najkasneje pa v osmih (8) dneh, ali pred uveljavitvijo novosti, če se uveljavi prej kot v osmih (8) dneh. Seznanitev vozniki potrdijo s podpisom. Voznik, ki tega ne stori, ne sme opravljati prevozov.
(5) Neposredni vodja je dolžan voditi evidenco, iz katere je razvidno, kateri delavci so seznanjeni z novostmi.
10.5 ZDRAVSTVENO VARSTVO VOZNIKOV
10.5.1 Zdravstveno varstvo voznikov 1. (9. člen)
Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev in strokovni delavec za varnost pri delu poskrbita, da vozniki zaradi ugotavljanja zdravstvene sposobnosti za izvajanje delovnih nalog opravijo zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Po opravljenem zdravstvenem pregledu vozniki prejmejo zdravniško spričevalo z rokom veljavnosti. Neposredni vodje in vozniki so se dolžni ravnati po mnenju ter omejitvah iz zdravniškega spričevala.
10.5.2 Zdravstveno varstvo voznikov 2. (10. člen)
(1) Vozniki so dolžni opravljati preventivne zdravstvene preglede v skladu z roki za obdobne preventivne zdravstvene preglede, opredeljene v izjavi o varnosti z oceno tveganja.
(2) Evidenco o preventivnih zdravstvenih pregledih in preizkusih znanja s področja varstva pri delu hrani področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev.
10.5.3 Zdravstveno varstvo voznikov 3. (11. člen)
(1) Na drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled se voznika napoti v skladu z določili navodila, ki ureja zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev, in sicer v naslednjih primerih:
-če obstaja utemeljen sum, da voznik iz zdravstvenih razlogov trajno ali začasno ni sposoben opravljati svojega dela,
-če voznik povzroči prometno nesrečo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, drog, zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi,
-če je voznik ob prihodu na delo ali pri delu pod vplivom alkohola, drog, zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali kaže znake, ki vzbujajo takšen sum, in
-če voznik večkrat kaže znake utrujenosti ali druge znake, značilne za uživanje alkohola, drog, zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
(2) Neposredni vodja je dolžan takoj obvestiti vodjo organizacijske enote, ta pa strokovnega delavca za varnost pri delu in področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev, da se za voznika organizira drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.
(3) Če voznik odkloni napotitev na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled po tem členu, stori hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katere se mu lahko odpove pogodba o zaposlitvi.
10.5.4 Zdravstveno varstvo voznikov 4. (12. člen)
(1) Neposredni vodja ne sme voznika, ki je bil na podlagi zdravstvenega spričevala ocenjen kot trajno ali začasno nesposoben za opravljanje svojih delovnih nalog, razporediti na opravljanje del in nalog voznika.
(2) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev vodi evidenco zdravniških spričeval voznikov, ki vsebuje vse potrebne podatke, na podlagi katerih je mogoče spremljati veljavnost zdravniških spričeval in morebitne omejitve.
(3) Področje, pristojno za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelek kadrovskih in pravnih zadev je z informacijami iz evidence dolžan seznanjati neposrednega vodjo voznika.
10.6 Delovni čas, trajanje vožnje, odmori in počitki voznikov tovornih vozil (13. člen)
(1) Voznik je dolžan upoštevati zakon, ki ureja delovni čas in obvezne počitke mobilnih delavcev ter zapisovalno opremo v cestnih prevozih, Uredbo (ES) št. 561/2006 in AETR-sporazum v določilih o delovnem času, počitku in trajanju vožnje s tovornim vozilom.
(2) Med dnevnima počitkoma ali med dnevnim počitkom in tedenskim počitkom sme voznik tovornega vozila voziti 9 ur, dvakrat v tednu lahko dnevno vožnjo podaljša na 10 ur.
(3) Čas vožnje v enem tednu ne sme presegati 56 ur. Skupni čas vožnje katerihkoli dveh zaporednih tednov ne sme presegati 90 ur.
(4) V enem tednu lahko opravi največ 6 dnevnih voženj.
(5) Najkasneje po 4,5 ure vožnje je voznik dolžan imeti 45 minut odmora, ali pa kadarkoli znotraj 4,5 ure naredi 15-minutni odmor ter po izteku 4,5 ure vožnje še 30-minutni odmor.
(6) Odmor pomeni vsako obdobje, v katerem voznik ne sme voziti ali opravljati nobenega drugega dela. Namenjen je izključno za oddih.
(7) Voznik je dolžan imeti dnevni in tedenski počitek.
(8) Počitek pomeni vsako neprekinjeno obdobje, v katerem voznik svobodno razpolaga s svojim časom.
(9) Po opravljeni dnevni vožnji in odmorih je voznik dolžan opraviti redni dnevni počitek, ki traja najmanj 11 ur. Redni dnevni počitek se lahko trikrat tedensko skrajša na 9 ur. Redni dnevni čas počitka je možno izkoristiti tudi v dveh neprekinjenih obdobjih, od katerih mora prvo neprekinjeno obdobje trajati vsaj 3 ure, drugo neprekinjeno obdobje pa vsaj 9 ur. Dnevni čas počitka mora biti izkoriščen v vsakem obdobju 24 ur po koncu predhodnega dnevnega ali tedenskega počitka.
(10) V katerihkoli dveh zaporednih tednih ima voznik vsaj dva redna tedenska počitka ali en redni tedenski čas počitka in en skrajšani čas počitka, ki traja vsaj 24 ur. Redni tedenski počitek traja 45 ur in se lahko v enem tednu skrajša na 24 ur, vendar je treba manjkajoči čas do 45 nadomestiti z enako dolgim obdobjem počitka v enem kosu najkasneje pred koncem tretjega tedna po zadevnem tednu.
(11) Tedenski čas počitka se začne najpozneje na koncu šestih 24-urnih obdobij od konca predhodnega tedenskega časa počitka.
(12) Tedenski čas počitka, ki se začne v enem tednu in se nadaljuje v naslednjem tednu, se lahko prišteje h kateremukoli od dveh tednov, vendar ne k obema.
(13) Voznika, ki potujeta skupaj (dvojna posadka), sta dolžna ob spoštovanju predpisov s področja časa trajanja vožnje, odmorov in počitkov v 30-ih urah potovanja počivati najmanj 9 ur.
(14) Tedenski delovni čas voznika traja 48 ur in ga lahko v posameznem tednu podaljša na 60 ur samo, če v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur.
(15) Delovni čas pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je voznik na delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov, časa počitka in časa razpoložljivosti.
(16) V delovni čas je vključen:
-čas vožnje, natovarjanja in raztovarjanja, čiščenja in tehničnega vzdrževanja in drugega;
-čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in je dolžan biti na svojem delovnem mestu, pripravljen prevzeti običajno delo, obenem pa ima nekatere naloge, ki so povezane z njegovim delom, zlasti ko čaka na natovarjanje ali raztovarjanje.
(17) Čas razpoložljivosti pomeni:
-čas, v katerem se od voznika ne zahteva, da ostane na svojem delovnem mestu, vendar je dolžan biti na voljo, da se ga pozove na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del; ta čas in njegovo predvideno trajanje mora voznik poznati vnaprej, pred odhodom ali neposredno pred dejanskim začetkom dela;
-za voznike v posadki čas sedenja ob vozniku ali ležanja na ležišču v vozilu, medtem ko se vozilo premika.
(18) Nočno delo pomeni vsako delo, ki se opravi med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če voznik v tem obdobju dela 4 ure ali več, potem delovni čas ta dan ne sme biti daljši od 10 ur.
(19) Za neupoštevanje predpisov, navedenih v prejšnjih odstavkih tega člena, v času trajanja vožnje odgovarja voznik tovornega vozila.
(20) Voznike določa za vožnje neposredni vodja. Neposredni vodja je dolžan poskrbeti, da je čas trajanja vožnje voznika tovornega vozila, odmorov in počitkov razporejen v skladu z veljavnimi predpisi.
(21) Neposredni vodja je dolžan poskrbeti za dva voznika v tovornem vozilu (dvojna posadka), kadar voznik zaradi časa, ki je potreben za realizacijo delovne naloge, tega ne more storiti v okviru predpisanega.
(22) Voznik tovornega vozila lahko začne z vožnjo po predpisanem počitku in ne sme biti pod vplivom alkohola, drog, zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu.
(23) Če je očitno, da je voznik utrujen, bolan, pod učinkom psihoaktivnih snovi ali zaradi svojega duševnega stanja nesposoben ali zmanjšano sposoben za varno upravljanje z vozilom, ne sme voziti vozila v lasti družbe. Takega voznika ni dovoljeno določiti za vožnjo, za kar je odgovoren neposredni vodja, ki je zadolžen za določanje voznika za vožnjo.
(24) Nadzor nad izvajanjem predpisov s tega področja izvaja neposredni vodja. Če ugotovi tovrstne kršitve, je dolžan vozniku preprečiti začetek ali nadaljevanje vožnje.
10.7 POTNI NALOG IN TAHOGRAF
10.7.1 Potni nalog in tahograf 1. (14. člen)
(1) Neposredni vodja, ki je zadolžen za določanje voznika za vožnjo, je dolžan zagotoviti, da voznik začne z vožnjo na podlagi potnega naloga, ki ga izda oseba, pristojna za izdajanje potnih nalogov na ustreznem obrazcu. Iz izdanega potnega naloga morajo biti razvidni podatki o vrsti prevoza, nazivu in sedežu družbe, času veljavnosti potnega naloga, imenu in priimku voznika, glavni podatki o začetku, smeri in zaključku vožnje, registrska označba vozila (oz. vozil v primeru vleke priklopnika), štampiljka oz. žig in podpis odgovorne osebe, ki je izdala potni nalog.
(2) Voznik je dolžan zagotoviti, da se v vozilu med vožnjo nahajajo dokumenti, navedeni v 28. členu tega pravilnika, ki so določeni s predpisi s področja cestnega prometa in predpisi o prevozu nevarnega blaga. Voznik v času uporabe vozila hrani to dokumentacijo v vozilu.
(3) Potni nalog je voznik dolžan izpolniti tekoče in čitljivo, in sicer pred začetkom vožnje, z naslednjimi podatki: datum opravljanja prevoza, stanje kilometrskega števca ob začetku vožnje, relacija prevoza in čas odhoda. Ob zaključku vožnje voznik na potnem nalogu izpolni še naslednje podatke: stanje kilometrskega števca ob zaključku vožnje, čas prihoda oz. zaključka vožnje, število prevoženih kilometrov in opravljeni čas vožnje ter morebitna nabava goriva in maziva med vožnjo. Nato se podpiše.
(4) Izpolnjen in zaključen potni nalog je voznik dolžan oddati neposrednemu vodji ali osebi, pooblaščeni za izdajo potnih nalogov.
(5) Potni nalogi se hranijo v arhivu na sedežih posameznih poslovnih enot vsaj eno (1) leto, šteto od dneva, ko so bili zaključeni.
10.7.2 Potni nalog in tahograf 2. (15. člen)
(1) Tovorna vozila morajo imeti v tahografu ustrezen, pravilno vložen in izpolnjen tahografski vložek glede na tip tahografa in hitrostno območje. Če je v tovornem vozilu vgrajena snemalna naprava, je voznik tovornega vozila dolžan pridobiti voznikovo kartico, ki jo mora pravilno uporabljati.
(2) Tahografske vložke in papir za digitalni tahograf izda vozniku tovornega vozila neposredni vodja ali oseba, pooblaščena za izdajanje potnih nalogov.
(3) Voznikom tovornih vozil, ki se ne vračajo vsak dan na pošto, je treba dati zadostno število tahografskih vložkov in papirja za digitalni tahograf za toliko dni, kolikor bodo odsotni.
(4) Vozni tovornega vozila je dolžan tahografski vložek pravilno izpolniti in ga vložiti v tahograf. Skrbeti je dolžan za pravilno delovanje tahografa med vožnjo.
(5) Voznik tovornega vozila ne sme uporabljati naprav na odjemalcu impulzov in drugih sklopih tahografske naprave, ki bi spreminjale ali preprečevala zapise o prevoženi poti, času trajanja vožnje, hitrosti vozila in aktivnostih voznika na tahografskem vložku oz. voznikovi kartici.
(6) Zamenjane tahografske vložke mora voznik tovornega vozila v najkrajšem možnem času, torej takrat, ko jih zaradi predpisov ni več treba imeti med vožnjo pri sebi, predati neposrednemu vodji ali osebi, pooblaščeni za izdajo potnih nalogov, ta pa jih je dolžan, izpolnjene in pregledane, hraniti najmanj 2 (dve) leti po sistemu registrskih številk vozil na sedežih posameznih poslovnih enot. Shranjeni morajo biti tako, da so razvrščeni po datumih, in tako, da so dostopni samo pooblaščenim osebam.
(7) Voznik tovornega vozila, ki je imetnik voznikove kartice in uporablja tudi digitalni tahograf, je dolžan redno prinašati voznikovo kartico neposrednemu vodji ali osebi, pooblaščeni za izdajo potnih nalogov, ta pa je dolžan elektronske podatke pregledati, jih prenesti v podatkovno bazo in jih hraniti najmanj 2 (dve) leti. Časovni presledek med dvema prenosoma elektronskih podatkov iz voznikove kartice v podatkovno bazo ne sme biti daljši od 28 dni.
(8) Oddane tahografske vložke in elektronske podatke v podatkovni bazi lahko uporablja samo skrbnik voznega parka oz. prometnik ter neposredni vodja, in sicer v primeru notranje kontrole ali disciplinskih postopkov. V primeru zunanje kontrole je treba podatke zagotavljati tudi pristojnim inšpekcijskim službam.
(9) Voznik tovornega vozila, ki je na vožnji, je dolžan imeti pri sebi ključ tahografa in tahografske vložke, iz katerih so razvidni podatki o vožnji, odmorih in počitkih ter drugih dejavnostih voznika v tekočem dnevu, ter tahografske vložke za zadnjih 28 dni pred tem dnevom. Voznik tovornega vozila, ki je imetnik voznikove kartice in ki poleg analogne tahografske naprave uporablja tudi digitalni tahograf, je dolžan imeti v času vožnje z analognim tahografom za navedeno obdobje poleg tahografskih vložkov tudi voznikovo kartico.
(10) Če je bil voznik tovornega vozila v predhodnih 28 dnevih odsoten z dela oz. je vozil tovorno vozilo, izvzeto s področja uporabe Uredbe (ES) št. 561/2006 ali AETR, je dolžan imeti potrdilo o dejavnostih na podlagi Uredbe (ES) št. 561/2006 ali Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR). Odsotnost z dela pomeni bolniško odsotnost ali odsotnost zaradi letnega dopusta. Potrdilo mora biti izdano na predpisanem obrazcu, za kar poskrbi neposredni vodja ali oseba, pooblaščena za izdajo potnih nalogov.
(11) Pri elektronski snemalni opremi, ki beleži podatke na drugačen način kot tahograf, nadomešča tahografski vložek voznikova kartica.
(12) Voznik tovornega vozila je dolžan skrbeti za pravilno delovanje tahografa med vožnjo. Skrbeti je dolžan tudi, da je tahografska ura ob prevzemu vozila usklajena z lokalnim časom. Ob vsaki okvari tahografa je dolžan o tem obvestiti neposrednega vodjo. Če voznik tovornega vozila uporablja digitalni tahograf, je dolžan pred začetkom vožnje v tahografsko napravo vnesti državo, v kateri začenja vožnjo.
(13) Voznik tovornega vozila sme tahograf odpirati le zaradi zamenjave tahografskega vložka na zahtevo policista ali inšpektorja za cestni promet. Pooblaščeni organi izdajo potrdilo o odpiranju in pregledu tahografa. Če potrdila ne izdajo sami, mora voznik tovornega vozila to od njih zahtevati.
(14) Voznik tovornega vozila je dolžan s tahografskimi vložki in voznikovo kartico ravnati skladno z veljavnimi predpisi s tega področja. To velja tudi za oddajo tahografskih vložkov in za posredovanje podatkov z voznikove kartice.
(15) Če tahograf neha delovati med vožnjo, voznik tovornega vozila o tem takoj obvesti neposrednega vodjo. V razpredelnico na hrbtni strani tahografskega vložka (pri nedelovanju analognega tahografa) oz. papirja za digitalni tahograf (pri nedelovanju digitalnega tahografa) je dolžan zabeležiti vse podatke o različnih časovnih obdobjih, ki niso registrirana. Na papir za digitalni tahograf je tudi treba vpisati registrsko označbo vozila, ime in priimek voznika ter številko voznikove kartice.
(16) Okvaro tahografa je treba odpraviti takoj po končani vožnji, med katero je prišlo do okvare. O tem, kje se bo odpravila, odloča skrbnik voznega parka oz. prometnik.
(17) Pri posameznih opravilih, ki so povezana z opravljanjem dela voznika tovornega vozila, so dolžni vozniki uporabljati preklopne mehanizme, in sicer zaradi pravilnega beleženja vožnje, počitkov, odmorov, drugih opravil ipd.
(18) Voznik tovornega vozila in neposredni vodja sta dolžna upoštevati določbe pravilnika, ki ureja prepisovanje podatkov o delovnem času iz zapisovalnih naprav in vodenju evidenc.
10.7.3 Potni nalog in tahograf 3. (16. člen)
(1) Kontrolo potnih nalogov, tahografskih vložkov in ostalih podatkov o aktivnostih voznika tovornega vozila opravljata skrbnik voznega parka oz. prometnik, in sicer po metodi na preskok.
(2) V primeru kršitev in pomanjkljivosti sprejmeta ustrezne ukrepe, o čemer vodita posebno evidenco.
10.8 Prevzem in predaja vozil (17. člen)
(1) Skrbnik voznega parka oz. prometnik je dolžan poskrbeti, da so v novem vozilu naprave in oprema, ki pripadajo vozilu, ter da je vozilo označeno v skladu z veljavnimi predpisi s področja cestnega prometa.
(2) Voznik ob prevzemu novega vozila podpiše primopredajni zapisnik, na katerem je poleg voznika podpisan tudi skrbnik voznega parka ali prometnik.
(3) Voznik prevzame vozilo z vso predpisano opremo in dokumentacijo, odvisno od vrste vozila in namena prevoza blaga.
(4) Ob predaji vozila (npr. predlog za odpis vozila) postopek poteka v obratnem vrstnem redu. Skrbnik voznega parka oz. prometnik podpiše primopredajni zapisnik ter skupaj z voznikom pregleda, ali je v vozilu vsa dodatna oprema in dokumentacija.
(5) Če vozilo vozi več voznikov, so dolžni ob menjavi poskrbeti za ustrezen prevzem in predajo vozila. Voznik, ki vozilo predaja, je dolžan naslednjega voznika seznaniti s tehničnim stanjem in opremo vozila osebno ali z zaznambo v vozni knjigi. Oba voznika sta se dolžna podpisati v evidenco zamenjave voznikov v vozni knjigi.
(6) Za manjkajočo opremo in dokumentacijo je odgovoren voznik, ki vozilo predaja.
(7) Neposredni vodje v sodelovanju s skrbniki voznih parkov občasno preverjajo, ali imajo vozniki vso prevzeto opremo in kakšno je stanje opreme. Po potrebi poskrbijo za zamenjavo neuporabne opreme in dopolnitev manjkajoče.
10.9. Obremenitev vozil, pravilen prevzem blaga za prevoz in oddaja blaga prejemniku (18. člen)
(1) V vozilu je dovoljeno prevažati največ toliko oseb, kolikor je navedeno v prometnem dovoljenju.
(2) Za vožnjo se lahko določi le vozilo, ki ustreza namenu prevoza in vrsti tovora, in to tako glede gabaritov kot tudi tehničnih in voznih lastnosti vozila.
(3) Vozila smejo biti obremenjena največ toliko, kot je to navedeno v prometnem dovoljenju, oz. toliko, da so izpolnjeni predpisani pogoji glede skupne mase in osne obremenitve.
(4) Voznik pred vožnjo poleg tehnične brezhibnosti naprav in opreme vozila preveri tudi brezhibnost naloženega in pritrjenega tovora.
(5) Voznik in pomožno osebje na poštah, ki opravljajo delo, povezano s prevozi (npr. nakladanje in razkladanje vozil ipd.), so dolžni redno čistiti prostor za tovor na vozilu oz. na priklopnem in polpriklopnem vozilu.
(6) Voznik je dolžan pošiljko za prevoz prevzeti v taki količini, kot je navedena na:
-zapisniku izmenjave,
-dobavnici in
-drugih dokumentih o tovoru.
(7) Voznik pri nakladanju in razkladanju tovora sproti ugotavlja, ali se naloženi tovor ujema z dokumenti. Paziti je dolžan tudi, da je tovor enakomerno razporejen po prostoru za tovor, upoštevajoč enakomerno obremenitev vozila.
(8) Če voznik sumi, da je tovor težji, kot je zapisano v dokumentih, ali težji, kot znaša nosilnost vozila, je dolžan zahtevati tehtanje tovora oz. vozila. Če se pri tehtanju ugotovi, da je vozilo preobremenjeno, je voznik dolžan zahtevati, da se odvečni tovor razloži, in o tem obvestiti neposrednega vodjo.
(9) Če voznik sumi, da je vozilo preobremenjeno, in če mase tovora ni bilo možno preveriti, je treba to kot pripombo zapisati na dokument o tovoru (zapisnik izmenjave, dobavnica ipd.). Pooblaščeni delavec pošte oz. posameznega pošiljatelja blaga je dolžan tako pripombo podpisati in potrditi s štampiljko oz. žigom.
(10) Prejemnik blaga je dolžan vozniku ob prevzemu blaga potrditi zapisnik izmenjave, tovorni list ali drug dokument o tovoru s podpisom oz. s podpisom in štampiljko oz. žigom (pravna oseba).
(11) Pri vseh opravilih v zvezi s prevozom poštnih pošiljk je treba smiselno upoštevati tudi določila:
-pravilnika, ki ureja varstvo pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil,
-navodila, ki ureja poslovanje s pisemskimi pošiljkami,
-navodila, ki ureja poslovanje s paketnimi pošiljkami,
-navodila, ki ureja poslovanje s Hitro pošto v notranjem prometu,
-navodila, ki ureja poslovanje s Hitro pošto v mednarodnem prometu,
-navodila, ki ureja delo poštnih delavcev pri prevozu poštnih pošiljk,
-navodila, ki ureja zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev,
-navodila za varno delo z nakladalno ploščadjo,
-navodila za varno nalaganje in pritrjevanje tovora v cestnem prometu in
-navodila, ki ureja varno delo z vsebovalniki za prevoz poštnega tovora.
(12) Voznik tovornega vozila je dolžan skrbeti za dopustno obremenitev vozila, pravilno razporeditev tovora, predpisano dolžino, širino in višino naloženega tovora, ustrezno pritrditev tovora in za preprečevanje morebitne protipravne odtujitve blaga.
10.10 Oddaja vozila na popravilo v delavnico (19. člen)
(1) Voznik o morebitnih napakah na vozilu takoj seznani neposrednega vodjo in izpolni obrazec za popravilo avtomobila.
(2) Skrbnik voznega parka preveri upravičenost zahteve za popravilo. In v primeru pozitivnega mnenja posreduje predlog v podpis direktorju poslovne enote ali pooblaščenem delavcu.
(3) Postopki v zvezi s pripravo predloga za vzdrževanje vozila, predajo vozila v popravilo in prevzemom popravljenega vozila so podrobneje opredeljeni v navodilu, ki ureja vzdrževanje avtomobilov.
(4) Redno tehnično vzdrževanje in popravila vozil se izvajajo v delavnici, s katero ima družba sklenjeno pogodbo o vzdrževanju vozil.
(5) Izredna popravila vozil izven delavnice so prepovedana, če lahko pride zaradi popravila do onesnaženja okolja (npr. iztek olja, goriva ipd.).
10.11 Spremljanje in analiza prometnih nesreč ter prekrškov (20. člen)
(1) Za uspešno izvajanje preventivne dejavnosti v cestnem prometu poslovna enota zbira in proučuje podatke, ki se nanašajo na prometne nesreče z vozili v lasti družbe, v katerih so udeleženi v družbi zaposleni vozniki. V ta namen je dolžna zbirati in analizirati naslednje:
-podatke o številu hujših prekrškov in prometnih nesreč,
-vzroke za nesreče,
-posledice nesreč (poškodbe in premoženjska škoda) ter
-statistične podatke o udeleženih voznikih in vozilih.
(2) Ob ugotovljenih statističnih zgostitvah poslovna enota na ustrezen način ukrepa, in sicer tako, da do nadaljnjih kršitev ne prihaja.
(3) Vozniki so dolžni neposrednega vodjo sproti obveščati o policijskih ukrepih in odločbah ter sodbah o prekrških, ki jih zoper njih izdajo organi, pristojni za vodenje postopka o prekršku, in okrajna sodišča.
(4) Ob prometni nesreči je voznik dolžan pridobiti vse potrebne podatke, ki so nujni za reševanje škodnega primera (podatki o udeležencih, njihovih vozilih, katera policijska postaja je zadevo obravnavala ipd.).
(5) Če pristojna oseba ugotovi, da je materialna škoda ob prometni nesreči ali drugem škodnem dogodku posledica ravnanja voznika s krivdno obliko hude malomarnosti ali namena, se za znesek odbitne franšize pri kasko zavarovanju bremeni voznik v skladu z veljavnimi internimi akti.
(6) Poslovna enota hrani dokumentacijo o prometnih nesrečah in prekrških pet (5) let, vključno z zapisniki in sodnimi ter drugimi odločbami. V zvezi s tam ureja vse potrebno z zavarovalnicami.
(7) Poslovne enote so dolžne vsake tri (3) mesece podatke o prometnih nesrečah pošiljati področju, pristojnemu za kadrovske in pravne zadeve, oz. oddelku za korporativno zavarovanje, ki izdela ustrezno poročilo.
10.12 Izdaja prevoznih dokumentov in njihova vrnitev (21. člen)
Pred začetkom vožnje prejme voznik od neposrednega vodje ali osebe, pooblaščene za izdajo potnih nalogov, naslednje dokumente:
-potni nalog,
-tahografske vložke in (ali) papir za digitalni tahograf (voznik tovornega vozila) in
-morebitno drugo potrebno dokumentacijo.
Ko se voznik vrne z vožnje, je neposrednemu vodji ali osebi, pooblaščeni za izdajo potnih nalogov, dolžan oddati vse izpolnjene in zaključene prevozne dokumente.
10.13 Čistoča vozila (22. člen)
(1) Voznik je dolžan skrbeti za čistočo vozila, za katerega je zadolžen. V vozilu morajo biti krpa za čiščenje vetrobranskega stekla, strgalo za led in praviloma še metlica ter goba za čiščenje vozila. Med vožnjo v vozilu ni dovoljeno kajenje, uživanje hrane in telefoniranje; telefoniranje med vožnjo je dovoljeno le, če gre za prostoročno telefoniranje. Takoj po končani vožnji oz. pred predajo vozila drugemu vozniku je voznik dolžan očistiti notranjost vozila.
(2) Voznik je dolžan poskrbeti, da preostali potniki v vozilu smiselno ravnajo v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Kršitev določb tega člena pomeni kršitev delovnih obveznosti.
10.14 Parkiranje vozil (23. člen)
(1) Na parkiriščih pošt so za vsa tovorna vozila zagotovljena parkirna mesta, s čimer so se dolžni seznaniti vsi vozniki. Parkirišča so dostopna ves čas.
(2) Vozniki so pri ustavljanju in parkiranju vozil dolžni upoštevati prometno signalizacijo in veljavne cestnoprometne predpise, ki določajo mesta, na katerih je dovoljeno ustavljanje in parkiranje vozil. Poleg navedenega so dolžni upoštevati navodilo družbe za delo poštnih delavcev pri prevozu poštnih pošiljk in zagotoviti varnost vozila ter tovora in varstvo okolja.
(3) Vozila so vozniki dolžni parkirati na označenih parkirnih mestih vzvratno. Vozila morajo biti očiščena in poravnana z ostalimi parkiranimi vozili ter zaklenjena (tudi na varovanem parkirišču).
(4) Na parkiriščih družbe je hitrost vožnje omejena na 10 km/h.
(5) Za vse posledice, ki bi nastale zaradi parkiranja v nasprotju s prejšnjimi odstavki tega člena, je odgovoren voznik.
10.15 Oznake na vozilih (24. člen)
Vozila morajo biti opremljena in označena v skladu z veljavno zakonodajo. Razne nalepke in druge oznake na vozilu, razen tistih, ki jih odobri vodstvo družbe, niso dovoljene.
10.16 POGOJI ZA VOŽNJO TOVORNEGA VOZILA
10.16.1 Pogoji za vožnjo tovornega vozila 1. (25. člen)
(1) Tovorno vozilo sme v javnem cestnem prometu voziti voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije in veljavno kodo o pridobljeni temeljni kvalifikaciji, vpisano v vozniškem dovoljenju ali v izkaznici o vozniških kvalifikacijah.
(2) Poleg ostalih pogojev je dolžan uspešno opraviti preizkus usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu.
10.16.2 Pogoji za vožnjo tovornega vozila 2. (26. člen)
(1) Na novo zaposleni voznik ali voznik začetnik, ki bo opravljal delo voznika tovornega vozila, je dolžan pred prvo razporeditvijo na samostojno opravljanje del in nalog voznika tovornega vozila opraviti praktičen preizkus vožnje.
(2) O opravljenem praktičnem preizkusu vožnje s tovornim vozilom se izda zapisnik, ki ga hrani oddelek kadrovskih in pravnih zadev posamezne poslovne enote, in sicer najmanj eno (1) leto od datuma opravljanja preizkusa.
(3) Izdani zapisnik vsebuje podatke o:
-vozniku tovornega vozila, ki je opravljal praktični preizkus vožnje, in njegovi uspešnosti oz. ugotovitvah,
-delavcu, ki je bil prisoten ob opravljanju praktičnega preizkusa vožnje posameznega voznika tovornega vozila, in
-datumu opravljanja praktičnega preizkusa vožnje tovornega vozila.
10.17 DRUGE DOLŽNOSTI
10.17.1 Druge dolžnosti 1. (27. člen)
Voznik je dolžan spoštovati zakonske in podzakonske akte Republike Slovenije, ki zadevajo omejitve uporabe cest za promet tovornih vozil in prepoved vožnje posamezne vrste tovornih vozil.
10.17.2 Druge dolžnosti 2. (28. člen)
(1) Voznik je dolžan imeti med vožnjo s seboj naslednjo dokumentacijo:
-veljavno vozniško in prometno dovoljenje,
-potni nalog,
-obrazec za prometno nesrečo (evropsko poročilo),
-izvod licence za tovorno vozilo,
-overjeno fotokopijo pogodbe o najemu ali lizingu tovornega vozila, če vozilo ni last družbe,
-zeleno karto in vsa potrebna dovoljenja oz. dovolilnice, če opravlja prevoze v tujini,
-potrdilo o zavarovanju in
-vozno knjigo.
(2) Voznik je dolžan hraniti vse potrebne dokumente v kabini vozila, in sicer na takšnem mestu, da so mu dosegljivi in da se ne morejo poškodovati.
10.17.3 Druge dolžnosti 3. (29. člen)
(1) Če je vozniku s pravnomočno sodno ali kakšno drugo odločbo izrečen varstveni oz. varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je bila izrečena kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je dolžan o tem takoj obvestiti neposrednega vodjo.
(2) Neposredni vodja je dolžan občasno kontrolirati, ali imajo vozniki veljavna vozniška dovoljenja za vožnjo vozil, za katera so zadolženi. Če ugotovi nepravilnosti, voznika ne sme določiti za vožnjo.
(3) Če voznik izrek ukrepa iz prvega odstavka tega člena zamolči in kljub temu opravlja svoje delo, je sam odgovoren za vse posledice.
10.17.4 Druge dolžnosti 4. (30. člen)
(1) Voznik je dolžan gospodarno ter varčno ravnati z gorivom in upoštevati normative porabe goriva za posamezno vrsto vozila. Pri ugotavljanju vzrokov in posledično odgovornosti voznika za večjo porabo goriva od pričakovane se upošteva namen in teren uporabe vozila.
(2) V primeru neupravičene večje porabe goriva od pričakovane je voznik odškodninsko odgovoren.
10.17.5 Druge dolžnosti 5. (31. člen)
Na poštah in poštnih logističnih centrih morajo biti na primernem mestu shranjeni in vsak trenutek dostopni rezervni ključi vozil.
10.17.6 Druge dolžnosti 6. (32. člen)
(1) Če neposredni vodja izda vozniku pisni ali ustni nakladalni nalog "danes za jutri" in mu določi tudi uro, ko je dolžan biti z vozilom na nakladalnem mestu, se je voznik dolžan vestno in točno ravnati po teh navodilih.
(2) Morebitne spremembe relacij po naročilu neposrednega vodje označi na potnem nalogu voznik, in sicer vedno pred nadaljevanjem vožnje.
10.18 DELOVNI STROJI
10.18.1 Delovni stroji 1. (33. člen)
(1) Delovni stroj je motorno vozilo, ki je namenjeno opravljanju del z vgrajenimi napravami in na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti od 30 km/h (npr. viličar). Upravlja ga lahko le voznik, ki ima opravljen preventivni zdravstveni pregled, uspešno opravljeno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu ter uspešno opravljeno usposabljanje za upravljavca viličarjev ter električnih vozičkov v notranjem transportu. Če opravlja delo na površinah, ki so namenjene za odvijanje javnega cestnega prometa, je dolžan imeti voznik tudi vozniško dovoljenje ustrezne kategorije.
(2) Preden voznik delovnega stroja začne z delom, je tako kot vozniki drugih vozil dolžan opraviti dnevni pregled delovnega stroja.
(3) Z delovnim strojem je voznik dolžan ravnati skladno z navodili proizvajalca, po končanem delu pa ga je dolžan parkirati na primernem mestu in zapustiti v ustreznem stanju.
10.18.2 Delovni stroji 2. (34. člen)
(1) Voznik delovnega stroja je dolžan o vseh okvarah na stroju tekoče obveščati neposrednega vodjo.
(2) Napake se evidentirajo in odpravljajo na način, kot je za vozila predvideno v 19. členu tega pravilnika.
10.19 Lokacije vzdrževanja vozil in mesta za nakladanje ter razkladanje (35. člen)
Režim in organizacija dela se na lokacijah vzdrževanja vozil in mestih za nakladanje ter razkladanje izvaja v skladu s:
-pravilnikom, ki ureja varstvo pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil,
-navodilom, ki ureja delo poštnih delavcev pri prevozu poštnih pošiljk,
-navodilom, ki ureja zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev,
-navodilom, ki ureja varno delo z vsebovalniki za prevoz poštnega tovora, in
-navodilom, ki ureja varno delo z nakladalno ploščadjo.
10.20 Nadzor (36. člen)
Prevoznik in voznik sta dolžna na zahtevo inšpektorja za cestni promet ali druge, po zakonu pooblaščene osebe omogočiti nadzor nad izvajanjem prevozne dejavnosti, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa tudi vpogled v izvedene ukrepe ter celotni sistem izvajanja notranje kontrole.
10.21 KONČNE DOLOČBE
10.21.1 Končne določbe 1. (37. člen)
(1) Kršitev tega pravilnika pomeni hujšo kršitev pogodbe o zaposlitvi, zaradi katere se lahko pogodba o zaposlitvi tudi odpove.
(2) Delavec je dolžan povrniti vso škodo, ki bi jo povzročil zaradi kršitve tega pravilnika, po določilih Zakona o delovnih razmerjih in Obligacijskega zakonika.
10.21.2 Končne določbe 2. (38. člen)
Z vsebino tega pravilnika so se dolžni seznaniti vsi delavci, ki opravljajo delo, povezano s prevozi v cestnem prometu. Po seznanitvi so dolžni podpisati izjavo, s katero potrjujejo seznanitev.
10.21.3 Končne določbe 3. (39. člen)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o izvajanju notranje kontrole na področju opravljanja prevozov v cestnem prometu (Uradno glasilo Pošte Slovenije, št. 2/2009).
(2) Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije in prične veljati naslednji dan po njegovi objavi.
Maribor, november 2014
_________________________________________________________________________________
11 PRAVILNIK O UPORABI SLUŽBENIH VOZIL11.1 Splošne določbe (1. člen)
Ta Pravilnik o uporabi službenih vozil (v nadaljevanju: pravilnik) določa pogoje in način uporabe službenih vozil (v nadaljevanju: vozil) ter obveznosti in odgovornosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem vozil v Pošti Slovenije d. o. o. (v nadaljevanju: družba).
11.2 UPORABA VOZIL
11.2.1 Uporaba vozil 1. (2. člen)
Vozila se smejo uporabljati za službene namene, vezane na opravljanje dejavnosti družbe.
11.2.2 Uporaba vozil 2. (3. člen)
Vozila se smejo uporabljati le na podlagi izdanega potnega naloga za potniški promet oziroma za tovorno motorno vozilo (v nadaljevanju: potni nalog). Potni nalog predhodno podpiše direktor področja oziroma drugi pooblaščeni delavec.
Oseba iz prejšnjega odstavka potnega naloga ne sme podpisati in izdati, če izve, da vozilo ni brezhibno ali da bi vožnja lahko ogrožala varnost prometa in voznika.
11.2.3 Uporaba vozil 3. (4. člen)
Delavec (v nadaljevanju: voznik), ki uporabi vozilo brez podpisanega potnega naloga, je dolžan povrniti vse stroške, nastale z neupravičeno vožnjo, njegovo ravnanje pa predstavlja kršitev delovne obveznosti.
11.2.4 Uporaba vozil 4. (5. člen)
Izjemoma se lahko uporabi vozilo brez podpisanega potnega naloga v primeru nujnih službenih potreb, elementarnih nesreč in drugih nujnih potreb, če voznik ni mogel pravočasno dobiti potnega naloga iz objektivnih razlogov. V tem primeru je voznik dolžan potni nalog pridobiti naknadno.
11.2.5 Uporaba vozil 5. (6. člen)
Pri določanju in odobravanju prevozov z vozilom morata voznik in pooblaščeni delavec upoštevati načelo racionalne in ekonomične uporabe vozila in goriva.
11.2.6 Uporaba vozil 6. (7. člen)
Vozila smejo uporabljati le vozniki, ki imajo veljaven vozniški izpit ustrezne kategorije. Vozilo sme uporabljati le oseba, na katero se glasi potni nalog.
11.3 Obveznosti družbe (8. člen)
Družba mora:
1. vozilo in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb zavarovati pri zavarovalnici,
2. plačati stroške registracije, tehničnega pregleda, rednih servisnih pregledov, vzdrževanja in popravil vozila,
3. povrniti stroške cestnine in morebitnih drugih dajatev,
4. opremiti vozilo v skladu z veljavnimi predpisi s področja cestnega prometa in s priročnim orodjem za manjša popravila,
5. zagotavljati nabavo goriva,
6. napotiti poklicnega voznika na obnavljanje in preverjanje znanja.
11.4 SPREMLJAJOČI DOKUMENTI VOZILA
11.4.1 Spremljajoči dokumenti vozila 1. (9. člen)
Med vožnjo morajo biti v vozilu naslednji dokumenti:
-veljavno prometno dovoljenje,
-potni nalog,
-obrazec za prometno nesrečo (evropsko poročilo),
-izvod licence za tovorno vozilo,
-overjena fotokopija pogodbe o najemu ali lizingu tovornega vozila, če vozilo ni last družbe,
-zelena karta in vsa potrebna dovoljenja oz. dovolilnice, če opravlja prevoze v tujini,
-potrdilo o zavarovanju,
-plačilna kartica za nabavo goriva in
-vozna knjiga.
11.4.2 Spremljajoči dokumenti vozila 2. (10. člen)
Potni nalog je osnovna listina vsakega voznika vozila, s katerim se opravlja prevoz v cestnem prometu. Voznik mora imeti potni nalog med vožnjo pri sebi.
11.4.3 Spremljajoči dokumenti vozila 3. (11. člen)
Potni nalog izda in s podpisom overi pooblaščena oseba - izdajatelj naloga. Potni nalog mora voznik vozila prevzeti pred prevzemom vozila oziroma pred pričetkom vožnje.
11.4.4 Spremljajoči dokumenti vozila 4. (12. člen)
Pri prevzemu vozila je voznik dolžan preveriti brezhibnost vozila za varno vožnjo (luči, smerokaze, zavore idr.) in obvezno opremo vozila.
Voznik mora odkloniti uporabo vozila, če ugotovi, da vozilo ni tehnično brezhibno in ni varno za vožnjo, ali če nima kompletne opreme v vozilu (varnostni trikotnik, prva pomoč, komplet rezervnih žarnic in gasilni aparat).
11.4.5 Spremljajoči dokumenti vozila 5. (13. člen)
Potni nalog mora vsebovati podatke, ki so predvideni s predpisanim obrazcem potnega naloga za potniški promet oziroma potnega naloga za tovorna motorna vozila.
11.4.6 Spremljajoči dokumenti vozila 6. (14. člen)
Kadar istega dne uporablja vozilo več voznikov, je treba praviloma izpolniti nov potni nalog za vsakega voznika, ali pa v rubriki "voznik" na sprednji strani potnega naloga dopisati priimek in ime novega voznika. To lahko stori le pooblaščeni delavec.
11.4.7 Spremljajoči dokumenti vozila 7. (15. člen)
Voznik je dolžan potni nalog pred začetkom vožnje tekoče in čitljivo izpolniti z naslednjimi podatki: datum opravljanja prevoza, stanje kilometrskega števca ob začetku vožnje, relacijo prevoza in čas odhoda. Ob zaključku vožnje voznik na potnem nalogu izpolni še naslednje podatke: stanje kilometrskega števca ob zaključku vožnje, čas prihoda oz. zaključka vožnje, število prevoženih kilometrov in opravljeni čas vožnje ter morebitno nabavo goriva in maziva med vožnjo. Nato se podpiše.
11.4.8 Spremljajoči dokumenti vozila 8. (16. člen)
Voznik vozila mora po končani vožnji oddati izdajatelju potnega naloga pravilno izpolnjen potni nalog.
11.4.9 Spremljajoči dokumenti vozila 9. (17. člen)
Izdajatelj potnega naloga, ki je prevzel pravilno izpolnjen potni nalog, resničnost in točnost podatkov overi s svojim podpisom. V primeru, da je potni nalog pomanjkljivo izpolnjen, ga vrne vozniku vozila v popravek oziroma dopolnitev.
11.5 EVIDENCA O UPORABI VOZIL
11.5.1 Evidenca o uporabi vozil 1. (18. člen)
Voznik vozila vodi vozno knjigo, v katero sproti vpisuje vse podatke, ki so predvideni v obrazcu.
11.5.2 Evidenca o uporabi vozil 2. (19. člen)
Za vsako vozilo se mesečno vodi obračun vseh voženj in stroški vzdrževanja ter poraba goriva.
11.5.3 Evidenca o uporabi vozil 3. (20. člen)
Delavec, ki je zadolžen za vodenje evidence in nadzora nad uporabo vozil, mora za vsako vozilo voditi ustrezne evidence v skladu z navodili za upravljanje voznega parka.
11.6. OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI VOZNIKA VOZILA
11.6.1 Obveznosti in odgovornosti voznika vozila 1. (21. člen)
Voznik vozila je dolžan:
-uporabljati vozilo s skrbnostjo dobrega gospodarja, v skladu s tehničnimi normativi proizvajalca;
-uporabljati vozilo sam in le za naloge, ki so določene s potnim nalogom;
-varovati prejeto vozilo pred poškodbami, uničenjem in odtujitvijo;
-v primeru odvzema prometnega dovoljenja nemudoma obvestiti delavca, pooblaščenega za izdajo potnega naloga;
-pred pričetkom vožnje opraviti dnevni preventivni pregled vozila in ga evidentirati v vozno knjigo;
-po prvih kilometrih vožnje ugotoviti, ali je vozilo sposobno za vožnjo; če ugotovi, da ne ustreza tehničnim zahtevam, ne sme nadaljevati vožnje;
-vse morebitne funkcionalne napake na vozilu prijaviti neposrednemu vodji in jih evidentirati;
-skrbeti za čistočo vozila;
-po končani vožnji napolniti rezervoar službenega avtomobila z gorivom, če je v rezervoarju polovica ali manj goriva;
-opravljati vse obveznosti v zvezi z uporabo vozila po tem pravilniku ter veljavnih predpisih.
11.6.2 Obveznosti in odgovornosti voznika vozila 2. (22. člen)
Voznik, ki vozi vozilo v cestnem prometu, mora biti telesno in duševno zmožen za vožnjo. Med vožnjo vozila ne sme imeti v organizmu nič alkohola, drog, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na varno vožnjo.
11.6.3 Obveznosti in odgovornosti voznika vozila 3. (23. člen)
V primeru prometne nezgode je voznik vozila dolžan pripraviti natančno pisno poročilo o vzrokih in elementih prometne nezgode ter izpolniti "Evropsko poročilo o prometni nezgodi". Prav tako mora o prometni nezgodi obvestiti neposrednega vodjo. V primeru nesoglasja o krivdi, večje materialne škode ali poškodb udeležencev v nesreči mora voznik vozila obvestiti policijo.
11.6.4 Obveznosti in odgovornosti voznika vozila 4. (24. člen)
Uporaba vozila izven opredeljenega v potnem nalogu ter druge kršitve določb tega pravilnika predstavljajo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in lahko imajo za posledico odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na enak način odgovarja voznik za ugotovljeno manjkajočo opremo.
11.6.5 Obveznosti in odgovornosti voznika vozila 5. (25. člen)
Voznik vozila je odškodninsko odgovoren za škodo, povzročeno na vozilu.
11.7 VOZILA ZA SLUŽBENE IN ZASEBNE NAMENE
11.7.1 Vozila za službene in zasebne namene 1. (26. člen)
Pravico do stalne uporabe vozila v službene in zasebne namene imajo generalni direktor, namestnik generalnega direktorja in član poslovodstva (v nadaljevanju: poslovodje). Predsednik nadzornega sveta dodeli vozilo poslovodji, in sicer pod pogoji, ki jih določa ta pravilnik.
Zaradi narave dela lahko poslovodstvo dodeli vozilo za stalno uporabo v službene in zasebne namene tudi drugim delavcem družbe, pri čemer se upoštevajo naslednje okoliščine:
-nujnost uporabe vozila glede na vrsto dela, ki ga delavec opravlja,
-oddaljenost delavčevega bivališča od delovnega mesta,
-zagotovitev stalne dosegljivosti,
-pogostost opravljanja dela izven rednega delovnega časa,
-druge utemeljene okoliščine.
11.7.2 Vozila za službene in zasebne namene 2. (27. člen)
Vozilo se dodeli poslovodji oz. delavcu v uporabo s sklenitvijo pogodbe o dodelitvi vozila, ki se sklene za določen ali nedoločen čas, za uporabo vozila v službene in zasebne namene. O prevzemu in predaji vozila se sestavi zapisnik.
11.10 TEHNIČNI PREGLEDI IN DNEVNI PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL
11.10.1 Tehnični pregledi in dnevni preventivni pregledi vozil 1. (38. člen)
Zaradi preverjanja tehnične brezhibnosti vozil se opravljajo tehnični pregledi v skladu z veljavno zakonodajo s področja cestnega prometa.
Vsa vozila morajo biti servisno pregledana in vzdrževana po navodilih izvajalca.
11.10.2 Tehnični pregledi in dnevni preventivni pregledi vozil 2. (39. člen)
Dnevni preventivni pregled se opravlja vsak dan, preden se vozilo oziroma priklopno vozilo vključi v promet. Če vozilo oziroma priklopno vozilo v enem dnevu uporablja več voznikov, mora vsak izmed teh voznikov pred pričetkom uporabe vozila oziroma priklopnega vozila opraviti dnevni preventivni pregled.
Dnevni preventivni pregled opravlja voznik, ki preventivni pregled potrdi s svojim podpisom na potnem nalogu in v vozni knjigi.
Dnevni preventivni pregled se opravlja brez posebnih tehničnih sredstev. Ob tem se pregledujejo naslednje naprave in oprema:
1. Vizualni pregled:
-karoserija in drugi deli,
-barva,
-kolesa - stanje, potrditev,
-pregled stanja svetlobnih teles,
-vrata - stanje, varovanje.
2. Tahograf - delovanje.
3. Pnevmatike - stanje, globina dezena in ustreznost tlaka.
4. Ustreznost nivoja tekočin (motorno olje, hladilna tekočina, zavorno olje, tekočina za čiščenje vetrobrana ...).
5. Naprave, ki omogočajo normalno vidljivost:
-vetrobran in druge zastekljene površine - stanje, prozornost,
-otiralka vetrobrana - stanje, delovanje,
-naprava za močenje vetrobrana - stanje, delovanje,
-vzvratno ogledalo - stanje, število, položaj.
6. Naprave za kontrolo in dajanje znakov - stanje, delovanje.
7. Motor - aktiviranje, pravilnost delovanja.
8. Naprava za upravljanje: volan - stanje, pritrditev, prosti hod, delovanje.
9. Naprave za zaustavljanje:
-delovna zavora - stanje, učinkovitost,
-pomožna zavora - stanje, učinkovitost,
-parkirna zavora - stanje, zadrževanje vozila,
-stopalka delovne zavore - stanje, dolžina prostega hoda,
-komanda ročne zavore - stanje, dolžina hoda.
10. Naprava za osvetljevanje - stanje, delovanje.
11. Prenosni mehanizem - pomikanje naprej, nazaj.
12. Izpušna cev - stanje, pritrditev.
13. Priključni sistem za spajanje priklopnega in vlečnega vozila.
14. Oprema vozila - vizualno.
15. Pritrditev opreme na vozilu, posebej rezervno kolo.
16. Tovor - pritrditev oziroma zavarovanje pred odtujitvijo.
Poškodbe in okvare oziroma pomanjkljivosti, ugotovljene pri dnevnem preventivnem pregledu, voznik vpiše v vozno knjigo in o tem pred pričetkom vožnje z vozilom obvesti neposrednega vodjo, ki mora to ugotovitev takoj pogledati in se poleg vpisa te ugotovitve tudi podpisati, s čimer potrjuje, da je bil z ugotovitvijo takoj seznanjen. Če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki vplivajo na tehnično brezhibnost vozila, voznik ni mogel odpraviti, mora neposredni vodja poskrbeti, da se odprava teh pomanjkljivosti izvede pri serviserju oziroma vzdrževalcu vozil.
11.11 Končne določbe (40. člen)
Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije in prične veljati naslednji dan po njegovi objavi.
Maribor, november 2014.
11.5.1 Evidenca o uporabi vozil 1. (18. člen)
Voznik vozila vodi vozno knjigo, v katero sproti vpisuje vse podatke, ki so predvideni v obrazcu.
11.5.2 Evidenca o uporabi vozil 2. (19. člen)
Za vsako vozilo se mesečno vodi obračun vseh voženj in stroški vzdrževanja ter poraba goriva.
11.5.3 Evidenca o uporabi vozil 3. (20. člen)
Delavec, ki je zadolžen za vodenje evidence in nadzora nad uporabo vozil, mora za vsako vozilo voditi ustrezne evidence v skladu z navodili za upravljanje voznega parka.
11.6. OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI VOZNIKA VOZILA
11.6.1 Obveznosti in odgovornosti voznika vozila 1. (21. člen)
Voznik vozila je dolžan:
-uporabljati vozilo s skrbnostjo dobrega gospodarja, v skladu s tehničnimi normativi proizvajalca;
-uporabljati vozilo sam in le za naloge, ki so določene s potnim nalogom;
-varovati prejeto vozilo pred poškodbami, uničenjem in odtujitvijo;
-v primeru odvzema prometnega dovoljenja nemudoma obvestiti delavca, pooblaščenega za izdajo potnega naloga;
-pred pričetkom vožnje opraviti dnevni preventivni pregled vozila in ga evidentirati v vozno knjigo;
-po prvih kilometrih vožnje ugotoviti, ali je vozilo sposobno za vožnjo; če ugotovi, da ne ustreza tehničnim zahtevam, ne sme nadaljevati vožnje;
-vse morebitne funkcionalne napake na vozilu prijaviti neposrednemu vodji in jih evidentirati;
-skrbeti za čistočo vozila;
-po končani vožnji napolniti rezervoar službenega avtomobila z gorivom, če je v rezervoarju polovica ali manj goriva;
-opravljati vse obveznosti v zvezi z uporabo vozila po tem pravilniku ter veljavnih predpisih.
11.6.2 Obveznosti in odgovornosti voznika vozila 2. (22. člen)
Voznik, ki vozi vozilo v cestnem prometu, mora biti telesno in duševno zmožen za vožnjo. Med vožnjo vozila ne sme imeti v organizmu nič alkohola, drog, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na varno vožnjo.
11.6.3 Obveznosti in odgovornosti voznika vozila 3. (23. člen)
V primeru prometne nezgode je voznik vozila dolžan pripraviti natančno pisno poročilo o vzrokih in elementih prometne nezgode ter izpolniti "Evropsko poročilo o prometni nezgodi". Prav tako mora o prometni nezgodi obvestiti neposrednega vodjo. V primeru nesoglasja o krivdi, večje materialne škode ali poškodb udeležencev v nesreči mora voznik vozila obvestiti policijo.
11.6.4 Obveznosti in odgovornosti voznika vozila 4. (24. člen)
Uporaba vozila izven opredeljenega v potnem nalogu ter druge kršitve določb tega pravilnika predstavljajo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in lahko imajo za posledico odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na enak način odgovarja voznik za ugotovljeno manjkajočo opremo.
11.6.5 Obveznosti in odgovornosti voznika vozila 5. (25. člen)
Voznik vozila je odškodninsko odgovoren za škodo, povzročeno na vozilu.
11.7 VOZILA ZA SLUŽBENE IN ZASEBNE NAMENE
11.7.1 Vozila za službene in zasebne namene 1. (26. člen)
Pravico do stalne uporabe vozila v službene in zasebne namene imajo generalni direktor, namestnik generalnega direktorja in član poslovodstva (v nadaljevanju: poslovodje). Predsednik nadzornega sveta dodeli vozilo poslovodji, in sicer pod pogoji, ki jih določa ta pravilnik.
Zaradi narave dela lahko poslovodstvo dodeli vozilo za stalno uporabo v službene in zasebne namene tudi drugim delavcem družbe, pri čemer se upoštevajo naslednje okoliščine:
-nujnost uporabe vozila glede na vrsto dela, ki ga delavec opravlja,
-oddaljenost delavčevega bivališča od delovnega mesta,
-zagotovitev stalne dosegljivosti,
-pogostost opravljanja dela izven rednega delovnega časa,
-druge utemeljene okoliščine.
11.7.2 Vozila za službene in zasebne namene 2. (27. člen)
Vozilo se dodeli poslovodji oz. delavcu v uporabo s sklenitvijo pogodbe o dodelitvi vozila, ki se sklene za določen ali nedoločen čas, za uporabo vozila v službene in zasebne namene. O prevzemu in predaji vozila se sestavi zapisnik.
11.7.3 Vozila za službene in zasebne namene 3. (28. člen)
Dodeljeno vozilo sme poslovodja oz. delavec uporabljati v službene in zasebne namene. Poslovodja oz. delavec sme izročiti vozilo v uporabo zaposlenemu pri družbi, ki potuje z njim, ali ožjim družinskim članom. Ožji družinski člani so otroci, zakonski oziroma izvenzakonski partner in starši.
Dodeljeno vozilo sme poslovodja oz. delavec uporabljati v službene in zasebne namene. Poslovodja oz. delavec sme izročiti vozilo v uporabo zaposlenemu pri družbi, ki potuje z njim, ali ožjim družinskim članom. Ožji družinski člani so otroci, zakonski oziroma izvenzakonski partner in starši.
11.7.4 Vozila za službene in zasebne namene 4. (29. člen)
Uporaba vozila tudi v zasebne namene predstavlja boniteto, ki se všteva v osnovo za davek od dohodkov po zakonu o dohodnini in se obračuna mesečno pri izplačilu plače. Boniteta se glede na uporabo vozila v zasebne namene obračuna po naslednjih variantah:
1. več kot 500 km brez goriva,
2. manj kot 500 km brez goriva,
3. več kot 500 km - gorivo plača družba,
4. manj kot 500 km - gorivo plača družba.
Poslovodje so lastnemu preudarku, upoštevajoč racionalnost porabe sredstev družbe, odločijo, po katerem obračunu iz predhodnega odstavka tega člena se delavcu obračuna boniteta za uporabo vozila v zasebne namene. Delavec, ki mu ne bodo povrnjeni stroški za gorivo, ki ga bo porabil v zasebne namene, je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
Poslovodji, ki mu je dodeljeno vozilo v službene in zasebne zamene, družba krije celotne stroške goriva, porabljenega za službene in zasebne namene. Poslovodji, ki mu je dodeljeno vozilo v skladu s tem pravilnikom, ne pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
Uporaba vozila tudi v zasebne namene predstavlja boniteto, ki se všteva v osnovo za davek od dohodkov po zakonu o dohodnini in se obračuna mesečno pri izplačilu plače. Boniteta se glede na uporabo vozila v zasebne namene obračuna po naslednjih variantah:
1. več kot 500 km brez goriva,
2. manj kot 500 km brez goriva,
3. več kot 500 km - gorivo plača družba,
4. manj kot 500 km - gorivo plača družba.
Poslovodje so lastnemu preudarku, upoštevajoč racionalnost porabe sredstev družbe, odločijo, po katerem obračunu iz predhodnega odstavka tega člena se delavcu obračuna boniteta za uporabo vozila v zasebne namene. Delavec, ki mu ne bodo povrnjeni stroški za gorivo, ki ga bo porabil v zasebne namene, je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
Poslovodji, ki mu je dodeljeno vozilo v službene in zasebne zamene, družba krije celotne stroške goriva, porabljenega za službene in zasebne namene. Poslovodji, ki mu je dodeljeno vozilo v skladu s tem pravilnikom, ne pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
11.7.5 Vozila za službene in zasebne namene 5. (30. člen)
Družba se z dodelitvijo vozila obvezuje:
-izročiti dodeljeno vozilo s potrebno tehnično opremo v tehnično brezhibnem stanju z naslednjimi dokumenti: prometnim dovoljenjem, zavarovalno polico, evropskim poročilom o prometni nezgodi, trajnim potnim nalogom in plačilno kartico za gorivo;
-zagotavljati registracijo, vzdrževanje, tehnične in redne servisne preglede vozila na svoje stroške;
-skleniti obvezno in kasko zavarovanje za vozilo, za poslovodje in delavca, ki mu je vozilo dodeljeno, za sopotnike pa zavarovanje za primer invalidnosti in smrti;
-kriti stroške goriva v skladu z 29. členom tega pravilnika;
-kriti ostale stroške, kot so stroški maziva, in druge stroške za uporabo vozila v namene iz tega pravilnika na podlagi računov, na katerih mora biti navedena registrska označba vozila.
Družba se z dodelitvijo vozila obvezuje:
-izročiti dodeljeno vozilo s potrebno tehnično opremo v tehnično brezhibnem stanju z naslednjimi dokumenti: prometnim dovoljenjem, zavarovalno polico, evropskim poročilom o prometni nezgodi, trajnim potnim nalogom in plačilno kartico za gorivo;
-zagotavljati registracijo, vzdrževanje, tehnične in redne servisne preglede vozila na svoje stroške;
-skleniti obvezno in kasko zavarovanje za vozilo, za poslovodje in delavca, ki mu je vozilo dodeljeno, za sopotnike pa zavarovanje za primer invalidnosti in smrti;
-kriti stroške goriva v skladu z 29. členom tega pravilnika;
-kriti ostale stroške, kot so stroški maziva, in druge stroške za uporabo vozila v namene iz tega pravilnika na podlagi računov, na katerih mora biti navedena registrska označba vozila.
11.7.6 Vozila za službene in zasebne namene 6. (31. člen)
Poslovodja oz. delavec, ki mu je dodeljeno vozilo, ima naslednje obveznosti:
1. uporabljati vozilo v skladu z namenom dodelitve,
2. ravnati z vozilom s skrbnostjo dobrega gospodarja in skladno s tehničnimi navodili proizvajalca,
3. med vožnjo vozila ne sme imeti v organizmu nič alkohola, drog, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na varno vožnjo,
4. skrbeti za vzdrževanje vozila in takoj obvestiti družbo o napakah in potrebnih popravilih,
5. zaključiti potni nalog po preteku obdobja, za katerega je bil izdan, ter v potni nalog vpisati samo začetno in končno stanje prevoženih kilometrov brez dnevnih relacij in časa vožnje,
6. voditi evidenco o prevoženih kilometrih v službene in zasebne namene ter evidenco o porabi goriva na obrazcu, ki je priloga 1 k temu pravilniku,
7. vsakega prvega v mesecu poslati v Področje za finance račune o nakupu goriva za pretekli mesec, skupaj z izpolnjenim obrazcem iz 6. točke prvega odstavka tega člena, ter na konec obrazca vpisati vsoto porabljenega goriva.
Poslovodja oz. delavec, ki mu je dodeljeno vozilo, ima naslednje obveznosti:
1. uporabljati vozilo v skladu z namenom dodelitve,
2. ravnati z vozilom s skrbnostjo dobrega gospodarja in skladno s tehničnimi navodili proizvajalca,
3. med vožnjo vozila ne sme imeti v organizmu nič alkohola, drog, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na varno vožnjo,
4. skrbeti za vzdrževanje vozila in takoj obvestiti družbo o napakah in potrebnih popravilih,
5. zaključiti potni nalog po preteku obdobja, za katerega je bil izdan, ter v potni nalog vpisati samo začetno in končno stanje prevoženih kilometrov brez dnevnih relacij in časa vožnje,
6. voditi evidenco o prevoženih kilometrih v službene in zasebne namene ter evidenco o porabi goriva na obrazcu, ki je priloga 1 k temu pravilniku,
7. vsakega prvega v mesecu poslati v Področje za finance račune o nakupu goriva za pretekli mesec, skupaj z izpolnjenim obrazcem iz 6. točke prvega odstavka tega člena, ter na konec obrazca vpisati vsoto porabljenega goriva.
11.7.7 Vozila za službene in zasebne namene 7. (32. člen)
Poslovodja oz. delavec je dolžan nemudoma vrniti vozilo v brezhibnem stanju z vso predano opremo in dokumentacijo, če ni več upravičen uporabljati vozila za stalne službene in zasebne namene.
Poslovodja oz. delavec je dolžan nemudoma vrniti vozilo v brezhibnem stanju z vso predano opremo in dokumentacijo, če ni več upravičen uporabljati vozila za stalne službene in zasebne namene.
11.7.8 Vozila za službene in zasebne namene 8. (33. člen)
Družba lahko zamenja vozilo, dodeljeno poslovodji oz. delavcu, po preteku najmanj dveh (2) let, odvisno od števila prevoženih kilometrov in stanja vozila.
Družba lahko zamenja vozilo, dodeljeno poslovodji oz. delavcu, po preteku najmanj dveh (2) let, odvisno od števila prevoženih kilometrov in stanja vozila.
11.7.9 Vozila za službene in zasebne namene 9. (34. člen)
Poslovodja oz. delavec ima možnost odkupa vozila v primeru zamenjave, vendar ne prej kot po preteku roka iz prejšnjega člena tega pravilnika.
Poslovodja oz. delavec ima možnost odkupa vozila, ki ga je uporabljal, tudi v primeru razporeditve na drugo delovno mesto, na katerem ni upravičen do stalne uporabe vozila v službene in zasebne namene, in v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi upokojitve.
O prodaji vozila v skladu s tem členom odločajo poslovodje, razen v primeru prodaje vozila poslovodji. V tem primeru poda soglasje nadzorni svet, pogodbo pa podpiše predsednik nadzornega sveta.
Poslovodja oz. delavec ima možnost odkupa vozila v primeru zamenjave, vendar ne prej kot po preteku roka iz prejšnjega člena tega pravilnika.
Poslovodja oz. delavec ima možnost odkupa vozila, ki ga je uporabljal, tudi v primeru razporeditve na drugo delovno mesto, na katerem ni upravičen do stalne uporabe vozila v službene in zasebne namene, in v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi upokojitve.
O prodaji vozila v skladu s tem členom odločajo poslovodje, razen v primeru prodaje vozila poslovodji. V tem primeru poda soglasje nadzorni svet, pogodbo pa podpiše predsednik nadzornega sveta.
11.8 Uporaba vozil v zasebni lasti in rent-a-car (35. člen)
V primeru nujne službene poti in kadar ni na razpolago vozila niti ni primerne možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom, lahko delavec, po predhodni odobritvi poslovodje oz. direktorja področja oz. direktorja poslovne enote, uporabi svoje vozilo na krajših relacijah (do 130 km) ali najame vozilo (po sistemu rent-a-car), kadar bo dolžina celotne relacije službene poti več kot 130 km.
Morebitna škoda, ki bi nastala pri uporabi vozila v zasebni lasti, gre v breme lastnika vozila v zasebni lasti, če je ne bi poravnala zavarovalnica.
Za uporabo vozila v zasebni lasti se poslovodji oz. delavcu povrnejo stroški po veljavni kilometrini.
Morebitna škoda, ki bi nastala pri uporabi vozila v zasebni lasti, gre v breme lastnika vozila v zasebni lasti, če je ne bi poravnala zavarovalnica.
Za uporabo vozila v zasebni lasti se poslovodji oz. delavcu povrnejo stroški po veljavni kilometrini.
11.9 VZDRŽEVANJE VOZIL
11.9.1 Vzdrževanje vozil 1. (36. člen)
Za vsako vozilo mora biti določen delavec, ki je zadolžen za vzdrževanje ter tehnično brezhibnost vozila.
11.9.2 Vzdrževanje vozil 2. (37. člen)
Vzdrževanje vozila obsega predvsem:
-pravočasno opravljanje tehničnih pregledov in podaljševanje registracije,
-opravljanje rednih vzdrževalnih del in popravil tako v garancijski dobi kakor tudi izven garancijske dobe,
-oddajo in prevzem vozila v primeru popravila pri pristojnem servisu,
-vzdrževanje zunanje in notranje čistoče vozila,
-opravila, ki so potrebna, da je vozilo opremljeno s predpisanimi napravami in opremo,
-popravilo okvare, ki nastane na vozilu, če jo je mogoče popraviti z orodjem in sredstvi, ki so na razpolago.
-pravočasno opravljanje tehničnih pregledov in podaljševanje registracije,
-opravljanje rednih vzdrževalnih del in popravil tako v garancijski dobi kakor tudi izven garancijske dobe,
-oddajo in prevzem vozila v primeru popravila pri pristojnem servisu,
-vzdrževanje zunanje in notranje čistoče vozila,
-opravila, ki so potrebna, da je vozilo opremljeno s predpisanimi napravami in opremo,
-popravilo okvare, ki nastane na vozilu, če jo je mogoče popraviti z orodjem in sredstvi, ki so na razpolago.
11.10 TEHNIČNI PREGLEDI IN DNEVNI PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL
11.10.1 Tehnični pregledi in dnevni preventivni pregledi vozil 1. (38. člen)
Zaradi preverjanja tehnične brezhibnosti vozil se opravljajo tehnični pregledi v skladu z veljavno zakonodajo s področja cestnega prometa.
Vsa vozila morajo biti servisno pregledana in vzdrževana po navodilih izvajalca.
11.10.2 Tehnični pregledi in dnevni preventivni pregledi vozil 2. (39. člen)
Dnevni preventivni pregled se opravlja vsak dan, preden se vozilo oziroma priklopno vozilo vključi v promet. Če vozilo oziroma priklopno vozilo v enem dnevu uporablja več voznikov, mora vsak izmed teh voznikov pred pričetkom uporabe vozila oziroma priklopnega vozila opraviti dnevni preventivni pregled.
Dnevni preventivni pregled opravlja voznik, ki preventivni pregled potrdi s svojim podpisom na potnem nalogu in v vozni knjigi.
Dnevni preventivni pregled se opravlja brez posebnih tehničnih sredstev. Ob tem se pregledujejo naslednje naprave in oprema:
1. Vizualni pregled:
-karoserija in drugi deli,
-barva,
-kolesa - stanje, potrditev,
-pregled stanja svetlobnih teles,
-vrata - stanje, varovanje.
2. Tahograf - delovanje.
3. Pnevmatike - stanje, globina dezena in ustreznost tlaka.
4. Ustreznost nivoja tekočin (motorno olje, hladilna tekočina, zavorno olje, tekočina za čiščenje vetrobrana ...).
5. Naprave, ki omogočajo normalno vidljivost:
-vetrobran in druge zastekljene površine - stanje, prozornost,
-otiralka vetrobrana - stanje, delovanje,
-naprava za močenje vetrobrana - stanje, delovanje,
-vzvratno ogledalo - stanje, število, položaj.
6. Naprave za kontrolo in dajanje znakov - stanje, delovanje.
7. Motor - aktiviranje, pravilnost delovanja.
8. Naprava za upravljanje: volan - stanje, pritrditev, prosti hod, delovanje.
9. Naprave za zaustavljanje:
-delovna zavora - stanje, učinkovitost,
-pomožna zavora - stanje, učinkovitost,
-parkirna zavora - stanje, zadrževanje vozila,
-stopalka delovne zavore - stanje, dolžina prostega hoda,
-komanda ročne zavore - stanje, dolžina hoda.
10. Naprava za osvetljevanje - stanje, delovanje.
11. Prenosni mehanizem - pomikanje naprej, nazaj.
12. Izpušna cev - stanje, pritrditev.
13. Priključni sistem za spajanje priklopnega in vlečnega vozila.
14. Oprema vozila - vizualno.
15. Pritrditev opreme na vozilu, posebej rezervno kolo.
16. Tovor - pritrditev oziroma zavarovanje pred odtujitvijo.
Poškodbe in okvare oziroma pomanjkljivosti, ugotovljene pri dnevnem preventivnem pregledu, voznik vpiše v vozno knjigo in o tem pred pričetkom vožnje z vozilom obvesti neposrednega vodjo, ki mora to ugotovitev takoj pogledati in se poleg vpisa te ugotovitve tudi podpisati, s čimer potrjuje, da je bil z ugotovitvijo takoj seznanjen. Če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki vplivajo na tehnično brezhibnost vozila, voznik ni mogel odpraviti, mora neposredni vodja poskrbeti, da se odprava teh pomanjkljivosti izvede pri serviserju oziroma vzdrževalcu vozil.
Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije in prične veljati naslednji dan po njegovi objavi.
Maribor, november 2014.
_________________________________________________________________________________
12.1 SPLOŠNE DOLOČBE
12.1.1 Predmet in namen navodila (1. člen)
(1)To navodilo ureja pravice, obveznosti in dolžnosti delavcev v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege (v nadaljnjem besedilu: bolniška odsotnost) ter pravice in naloge Pošte Slovenije d. o. o. kot delodajalca (v nadaljnjem besedilu: družba) pri javljanju, spremljanju in izvajanju nadzora bolniških odsotnosti.
(2) Namen navodila je krepitev zavesti delavcev, da so dolžni skrbeti za svoje zdravje, dosledno upoštevati navodila osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije (v nadaljnjem besedilu: pristojni zdravnik) ter si v skladu z navodili pristojnega zdravnika prizadevati za čim hitrejšo vrnitev na delo.
(3) Delodajalec ima pravico od pristojnega zdravnika pridobiti oziroma zahtevati navodila o predpisanem režimu gibanja oziroma ravnanja v času bolniške odsotnosti.
12.2 OBVEZNOSTI IN DOLŽNOSTI DELAVCEV
12.2.1 Obveščanje družbe o bolniški odsotnosti (2. člen)
(1) O nastopu bolniške odsotnosti je delavec takoj, najkasneje pa v 24 urah po začetku odsotnosti, dolžan obvestiti neposredno nadrejenega vodjo v svoji organizacijski enoti (v nadaljnjem besedilu: vodja). Delavcu neposredno nadrejeni vodja mora prejeto obvestilo takoj po prejemu posredovati v oddelek za kadrovske zadeve (v nadaljnjem besedilu: OKZ) oziroma v področje kadrovskih in pravnih zadev (v nadaljnjem besedilu: PKPZ). Družbo lahko o nastopu bolniške odsotnosti delavca obvesti na zgoraj navedeni način tudi oseba, ki živi z delavcem v skupnem gospodinjstvu, ali oseba, pri kateri se delavec zdravi.
(2) Hkrati z obvestilom o nastopu bolniške odsotnosti mora delavec na zgoraj naveden način sporočiti tudi datum prvega kontrolnega pregleda, kakor tudi datume vseh nadaljnjih kontrolnih pregledov pri pristojnem zdravniku, če so določeni in / ali so mu znani, da delodajalec lahko planira in organizira delovni proces.
(3) Istega dne, najkasneje pa naslednji delovni dan do 9. ure po tem, ko mu pristojni zdravnik zaključi bolniško odsotnost, je delavec dolžan obvestiti vodjo, oziroma OKZ oziroma PKPZ o datumu vrnitve na delo.
(4) Potrdilo o začasni zadržanosti z dela (v nadaljnjem besedilu: bolniški list) je delavec dolžan posredovati v OKZ oziroma PKPZ do zadnjega delovnega dne v mesecu oziroma najkasneje do prvega dne v mesecu za pretekli mesec oziroma prvi delovni dan v mesecu. Navedeno velja tudi, če se bolniška odsotnost nadaljuje v naslednji mesec.
(5) Če delavec bolniškega lista ne dostavi v roku iz prejšnjega odstavka, je delavec dolžan OKZ oziroma PKPZ najkasneje do drugega delovnega dne v mesecu obvestiti o vrsti bolniške odsotnosti in o datumu posredovanja bolniškega lista za pretekli mesec.
(6) Ravnanje delavca v nasprotju z določili tega člena predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
12.2.2 Prisotnost na domu (3. člen)
(1) V času bolniške odsotnosti je delavec, ki se zdravi doma, dolžan ostati na naslovu, ki ga je sporočil družbi. Odsotnost s tega naslova je lahko upravičena le v primeru dovoljenja pristojnega zdravnika.
(2) Če se delavec ne zdravi na svojem stalnem ali začasnem bivališču, ki ga ima v evidenci delodajalec, je obveznost delavca, da javi celoten naslov, vključno s številko stanovanja, ter ime in priimek osebe, pri kateri se zdravi, na način, kot je naveden ob nastopu odsotnosti z dela. V tem primeru se ta delavčev naslov smatra kot kraj bivanja v času bolniške odsotnosti.
(3) V času bolniške odsotnosti zaradi nege je delavec dolžan negovanca spremljati na zdravniške preglede, terapije ali ob odhodu v zdravilišče.
(4) V času bolniške odsotnosti je odhod izven kraja bivanja upravičen ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo ali v zdravilišče ter v drugih upravičenih primerih, če tako odsotnost z doma dovoli pristojni zdravnik. Delavec je dolžan odsotnost izven kraja bivanja javiti vodji oziroma OKZ oziroma PKPZ. Če delavec iz upravičenih razlogov tega ne more storiti sam, lahko to zanj stori druga oseba.
(5) Če pristojni zdravnik delavcu odobri odhod izven kraja bivanja oziroma odobri odhod v tujino za namen, ki ni vezan na zdravniški pregled, terapijo ali zdravilišče, je delavec pred odhodom dolžan o odhodu obvestiti vodjo oziroma OKZ oziroma PKPZ in pri tem navesti točno obdobje odsotnosti od doma. Prav tako mora delavec v OKZ oziroma PKPZ posredovati kopijo pisnega dovoljenja pristojnega zdravnika, da lahko odide / odpotuje izven kraja bivanja za namen, ki ni vezan na zdravniški pregled, terapijo ali zdravilišče.
(6) Če delavec v času nadzora bolniške odsotnosti ni doma, mora takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan od izdaje obvestila o nadzoru bolniške odsotnosti, kontaktni osebi, navedeni na obvestilu, sporočiti razloge svoje odsotnosti z doma.
12.2.3 Spoštovanje navodil (4. člen)
(1) V času bolniške odsotnosti, je delavec dolžan spoštovati navodila pristojnega zdravnika in določbe tega navodila.
(2) V tem času ne sme opravljati nikakršnega pridobitnega ali nepridobitnega dela niti opravljati dela, ki bi negativno vplivalo na njegovo zdravstveno stanje oziroma bi vplivalo na poslabšanje delavčevega zdravstvenega stanja, niti ne sme brez dovoljenja pristojnega zdravnika odpotovati iz kraja bivanja.
12.3 SPREMLJANJE IN NADZOR BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI
12.3.1 Spremljanje in nadzor bolniških odsotnosti (5. člen)
(1) Družba z namenom pospešitve vrnitve delavca na delo in po potrebi v sodelovanju s pristojnimi zdravstvenimi organizacijami spremlja in izvaja nadzor bolniške odsotnosti delavca.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka družba opravlja interni in eksterni nadzor.
12.3.2 Nadzorniki (6. člen)
(1) Interni nadzor bolniških odsotnosti opravljajo delavci družbe (v nadaljnjem besedilu: nadzorniki), ki jih za to pooblasti poslovodstvo družbe oziroma direktor poslovne enote. Eksterni nadzor bolniških odsotnosti pa opravljajo zunanji izvajalci (v nadaljnjem besedilu: nadzorniki), s katerim družba sklene ustrezno pogodbo.
(2) Nadzorniki so dolžni posredovane podatke uporabljati in varovati v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in jih po zaključenem postopku izbrisati, če jih ne potrebujejo za izvedbo nadaljnjih postopkov.
12.4 NAČIN IZVAJANJA NADZORA BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI
12.4.1 Način izvajanja nadzora bolniških odsotnosti (7. člen)
Nadzor se izvaja v delovnem času delavca, lahko pa se opravi tudi v popoldanskem in večernem času ter ob vikendih ali praznikih, saj je delavčeva obveza upoštevati navodila za čimprejšnje okrevanje ves čas bolniške odsotnosti.
12.4.2 Postopek nadzornika ob nadzoru na domu (8. člen)
(1) Nadzornik se nadzorovanemu delavcu izkaže s pooblastilom. Nadzornik ne sme vstopiti v stanovanje brez povabila delavca ali osebe, ki z delavcem živi v skupnem gospodinjstvu, oziroma osebe, pri kateri se delavec zdravi.
(2) Nadzorovani delavec je dolžan nadzorniku dati resnične podatke.
(3) Če delavec nadzorniku onemogoči nadzor ali iz neupravičenih razlogov ovira delo nadzornika ali s svojim vedenjem preprečuje delo nadzornika, se tako ravnanje delavca šteje kot kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
(4) Če delavca v času nadzora ni doma, nadzornik v hišnem predalčniku na njegovem domu pusti pisno obvestilo o obisku z opozorilom, da je delavec najkasneje v 24 urah oziroma takoj, ko je to mogoče, dolžan kontaktni osebi, navedeni na obvestilu, javiti razloge svoje odsotnosti z doma.
12.4.3 Poročilo o opravljenem nadzoru (9. člen)
(1) Ob izvajanju nadzora pripravi nadzornik poročilo o nadzoru bolniške odsotnosti delavca, ki obvezno vsebuje:
a) navodila (pisna ali ustna) o režimu gibanja oziroma ravnanja, ki jih je delavec dobil od pristojnega zdravnika
b) objektivna opažanja, ali delavec upošteva predpisan režim gibanja oziroma ravnanja (opis znakov, ravnanj ali stanja, ki ustvarijo domnevo, da je delavec v času bolniške odsotnosti delal oziroma se k delu pripravljal),
c) datum naslednjega obiska delavca pri pristojnem zdravniku.
(2) Nadzornik mora zapisati objektivno poročilo, ki temelji na dejanskih opažanjih nadzornika. Nadzornik poročilo o nadzoru bolniške odsotnosti preda v pregled in podpis delavcu ter mu izroči kopijo.
(3) Če delavec podpis poročila o opravljenem nadzoru bolniške odsotnosti odkloni, nadzornik v poročilu obvezno navede razlog odklonitve podpisa.
(4) Nadzornik predloži poročilo o nadzoru bolniške odsotnosti delavca skupaj z morebitnim dokaznim gradivom najkasneje naslednji delovni dan v OKZ oziroma v PKPZ.
12.4.4 Odgovornost nadzornika (10. člen)
Nadzornik odgovarja za pravilno, korektno in resnično vsebino poročila. V primeru kršitve te obveznosti je dolžan povrniti škodo, ki bi zaradi tega nastala.
12.4.5 Notifikacijska dolžnost (11. člen)
(1) Nadzor bolniške odsotnosti se izvaja na enem izmed naslovov, ki jih je družbi sporočil delavec:
-na naslovu stalnega bivališča ali
-na naslovu začasnega bivališča ali
-na naslovu osebe, pri kateri se zdravi.
(2) V primeru, da delavca v času nadzora ni na naslovu, navedenem v prvem odstavku tega člena se šteje, da ga v času nadzora ni bilo doma.
12.4.6 Razgovor z delavcem po končani bolniški odsotnosti (12. člen)
(1) Razgovor z delavcem po končani bolniški odsotnosti se opravi predvsem v primerih, ko je delavec dalj časa odsoten zaradi bolezni, kadar obstaja sum zlorabe bolniške odsotnosti in / ali kadar je delavec pogosteje oziroma večkrat zaporedoma v bolniškem staležu.
(2) V primeru ponavljajočih se oziroma zaporednih bolniških odsotnosti razgovor z delavcem opravi vodja, ki zapis razgovora na predpisanem obrazcu pošlje v OKZ oziroma v PKPZ.
12.4.7 Nadzor ocene osebnega zdravnika (13. člen)
(1) Kadar je delavec pogosto zadržan z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege oziroma ko glede na okoliščine obstaja sum, da gre za zlorabo bolniške odsotnosti, se pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), preveri upravičenost bolniške odsotnosti in ocena pristojnega zdravnika glede delovne nezmožnosti delavca.
(2) Zavod na zahtevo OKZ oziroma PKPZ za preveritev upravičenosti bolniške odsotnosti delavca in kontrolo ocene pristojnega zdravnika ter po preveritvi od pristojnega zdravnika, vlagatelju zahteve v pisni obliki posreduje ugotovitve o upravičenosti začasne nezmožnosti delavca za delo.
12.4.8 Pravne posledice (14. člen)
(1) Če delavec v času bolniške odsotnosti ne spoštuje oziroma krši navodila pristojnega zdravnika ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če v tem času brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, krši določbe tega navodila ter svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tako ravnanje delavca šteje kot hujša kršitev delovnih obveznosti, kar ima lahko za posledico, da delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih.
(2) Kršitve iz prejšnjega odstavka imajo lahko za posledico tudi druge sankcije delovnopravne narave ter odškodninsko ali kazensko odgovornost delavca.
12.5 KONČNE DOLOČBE
12.5.1 Končne določbe 1. (15. člen)
Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo za javljanje, spremljanje in nadzor bolniških odsotnosti (Uradno glasilo Pošte Slovenije, št. 5/07).
12.5.2 Končne določbe 2. (16. člen)
Navodilo se objavi v okrožnici in uradnem glasilu Pošte Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi v okrožnici.
12.6 PRILOGE
Obrazec A: Spremljanje in nadzor bolniških odsotnosti zaposlenih
Obrazec B: Obvestilo delavcu o nadzoru bolniške odsotnosti
Obrazec C: Poročilo o nadzoru bolniške odsotnosti
Obrazec D: Poročilo o razgovoru z delavcem po končani bolniški odsotnosti
Obrazec E: Nadzor ocene osebnega zdravnika delavca za preverjanje upravičenosti bolniških odsotnosti.
Maribor, april 2010
_________________________________________________________________________________
13 NAVODILO O INFORMACIJSKIH VIRIH 1. DEL13.1 Namen dokumenta (1. člen)
Namen dokumenta je definirati vloge različnih deležnikov pri lastništvu informacijskih virov, ob tem pa podati usmeritve za upravljanje (vzdrževanje) z informacijskimi viri in usmeritve za postopke dodeljevanja dostopov do informacijskih virov, vse s ciljem, da se v Pošti Slovenije (v nadaljevanju: družba) zagotovi ustrezna raven varovanja informacij (zaupnost, razpoložljivost in celovitost).
13.2 Informacijski vir (2. člen)
(1) Informacijski vir predstavljajo:
-informacijska sredstva: datoteke (dokumenti v elektronski obliki), podatkovne baze, dokumentacija sistema, uporabniški priročniki, gradiva za usposabljanje, načrti za neprekinjeno delovanje in drugo;
-programska oprema (aplikativna in sistemska): vse vrste aplikacij, sistemska programska oprema, razvojna orodja in podporni programi;
-fizična sredstva: računalniška in komunikacijska oprema, nosilci podatkov v elektronski obliki ter druga tehnična oprema (ključi, štampiljke);
ostala nematerialna sredstva: druge vrste informacij, ki ne spadajo v zgoraj navedene skupine, ki jih uporabljamo pri delu ali imamo do njih dostop med opravljanjem poslovnih procesov.
(2) Informacijske vire je treba redno vzdrževati, da se v kar največji meri preprečijo izpadi delovanja (razpoložljivost), zagotavlja pravilnost podatkov (celovitost) in onemogoča dostop nepooblaščenim (zaupnost).
13.3 LASTNIŠTVO
13.3.1 Lastništvo (3. člen)
(1) Za vsak informacijski vir se določi poslovnega lastnika in upravitelja, iz česar izhajajo pristojnosti in odgovornosti. Poslovni lastnik lahko delno prenese svoja pooblastila enemu ali več skrbnikom informacijskega vira. Uporabniki dostopajo do informacijskega vira na podlagi jasno izkazane poslovne potrebe, dostop pa se odobri v skladu s predpisanim postopkom.
(2) Upravitelj informacijskega vira je praviloma oseba iz Področja informacijske tehnologije (v nadaljevanju: PIT).
(3) Deležniki pri posameznem informacijskem viru so:
-poslovni lastniki,
-upravitelj,
-skrbnik,
-uporabnik.
13.3.2 Poslovni lastnik (4. člen)
(1) Poslovni lastnik informacijskega vira so praviloma direktorji področij ali vodje organizacijskih enot, kamor spadajo procesi, ki so z informacijskim virom podprti. Poslovni lastnik informacijskega vira je pristojen in odgovoren za definiranje zahtev, povezanih z informacijskim virom.
(2) Poslovni lastnik informacijskega vira lahko določi skrbnike informacijskega vira in nanje prenese del svojih pooblastil.
(3) Pomembnejše odgovornosti poslovnega lastnika informacijskih virov so:
-poskrbi za vnos podatkov o informacijskem viru v register informacijskih virov;
-določa kritičnost informacijskega vira (zaupnost, razpoložljivost in celovitost);
-določa obseg pooblastil za dostop do informacijskih virov in podeljuje dostop;
-določi nivo zagotavljanja storitev za posamezen informacijski vir. Ta nivo potrebnega zagotavljanja storitev je izhodišče za način upravljanja in vzdrževanja informacijskega vira;
-ob spremembah podatkov o informacijskem viru spremembe takoj vnese v register informacijskih virov;
-definira kontrole (npr. razmejevanje dolžnosti, revizijske sledi ...) in postopke (npr. pogostost arhiviranja ...), povezane z informacijskim virom, s čimer zagotovi ustrezno stopnjo zaupnosti, razpoložljivosti in celovitosti.
13.3.3 Skrbnik (5. člen)
(1) Skrbnik informacijskega vira je od poslovnega lastnika pooblaščen strokovni sodelavec, ki prevzema del pristojnosti poslovnega lastnika informacijskega vira. Odgovoren je za pripravo zahtevkov po dopolnitvah in dograditvah informacijske podpore ter je prvi vsebinski tolmač informacijske podpore. Ima tudi vlogo ključnega uporabnika za ožje strokovno področje. Odgovoren je tudi za koordinacijo z drugimi področji dela. Skrbnik sodeluje pri pripravi varnostnih zahtevkov za upravitelja informacijskega vira.
(2) Informacijski vir ima lahko več skrbnikov, ki si lahko delo delijo po področjih. Za primer odsotnosti je treba zagotoviti nadomeščanje.
13.3.4 Upravitelj (6. člen)
(1) Upravitelj informacijskega vira prihaja praviloma iz PIT. Zadolžen je, da je informacijski vir na razpolago uporabnikom v skladu z zahtevami poslovnega lastnika in skrbnikov. Zahteve glede razpoložljivosti, zaupnosti in celovitosti posameznega vira določi poslovni lastnik, upravitelj pa jih je dolžan v okviru svojih zmožnosti zagotavljati. Upravitelj ne sme posegati ali spreminjati informacijskega vira, ne da bi za to dobil zahtevo poslovnega lastnika. Prav tako upravitelj vira ne sme dostopati do podatkov (informacijskega vira), če se to ne nanaša na zagotavljanje nemotenega delovanja informacijskega vira.
(2) Pomembnejše pristojnosti in odgovornosti upravitelja informacijskega vira so:
-odgovarja za uvedbo ustreznih fizičnih in logičnih varnostnih ukrepov za informacijski vir, ki jih določa poslovni lastnik;
-zagotavlja razpoložljivost podatkov za njihovo obdelavo v informacije ter omogoča dostop uporabnikom;
-nadzira delovanje informacijskih virov z namenom preventivnega delovanja in izvaja postopke arhiviranja podatkov in sistemov (priprava na postopke okrevanja);
-ob izpadih informacijskega sistema in uničenjih podatkov in informacij, izvede predvidene postopke (okrevanje, restavriranje podatkov ...);
-vzdržuje dnevnike obratovanj posameznega vira, ki vsebujejo zapise o vseh delih, ki se opravljajo, in vsaj čas vključitve in zaključka obratovanja vira, o odkritju in odpravi napak in dokazila o pravilnosti ravnanja;
-redno in vestno izvaja obratovalne postopke, skladno z navodili in po potrebi, to je ob vsaki večji spremembi, ustrezno dopolni oziroma spremeni obratovalne postopke;
-redno spremlja obvestila o morebitnih ranljivostih informacijskih sistemov in programske opreme, ki se uporablja v produkcijskem okolju družbe, ter v skladu z možnostmi skrbi za odpravo ugotovljenih ranljivosti (nameščenje popravkov, spremembe nastavitev ...);
-upravitelj informacijskega vira ne sme uporabniku na njegovo delovno postajo oz. drugo opremo nameščati programske opreme in / ali nalagati oz. posredovati datotek (npr. avtorsko zaščitenih del), če bi to pomenilo kršitev zakonodaje in / ali internih aktov družbe.
(3) Upravitelji imajo za opravljanje vzdrževalnih del posebne račune s posebnimi pooblastili, ki jih smejo uporabljati samo v času opravljanja vzdrževalnih del in nadgradenj. V ostalem času morajo uporabljati navadne uporabniške račune.
(4) Račune s posebnimi pooblastili je treba skrbno varovati na način, ki preprečuje nepooblaščene dostope in zlorabe. Ob tem je treba zagotoviti, da so računi s posebnimi pooblastili uporabni tudi v primeru izrednih razmer (odsotnost posameznega upravitelja). Za primer izrednih razmer je treba zagotoviti hrambo uporabniških imen in pripadajočih gesel na varen način, hkrati pa zagotoviti dostopnost za primer izrednih razmer. Vsako takšno uporabo računa je treba zabeležiti.
13.3.5 Uporabnik (7. člen)
(1) Uporabniki informacijskih virov so posamezniki, ki so skladno s postopkom pridobili dostop do informacijskega vira. Postopek je opredeljen v internem aktu »Informacijska varnostna politika - Dodelitev informacijskih virov«. Uporabniki so lahko notranji (zaposleni v družbi) ali zunanji.
(2) Uporabniki lahko dostopajo in uporabljajo informacijske vire le za poslovni namen ter na način in v obsegu, kot je nujno potrebno za izpolnjevanje delovnih obveznosti.
(3) Uporabnik za dostope do informacijskih virov uporablja enolično uporabniško ime, ki je načeloma znano vsem, za avtentifikacijo pri prijavi pa praviloma geslo, ki je tajno in ga pozna samo on. Za avtentifikacijo se lahko uporabijo tudi drugi mehanizmi (biometrija, enkratna gesla ...), ki jih uporabnik se sme posredovati drugim osebam.
(4) Za vsakega uporabnika se vodi evidenca dodelitve informacijskih virov in zagotavlja sled sprememb skozi zgodovino.
(5) Pomembnejše pristojnosti in odgovornosti uporabnika so:
-svojega gesla ne sme razkriti nikomur (oz. predati drugih avtentifikacijskih kod), prav tako ne sme omogočiti ali dovoliti, da bi kdo drug uporabljal za delo njegovo prijavo. Zato je odgovoren za vse dostope in aktivnosti, ki so potekale na informacijskih virih v okviru njegovega uporabniškega imena;
-izvajanje varnostnih ukrepov, ki so določeni z internimi akti (npr. odjava iz sistema, ko preneha z delom, politika čistega zaslona, zaklepanje delovne postaje ...);
-razkrije ali posreduje podatke in informacije drugim osebam samo s soglasjem poslovnega lastnika informacijskega vira;
-na računalniško opremo ne sme nameščati programske opreme, ne da bi za to pridobil ustrezno odobritev (skladno z veljavno varnostno politiko Dodelitev informacijskih virov), prav tako na računalniško opremo in druge elektronske medije ne sme nalagati datotek, če bi to pomenilo kršenje zakonodaje (npr. avtorskih pravic, ...) in / ali internih aktov družbe;
-vsaka namestitev programske opreme, tudi če programska oprema ni evidentirana med informacijskimi viri, mora potekati skladno z veljavnim postopkom, ne glede na to, ali programsko opremo namesti uporabnik sam (ima pravice lokalnega administratorja), ali pa za to potrebuje poseg upravitelja informacijskega vira (uslužbenca PIT).
13.4 Informacijska varnost (8. člen)
(1) Informacijska varnost je umeščena v Področje korporativne varnosti in nadzora (v nadaljevanju: PKVN). Sistem upravljanja varovanja informacij temelji na dobrih praksah in načelih mednarodno priznanih standardov (ISO 27001, COBIT). Za sistem upravljanja varovanja je odgovoren vodja Oddelka informacijske varnosti.
(2) Pomembnejše pristojnosti in odgovornosti vodje Oddelka informacijske varnosti so:
-izvajanje nadzora skladnosti dostopa do posameznega informacijskega vira (vsi uporabniki so pridobili dostop skladno s postopkom);
-predlaganje fizičnih in logičnih varnostnih ukrepov za zaščito informacijskih virov in nadzor nad njihovim izvajanjem;
-odgovornost za določitev poslovnega lastništva in klasifikacije za posamezne informacijske vire;
-sodelovanje pri načrtovanju informacijskih rešitev, predvsem odgovornost za definiranje varnostnih zahtev in kontrolnih mehanizmov za informacijske rešitve (npr. zahteve glede revizijskih sledi ...), ter nadzor nad njihovo implementacijo v rešitvah;
-aktivno sodelovanje s poslovnim lastnikom in upraviteljem pri dokumentiranju obratovalnega postopka (navodila za podrobno izvajanje vsakega pomembnega opravila, povezanega z informacijskim virom) za informacijske vire, za katere je glede na pomembnost treba dokumentirati obratovalni postopek.
13.5 Zunanji izvajalci (9. člen)
(1) Če informacijske vire vzdržujejo zunanji izvajalci, jih je treba seznaniti s pravili o varovanju in zaščiti informacij, njihove obveznosti glede varovanja vključiti v pogodbo in podpisati dogovor o varovanju poslovne skrivnosti. V pogodbi je treba opredeliti varnostne standarde, odgovornosti glede varovanja informacij, pravila dostopa v času opravljanja vzdrževalnih del, postopke za poročanje in ukrepanje ob nevarnih dogodkih ter drugo.
(2) Zunanji izvajalci lahko dostopajo in opravljajo posege v varovanih prostorih družbe samo v spremstvu in pod nadzorom pooblaščene osebe v družbi.
13.6 Klasifikacija informacijskega vira (10. člen)
(1) Za zagotovitev neprekinjenega poslovanja je treba informacijske vire ustrezno klasificirati. Tako morajo poslovni lastniki klasificirati vse informacijske vire (informacijska sredstva, sredstva programske opreme, fizična sredstva, ostala nematerialna sredstva in storitve).
(2) Klasifikacija je glede na oceno kritičnosti naslednja:
-Kritičen informacijski vir - vir, ki lahko zamuja za največ dve uri, za delovanje mora biti usposobljen še isti dan.
-Pomemben informacijski vir - vir, od katerega je odvisno poslovanje družbe, za delovanje mora biti usposobljen naslednji delovni dan.
-Odložljiv informacijski vir - vir, ki lahko zamuja več delovnih dni brez večjega vpliva na kakovost poslovanja.
(3) Na klasifikacijo informacijskih virov ne vpliva pomnilniški medij.
13.7 Register informacijskih virov (11. člen)
(1) Družba vodi register informacijskih virov, v katerem so zbrani vsi informacijski viri. Vodenje registra inormacijskih virov je podprto z aplikacijo. Za vsak informacijski vir so vneseni ključni podatki, iz katerih je jasno razvidno, za kakšen informacijski vir gre, njegova kritičnost, pristojne in odgovorne osebe za dodeljevanje pravic za dostop do vira, vzdrževanje, izvedba pravic za dostop ter opisi in opombe glede vira samega.
(2) Za vnose informacijskih virov in popravke v zvezi z njimi je praviloma pristojen poslovni lastnik ali skrbnik vira, izjemoma kdo drug, ki vnos in popravke izvede na podlagi pisnega navodila ali v prisotnosti poslovnega lastnika oz. skrbnika vira. Za vse vnose v register je treba zagotoviti ustrezno stopnjo sledljivosti, kar pomeni, da je mogoče ugotoviti, kdaj je bil izveden posamezen vnos ali sprememba ter kdo ga ali jo je izvedel.
(3) V aplikativno podporo vnosa in sprememb registra informacijskih virov morajo biti vgrajene najmanj naslednje kontrole, ki preprečijo zaključek vnosa, če:
-za informacijski vir niso vneseni vsi podatki, ki so potrebni, da se informacijski vir lahko dodeli v uporabo,
-za kritične informacijske vire ne obstaja odobritev vsaj na enem nivoju (ali poslovni lastnik / skrbnik ali varnostni inženir),
-je uporabnik odobril vir sam sebi (to mora biti preprečeno v aplikaciji),
-informacijski vir ni več v uporabi. Takrat je treba onemogočiti možnost, da se ga dodeli uporabnikom.
(4) Poslovni lastnik registra informacijskih virov je Področje za kadrovske in pravne zadeve.
13.8 Končna določba
Ta akt se objavi na intranetu in začne veljati naslednji dan po objavi.
_________________________________________________________________________________
14 NAVODILO O INFORMACIJSKIH VIRIH 2. DEL14.1 Namen dokumenta (1. člen)
(1) Namen tega dokumenta je opredeliti postopke, povezane z dodeljevanjem pravic uporabnikom za dostop do informacijskih virov. Pravice dostopa do informacijskega vira se uporabniku dodelijo izključno na podlagi poslovnih potreb in delovnih zadolžitev uporabnika. Postopki vključujejo sistem notranjih kontrol in so zasnovani z namenom, da:
-se zagotovi zaupnost informacij (prepreči pridobitev dostopa brez ustreznih pooblastil);
-se dostopi do informacijskih virov dodeljujejo racionalno, posebej tam, kjer je to povezano s stroški (npr. licenčna programska oprema);
-se vzpostavi točna evidenca dodeljenih dostopov in s tem nadzor nad dodeljenimi informacijskimi viri (pregled dodeljenih informacijskih virov za posameznega uporabnika in pregled, kateri uporabniki imajo dodeljen posamezen informacijski vir).
(2) Postopki veljajo za vse uporabniške dostope in vse dostope s posebnimi pooblastili (skrbniški oz. administratorski dostopi).
14.2 Obseg in organiziranost (2. člen)
(1) Pojem informacijski vir je opredeljen v internem aktu "Informacijska varnostna politika - Koncept lastništva informacijskih virov". Procesi upravljanja dostopov do informacijskih virov so podprti z aplikacijama "Register informacijskih virov" in "Upravljanje dostopov do informacijskih virov".
(2) Vsak informacijski vir ima svojega poslovnega lastnika (skrbnika) in upravitelja. Odgovornosti, pooblastila in vloge poslovnega lastnika, skrbnika in upravitelja so opredeljene v internem aktu "Informacijska varnostna politika - Koncept lastništva informacijskih virov".
(3) Uporabniki pridobijo dostop do informacijskega vira na podlagi vloge. Vlogo za uporabnika praviloma vnese njegov neposredno nadrejeni, odobri pa jo pooblaščena oseba. Glede na informacijski vir je lahko za odobritev dostopa zahtevana še odobritev od:
-poslovnega lastnika (soglasje poslovnega lastnika informacijskega vira),
-Področja kadrovskih in pravnih zadev (v nadaljevanju: PKPZ) - kadrovski in pravni vidik,
-Področja korporativne varnosti in nadzora (v nadaljevanju: PKVN) - informacijska varnost / varnostni inženir,
-Področja informacijske tehnologije (v nadaljevanju: PIT) - tehnične omejitve.
(4) Nadzor nad dodeljenimi pravicami za informacijske vire se izvaja na naslednjih nivojih:
-poslovni lastnik in oz. ali skrbnik (po pooblastilu poslovnega lastnika) informacijskega vira za posamezni informacijski vir (za nadzor nad uporabniki informacijskega vira in njihovimi pravicami), v fazi odobritve dostopa, občasni ali izredni pregledi uporabnikov in njihovih pravic,
-pooblaščene osebe iz PKPZ za posamezne uporabnike (za nadzor nad skladnostjo delovnih zadolžitev in dodeljenih pravic za informacijske vire), v fazi odobritve dostopa, občasni ali izredni pregledi uporabnikov in njihovih pravic (ob zamenjavi delovnega mesta, reorganizaciji ali odhodu),
-vodja Oddelka informacijske varnosti oz. druge pooblaščene osebe iz PKVN na nivoju informacijskih virov in na nivoju uporabnikov (za namen periodičnih kontrol na vzorcih zaradi preverjanja usklajenosti evidence odobrenih vlog in dejanskega stanja dodeljenih pravic na informacijskih virih).
(5) Poslovni lastnik evidence uporabniških dostopov je PKPZ.
14.3 Usmeritve pri dodeljevanju dostopa do informacijskih virov (3. člen)
(1) Dostop do informacijskih virov Pošte Slovenije se dodeljuje na podlagi poslovne potrebe v okviru delovnega mesta, delovnih nalog ter zadolžitev, ki jih uporabnik opravlja. Za primere izrednega nadomeščanja je treba poskrbeti, da se dostopi po prenehanju nadomeščanja odvzamejo. Nivo dostopa je zasnovan na načelu najmanjših pravic, ki so potrebne za uspešno in učinkovito izvrševanje delovnih nalog in zadolžitev.
(2) Dostop do informacij se omeji:
-s prikazom izborov in menijev za opravila, za katera je uporabnik pooblaščen,
-z ustrezno ureditvijo in omejevanjem dostopa do dokumentacije,
-z različnimi nivoji dostopa za tipe opravil: beri, spremeni, dodaj, briši, izvajaj (read, update, append, delete, execute),
-tako, da izpisi vsebujejo samo tiste podatke, ki so pomembni za uporabo in se izpisujejo na odobrenih tiskalnikih,
-z drugimi mehanizmi.
(3) Način in pristop pri omejevanju dostopa do informacijskega vira je treba načrtovati že ob izgradnji informacijskega vira (aplikacije, rešitve ...), pri tem je treba upoštevati morebitne tehnološke omejitve, predvsem pa klasifikacijo informacijskega vira). Poslovni lastniki praviloma določijo nekaj naborov pravic za standardne uporabnike, pri tem so jim v strokovno pomoč upravitelji informacijskega vira in vodja Oddelka informacijske varnosti.
14.4 POLITIKA DODELITVE INFORMACIJSKIH VIROV
14.4.1 Register informacijskih virov (4. člen)
(1) Register informacijskih virov je seznam vseh informacijskih virov, ki se lahko dodelijo uporabnikom. Vodenje registra informacijskih virov je informacijsko podprto.
(2) Nov informacijski vir in spremembe podatkov na obstoječem viru lahko vnaša samo poslovni lastnik ali skrbnik informacijskega vira. Šele ko ima informacijski vir vnesene vse potrebne podatke, je zanj mogoče vnesti vlogo za dodelitev.
(3) Pred aktiviranjem novega informacijskega vira mora aktiviranje odobriti pooblačena oseba PKVN (praviloma vodja Oddelka informacijske varnosti) in PIT (tehnološki vidik). Ko informacijski vir ni več aktualen (ni več v uporabi), ga mora skrbnik v registru označiti kot neaktivnega, kljub temu se zanj vodi še vsak zgodovina, onemogoči se samo dodeljevanje informacijskega vira uporabnikom.
(4) Prenos poslovnega lastništva informacijskega vira lahko opravi poslovni lastnik (stari) tako, da kot poslovnega lastnika navede drugo osebo. V primeru, da to ni mogoče, lahko prenos poslovnega lastništva opravi tudi administrator.
(5) Za vse spremembe podatkov v registru je treba voditi revizijsko sled, iz katere je razvidno, kaj je bilo spremenjeno, kdaj je bila sprememba opravljena in kdo je spremembo izvedel.
(6) Za delo z aplikacijo "Register informacijskih virov" se upoštevajo navodila za uporabo, v katerih so podrobneje pojasnjeni postopki.
14.4.2 Upravljanje dostopov do informacijskih virov (5. člen)
(1) Za bodočega uporabnika pristojna oseba (praviloma neposredni vodja) vnese vlogo za dodelitev enega ali več informacijskih virov. Vlogo potrdi pooblaščena oseba, praviloma pristojni direktor, vodja službe ali od njega pooblaščena oseba. Sledi proces odobritve za dostop do vsakega od informacijskih virov, kot so navedeni na vlogi. Število pristojnih oseb za odobritev dostopa do informacijskega vira je odvisno od kritičnosti informacijskega vira. Za nekatere manj pomembne informacijske vire in informacijske vire, ki jih uporabnik pridobi kot del standardnih informacijskih storitev, se lahko pri informacijskem viru uporabi nastavitev, da posebne odobritve niso potrebne.
(2) Ko je faza odobritve pri posameznem viru zaključena, se začne postopek izvedbe dodelitve vira, kar opravijo upravitelji informacijskega vira, ki ob zaključku procesa to potrdijo. S tem je postopek odobritve končan.
(3) Če oseba, ki je pristojna za odobritev dostopa do informacijskega vira, presodi, da dostop ni potreben, lahko dostop zavrne. Če ima oseba, ki odobri dostop, premalo informacij, lahko od osebe, ki je vnesla vlogo, zahteva dodatna pojasnila (zakaj uporabnik dostop potrebuje).
(4) Podobno kot odobritev dostopa se izvede odvzem dostopa do informacijskega vira. Pristojna oseba vnese vlogo in nato posamezne vire, za katere se dostop odvzame. Vlogo potrdi pooblaščena oseba. S tem je postopek zaključen. Sledi odvzem dostopa do informacijskega vira, ki ga izvedejo upravitelji informacijskega vira. Ko je odvzem dostopa zaključen, to upravitelj informacijskega vira potrdi in s tem je postopek odvzema končan.
(5) Upravljanje dostopov do informacijskih virov je informacijsko podprto z aplikacijo "Upravljanje dostopov do informacijskih virov".
14.4.3 Izjeme (6. člen)
(1) V izjemnih primerih lahko pooblaščena oseba PKPZ ali PKVN zahteva dodelitev, spremembo ali ukinitev dostopa do informacijskega vira z elektronskim sporočilom neposredno pri upravljavcu informacijskega vira.
(2) Pooblaščena oseba je dolžna v najkrajšem možnem času vnesti zahtevek za dodelitev, spremembo ali ukinitev informacijskega vira v skladu s postopkom iz 6. člena. V primeru, da pooblaščena oseba najkasneje v roku treh delovnih dni ne vnese zahtevka v skladu s postopkom iz 6. člena, mora upravljavec informacijskega vira vzpostaviti prejšnje stanje.
14.5 PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
14.5.1 Vloge za dodelitev in odvzem informacijskih virov (7. člen)
(1) Od dneva, ko stopi v veljavnost ta pravilnik, je treba vse vloge za dodelitev informacijskih virov uporabnikom evidentirati in voditi v skladu s tem aktom. Dodelitev informacijskih virov, ki so bili uporabniku dodeljeni pred začetkom veljavnosti tega akta, je treba evidentirati prek t. i. inicialne vloge, ki jo lahko vnesejo pooblaščene osebe na podlagi podatkov, ki so jih pridobile od uporabnika, upravitelja informacijskega vira ali druge pooblaščene osebe, ki lahko zagotovi verodostojne informacije o dodeljenih virih za posameznega uporabnika ali informacijski vir.
(2) Rok za uskladitev evidence dodeljenih informacijskih virov za posameznega uporabnika z dejanskim stanjem je 31. december 2016. Od takrat dalje vnos novih zapisov v inicialno vlogo uporabnika ni več mogoč, postopki dodelitve in odvzema pravic pa morajo potekati izključno skladno s postopkom, ki ga ta interni akt opredeljuje v 5. členu.
14.5.2 Register informacijskih virov (8. člen)
(1) Za vse obstoječe informacijske vire, ki so do začetka veljavnosti tega akta že bili predmet uporabe, se opravi vnos v register brez postopka odobritve, kot je predviden v 5. členu. Vsak tak vnos se označi na način, da ga je mogoče razlikovati od vnosov v register, ki so bili opravljeni v skladu s tem aktom. Vnose in uskladitve podatkov za informacijske vire opravijo poslovni lastniki ali skrbniki vira.
(2) Rok za uskladitev registra informacijskih virov z dejanskim stanjem je 1. maj 2016, od takrat dalje lahko vnos novih informacijskih virov poteka izključno skladno s postopkom, ki ga opredeljuje ta akt v 5. členu.
14.5.3 Prenehanje veljavnosti obstoječih aktov (9. člen)
(1) Ta akt se objavi na intranetu in začne veljati naslednji dan po objavi.
(2) Z uveljavitvijo tega akta preneha veljati Pravilnik o spremembah Pravilnika o postopkih pri zaposlovanju delavcev ter dodelitvi, spremembi in ukinitvi uporabniških pravic za dostop do informacijskih virov, ki je začel veljati 1. novembra 2015 (okrožnica št. 156/T, 30. 10. 2015).
_________________________________________________________________________________
15 ETIČNI KODEKS POŠTE SLOVENIJE D.O.O. IN NJENIH ODVISNIH DRUŽB15.1 UVOD
Etični kodeks Pošte Slovenije d. o. o. in njenih odvisnih družb (v nadaljevanju tudi Pošta Slovenije oz. Skupina) opredeljuje temeljna načela in pravila, po katerih se ravnajo vsi zaposleni. Gre za načela in pravila, ki jih narekujejo tako pravo v obliki predpisov in notranjih pravnih aktov Pošte Slovenije (zakonodaja) kot tudi mehka načela, ki jih vsebujeta morala kot skupek pravil, vrednot, načel in idealov, ki jih posameznik sankcionira sam nad seboj, in etika kot filozofska veda, ki preučuje moralo. Etični kodeks je pomemben tako za zaposlene Pošte Slovenije ter odvisnih družb kot tudi širše, saj prek načel in pravil določa standarde delovanja, upravljanja in vodenja, s katerimi se skrbi za konkurenčnost podjetja ob hkratnem upoštevanju potreb družbe, okolja in razmerij z deležniki.
15.2 NAČELA
Temeljna etična načela Pošte Slovenije oz. Skupine izhajajo iz vrednot podjetja.
15.2.1 Načelo vestnosti in poštenja
Zaposleni se držimo visokih standardov poklicne etike in svoje naloge izvajamo vestno in pošteno. Svoje delo opravljamo v skladu z zakonodajo, internimi akti Pošte Slovenije oz. Skupine ter tem kodeksom tako, da ne škodujemo ugledu družbe.
Posebno pozornost namenjamo prepoznavanju in preprečevanju nedovoljenih ravnanj, za katere velja načelo ničelne tolerance.
15.2.2 Načelo varovanja ugleda Pošte Slovenije
Zaposleni pri opravljanju svojih nalog s svojim delom in vedenjem krepimo ugled Pošte Slovenije oz. Skupine. Ponosni smo, da predstavljamo Pošto Slovenije oz. Skupino, zato je naše delo odgovorno ter usmerjeno v uresničevanje njene vizije. Prizadevamo si dosegati načrtovane poslovne rezultate ter smo pri opravljanju svojega dela in nalog do Pošte Slovenije oz. Skupine lojalni. Zavedati se moramo, da s svojim ravnanjem in komuniciranjem tako na delovnem mestu kot tudi izven delovnega okolja vplivamo na ugled Pošte Slovenije oz. Skupine v javnosti, zato vedno ravnamo v dobrobit družbe.
15.2.3 Načelo ustreznega komuniciranja
Zaposleni moramo s svojimi sodelavci, strankami in tretjimi osebami komunicirati razumljivo, preprosto, pregledno, jedrnato in zanimivo. Biti moramo vljudni in ustrežljivi ter pozorno poslušati, kaj stranka oziroma druge osebe želijo in potrebujejo. Pri komunikaciji zaposleni upoštevamo smernice Komunikacijskega priročnika Pošte Slovenije oz. Skupine in takim podjetjem ne razpravljamo o konkurenčno občutljivih podatkih (cenovni politiki, pogodbenih pogojih, stroških, zalogah, poslovnih načrtih itd.). Pri svojem delu upoštevamo notranje pravne akte s tega področja, kot je Vodič po vprašanjih prava varstva konkurence ter se v primeru dvoma, kako ravnati, obrnemo na pooblaščene osebo za skladnost poslovanja s pravom varstva konkurence.
15.2.4 Varovanje okolja
Pošta Slovenije oz. Skupina je usmerjena k nenehnemu izboljševanju zaščite okolja tako na področju energetske učinkovitosti celotnega poštnega sistema, in sicer pri gradnji, posodabljanju in vzdrževanju objektov, kot tudi pri transportu in ravnanju z odpadki.
15.2.5 Pomoč lokalnim skupnostim in humanitarne dejavnosti družbe
Pošta Slovenije se aktivno vključuje v izvedbo različnih aktivnosti na športnem, izobraževalnem in kulturnem področju, sodelujemo pa tudi pri humanitarnih akcijah. Skladno z jasno začrtano strategijo sponzoriranja in doniranja podpiramo društva, institucije, zavode ter mnoge humanitarne, izobraževalne in razvojne projekte, dejavnosti s področja športa, kulture, izobraževanja, raziskav in druge.
15.2.6 Odnos družbe do medijev
Pošta Slovenije oz. Skupina v skladu s svojo poslovno politiko in dostopom do informacij javnega značaja medijem sporoča in posreduje informacije o tekočem poslovanju Pošte Slovenije, novih storitvah in aktivnostih ter strateških dolgoročnih ciljih in novinarjem ažurno odgovarja na njihova vprašanja. Aktivnosti družbe na področju odnosov z javnostmi opredeljuje Navodilo za delo na področju odnosov z javnostmi, ki ureja vsebino in načine komuniciranja z javnostmi ter določa naloge, pristojnosti in odgovornosti oseb, ki v imenu družbe komunicirajo z javnostmi. Na področju odvisnih družb pa komuniciranje z javnostmi, s poudarkom na odnosih z mediji, opredeljuje dokument Ključne usmeritve za učinkovito korporativno komuniciranje Skupine Pošta Slovenije, s poudarkom na organiziranosti in delovanju Skupine Pošta Slovenije na področju odnosov z mediji. Zaposlenim v Pošti Slovenije oz. Skupini je pri komunikaciji z zunanjimi deležniki na voljo tudi Komunikacijski priročnik Pošte Slovenije, ki vsebuje tudi Priročnik za odnose z mediji. Zaposleni v skladu z navodilom in priročnikom medijem ne smejo dajati nobenih informacij, če za to niso pooblaščeni.
15.2.7 Obveščanje javnosti o pomembnejših dogodkih pri poslovanju družbe
Z vsemi deležniki Pošta Slovenije oz. Skupina komunicira na različne načine in z različnimi sporočili, odprto, profesionalno ter pri tem zasleduje čim višje standarde komuniciranja.
15.3 ODNOS ORGANOV VODENJA DO ZAPOSLENIH, DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV IN DRUŽBE
15.3.1 Zgled vodstva družbe
Poslovodstvo in širše vodstvo Pošte Slovenije oz. Skupine je jasno in nedvoumno zavezano k spoštovanju etičnih pravil, ki jih vsebuje ta kodeks in ki se prek vodstva prenašajo na vse ravni upravljanja v družbi.
Poslovodstvo in širše vodstvo Pošte Slovenije oz. Skupine ter ostali zaposleni v družbi se zavedajo, da ima spoštovanje in upoštevanje temeljnih moralnih vrednot kot tudi veljavnih predpisov ter notranjih pravnih aktov Pošte Slovenije oz. Skupine prednosti tako zanje kot za Pošto Slovenije oz. Skupino kot celoto, saj jih povezuje skupno poslanstvo, pošteni in spoštljivi medsebojni odnosi ter varno in urejeno okolje.
Vodstvo se zaveda pomena vodenja z lastnim zgledom, zato vzdržuje varno, motivacijsko in produktivno delovno okolje ter s sodelavci ravna spoštljivo in dostojanstveno.
15.3.2 Vodstvo spoštuje sprejete zaveze do zaposlenih - tako kolektivne pogodbe kot druge zaveze.
Poslovodstvo Pošte Slovenije oz. Skupine posebno pozornost namenja sodelovanju s sindikati in svetom delavcev ter sodeluje z obema organoma na rednih sejah vodstva družbe in predstavnikov reprezentativnih sindikatov ter sveta delavcev.
15.3.3 Skrb za zaposlene
Pošta Slovenije oz. Skupina veliko skrb in pozornost namenja izobraževanju, pri čemer sistematično načrtujemo in izvajamo izobraževanje zaposlenih ter skrbimo za razvoj vseh naših sodelavcev. Številne aktivnosti za ohranjanje zdravja zaposlenih izvajamo v okviru Programa promocije zdravja na delovnem mestu.
Zaposleni imajo tudi možnost obiskovati poslovodstvo na dnevih odprtih vrat ter poklicati na svetovalni telefon. Na razpolago je tudi brezplačna anonimna psihološka pomoč ter zunanja pooblaščenka za mobing.
15.4 IZVAJANJE KODEKSA
Etični kodeks je objavljen tako na intranetu kot tudi na spletni strani Pošte Slovenije ter tako v elektronski in tiskani verziji dostopen vsem zaposlenim, prav tako pa vodstvo na rednih sestankih zaposlene opozarja na dolžnosti, ki izhajajo iz kodeksa.
Vsak zaposleni se je dolžan vzdržati ravnanja, ki ni zakonito oziroma je v nasprotju z določili tega kodeksa. Prav tako mora zaposleni, ki opazi takšno ravnanje, to takoj prijaviti svojemu nadrejenemu, ta pa pristojni osebi za posamezno področje ter Področju kadrovskih in pravnih zadev.
Za razlago tega kodeksa je pristojno poslovodstvo, ki lahko za to pooblasti drugo osebo.
15.5 VELJAVNOST
Ta kodeks začne veljati 1. oktobra 2016. Z dnem veljavnosti tega kodeksa preneha veljati Etični kodeks ravnanja zaposlenih pri Pošti Slovenije iz februarja 2008.
Maribor, september 2016
_________________________________________________________________________________
Spoštovane sodelavke in sodelavci!
Pripravili smo pripomoček za vročanje pisem po posebnih zakonih.
Namen pripomočka je praktični prikaz, kako je treba ravnati pri vročanju teh pisem, ob različnih situacijah, ki se pojavijo pri vročanju na terenu.
Upamo, da vam bo pripomoček olajšal delo.
16.1 POTRDITEV PREVZEMA NA VROČILNICI
16.1.1 Vročitev naslovniku
Izpolni naslovnik: 1. Vpis datuma z besedo in / ali številko; 2. Podpis prejemnika.
Izpolni pismonoša: 1. Podpis; 2. Odtis žiga.
16.1.2 Naslovnik ne želi izpisati datuma
Izpolni prevzemnik: 1. Podpis naslovnika.
Izpolni pismonoša: 1. Vpis datuma z besedo in / ali številko; 2. Odtis žiga; 3. Vpis "NASLOVNIK NE ŽELI ZAPISATI DATUMA"; 4. Podpis
16.1.3 Naslovnik se ne more podpisati
Izpolni le pismonoša: 1. Vpis datuma z besedo in / ali številko; 2. Vpis IMENA in PRIIMKA naslovnika; 3. Odtis žiga; 4. Vpis "NASLOVNIK SE NE MORE PODPISATI"; 5. Podpis
16.1.4 Vročitev ZPP-, ZSReg/ZFPPIPP- in ZKP-pisma (druga dostava) članu gospodinjstva, osebi, zaposleni v poslovnem prostoru
Izpolni prevzemnik: 1. Vpis datuma z besedo; 2. Ime in priimek prevzemnika ter vpis razmerja med naslovnikom in prevzemnikom.
Izpolni pismonoša: 1. Podpis; 2. Odtis žiga.
16.1.5 Vročitev ZUP-pisma članu gospodinjstva, osebi, zaposleni v poslovnem prostoru
Izpolni prevzemnik: 1. Vpis datuma z besedo; 2. Podpis prevzemnika; 3. Izjava o pooblastilu.
Izpolni pismonoša: 1. Vpis vrste in številke osebnega dokumenta; 2. Odtis žiga; 3. Podpis.
16.1.6 Vročitev ZPP-, ZSReg/ZFPPIP- in ZKP-pisma pooblaščencu, ki ima overjeno pooblastilo
Izpolni prevzemnik: 1. Vpis datuma z besedo in / ali številko; 2. Podpis pooblaščene osebe ter pripis "PO POOBLASTILU".
Izpolni pismonoša: 1. Odtis žiga; 2. Podpis.
16.1.7 Vročitev ZUP-pisma pooblaščencu, ki ima overjeno pooblastilo (naslovnik je pravna oseba)
Izpolni prevzemnik: 1. Vpis datuma z besedo; 2. Podpis pooblaščene osebe.
Izpolni pismonoša: 1. Odtis žiga; 2. Podpis.
16.1.8 Vročitev ZUP-pisma osebi (t.j. prejemniku), ki izjavi, da ga je naslovnik pooblastil za dvig pisma - na podlagi NEOVERJENEGA POOBLASTILA ali USTNE IZJAVE - t.j. z ustnim ali pisnim neoverjenim pooblastilom (naslovnik je pravna ali fizična oseba)
Izpolni prevzemnik: 1. Vpis datuma z besedo; 2. Podpis pooblaščene osebe; 3. Izjava o pooblastilu.
Izpolni pismonoša: 1. Vpis vrste in številke osebnega dokumenta; 2. Odtis žiga; 3. Podpis.
16.2 VROČITEV NI MOGOČA, KER NI OSEBE ZA PREVZEM
16.2.1 ZPP-, ZKP- in ZSReg/ZFPPIPP-pismo - v HP se pusti obvestilo o prispelem pismu
16.2.1.1 Prvi korak
Izpolni se OBVESTILO O PRISPELEM PISMU za naslovnika.
Izpolni le pismonoša: 1. Datum poskusa vročitve; 2. Vpis datuma - naslednji dan, po datumu dostave / puščenem obvestilu; 3. Ura, ko bo pismonoša ta dan pismo prinesel nazaj na pošto (zaključil z dostavo); 4. Vpis kraja; 5. Vpis datuma; 6. Podpis; 7. Obvestilo se pusti v odklenjenem, poškodovanjem HP ali na vratih stanovanja / poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu.
16.2.1.2 Drugi korak
Izpolni se OBVESTILO SODIŠČU O OPRAVLJENI VROČITVI, obvestilo ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša, a ne do konca: 1. Označi se razlog za nezmožnost vročitve pošiljke; 2. Datum poskusa vročitve; 3. Označitev mesta, kjer je bilo obvestilo puščeno; 4. V spodnji del obvestila se pismonoša NE podpiše in NE izpolnjuje polja V ____, dne.
16.2.1.3 Tretji korak
Izpolni se OBVESTILO O PRISPELEM PISMU na hrbtni strani ovojnice.
Izpolni le pismonoša: 1. Datum puščenega obvestila; 2. Označitev mesta, kjer je bilo obvestilo puščeno; 3. Vpis kraja; 4. Vpis datuma; 5. Podpis.
16.2.1.4 Četrti korak
Izpolni se naslovna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpis datuma puščenega obvestila; 2. Podpis.
16.2.2 ZUP-pismo - v HP se pusti sporočilo o prispelem pismu
16.2.2.1 Prvi korak
Izpolni se SPOROČILO O PRISPELEM PISMU za naslovnika.
Izpolni le pismonoša: 1. Datum poskusa vročitve; 2. Možnost osebnega prevzema; 3. Ura, ko bo pismonoša ta dan pismo prinesel nazaj na pošto (zaključil z dostavo); 4. Vpis datuma - naslednji dan, po datumu dostave / puščenem sporočilu; 5. Označitev mesta, kjer je bilo obvestilo puščeno; 6. Vpis kraja; 7. Vpis datuma; 8. Podpis.
16.2.2.2 Drugi korak
Izpolni se naslovna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici
Izpolni le pismonoša: 1. Datum puščenega obvestila; 2. Podpis; 3. Sporočilo o prispelem pismu, ki ostane na ovojnici (vseh osem točk enako kot v prvem koraku)
16.3 NA DAN DOSTAVE NI HIŠNEGA PREDALČNIKA / NEUPORABEN (ODKLENJEN, POŠKODOVAN, IPD.)
16.3.1 ZPP-, ZKP- in ZSReg/ZFPPIPP-pismo - obvestilo se pusti na naslovu
Skoraj vse enako kot v primeru, če ni osebe za prevzem. Izjema je samo, da se dvakrat (v drugem koraku na obvestilu sodišču ter v tretjem koraku na obvestilu o prispelem pismu) obvezno pripiše v kakšnem predalčniku je bilo puščeno obvestilo (npr. HP ODPRT) oziroma da ni predalčnika (npr. NI HP).
16.3.2 ZUP-pismo - sporočilo se pusti na naslovu
Skoraj vse enako kot v primeru, če ni osebe za prevzem. Izjema je samo, da se na obeh sporočilih o prispelem pismu (levem, ki ostane naslovniku, in desnem, ki ostane na ovojnici) obvezno pripiše v kakšnem predalčniku je bilo puščeno obvestilo (npr. HP ODPRT) oziroma da ni predalčnika (npr. NI HP).
16.4 VLOŽITEV V HP PO POTEKU ROKA ZA PREVZEM
16.4.1 ZPP-pismo
Dopolni se OBVESTILO SODIŠČU o opravljeni vročitvi.
Izpolni le pismonoša: 1. Označitev mesta, kjer je bilo obvestilo puščeno; 2. Vpis kraja; 3. Vpis datuma; 4. Podpis; 5. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi se odtrga in vrne pošiljatelju; 6. Pismo se vloži v HP.
16.4.2 ZUP-pismo
16.4.2.1 Prvi korak
Dopolni se naslovna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpiše se datum vložitve pisma v HP; 2. Podpis.
16.4.2.2 Drugi korak
Izpolni se hrbtna stran SPOROČILA, ki se vrne pošiljatelju.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpiše se datum, ura in navedba "VLOŽENO V HP"; 2. Podpis.
16.5 NASLOVNIK JE NEZNAN ALI PRESELJEN
16.5.1 ZPP- in ZKP-pismo - Neznan - naslovnik je fizična oseba
Situacija: FIZIČNA OSEBA - NEZNAN ali na naslovu ne prevzema pošiljk, nima HP, ni pooblastil osebe za prevzem oz. ni drugih oznak o naslovniku (označenega zvonca).
Naslovna stran pisma se opremi z nalepko ali štampiljko VRNITI / RETURN.
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se razlog vrnitve; 2. Podpis; 3. Odtis žiga; 4. Pismo se vrne pošiljatelju (prvi dan).
16.5.2 ZPP- in ZKP-pismo - Preseljen - naslovnik je fizična oseba
Situacija: FIZIČNA OSEBA - sklenjeno Naslovnikovo naročilo (zaradi preselitve) za prepošiljanje na nov naslov.
Nov naslov se napiše na vse dele ovojnice, pismo se prepošlje na nov naslov.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpiše se nov naslov; 2. Pismo se prepošlje na nov naslov.
16.5.3 ZPP- in ZKP-pismo - naslovnik je pravna oseba - NE posluje na naslovu
Situacija: V register AJPES je vpisan drug naslov pravne osebe, kot je na pošiljki.
Na naslovu se pusti OBVESTILO O PRISPELEM PISMU.
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se razlog vrnitve (DRUG NASLOV - RAZVIDNO IZ AJPES); 2. Podpis; 3. Odtis žiga; 4. Na naslovu se pusti OBVESTILO O PRISPELEM PISMU.
Po vrnitvi z dostave pismonoša obvesti vodjo pošte, da na naslovu pravne osebe ni HP, da pravna oseba ne posluje na naslovu in da ni osebe za prevzem. Vodja pošte v registru AJPES preveri, kateri naslov naslovnika je naveden:
-Če je v register vpisan naslov, na katerega prihajajo pošiljke, in vročitev ni mogoča, ker na naslovu ni osebe za prevzem, pravna oseba nima hišnega predalčnika na naslovu in na tem naslovu ne posluje, je treba o tem takoj obvestiti poslovno enoto. Pismo se vrne pošiljatelju po poteku roka za prevzem.
-Če je v register vpisan drug naslov, se pismo takoj vrne pošiljatelju z oznako "DRUG NASLOV - RAZVIDNO IZ AJPES".
-Če je v registru pravna oseba izbrisana, se pismo takoj vrne pošiljatelju z oznako "IZBRISANO - RAZVIDNO IZ AJPES".
Dodatna okoliščina: V primerih, ko ima pravna oseba sklenjeno Naslovnikovo naročilo za prepošiljanje na drug naslov zaradi preselitve ali pošto obvesti o svoji začasni odsotnosti (pisno, ustno, z Naslovnikovim naročilom za hrambo pošiljk kot poštno ležeče), se pisma VROČAJO na naslovu, ki ga je navedel pošiljatelj. Pisma SE NE PREPOŠILJAJO na drug naslov in NE VRAČAJO iz razloga odsotnosti.
16.5.4 ZUP-pismo - preseljen / nov naslov NI znan - naslovnik je fizična ali pravna oseba
Situacija: Pošti nov naslov naslovnika ni znan.
16.5.4.1 Prvi korak
Naslovna stran pisma se opremi z nalepko ali štampiljko VRNITI / RETURN.
Izpolni le pismonoša: 1. Namesti se nalepka "Vrniti / Return"; 2. Označi se razlog vrnitve (PRESELJEN); 3. Podpis; 4. Odtis žiga.
16.5.4.2 Drugi korak
Izpolni se hrbtna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpiše se vzrok vračanja (Preseljen na drug naslov - nov naslov ni znan); 2. Podpis; 3. Pismo se prvi dan vrne pošiljatelju.
16.5.5 ZUP-pismo - preseljen / sklenjeno Naslovnikovo naročilo - naslovnik je fizična ali pravna oseba
Situacija: Pošti nov naslov naslovnika znan (sklenjeno Naslovnikovo naročilo za prepošiljanje na drug naslov zaradi preselitve).
16.5.5.1 Prvi korak
Naslovna stran pisma se opremi z nalepko ali štampiljko VRNITI / RETURN.
Izpolni le pismonoša: 1. Namesti se nalepka "Vrniti / Return"; 2. Označi se razlog vrnitve (PRESELJEN); 3. Podpis; 4. Odtis žiga.
16.5.5.2 Drugi korak
Izpolni se hrbtna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša: 1. Vpiše se vzrok vračanja (preseljen na drug naslov - napisati nov naslov); 2. Podpis; 3. Pismo se prvi dan vrne pošiljatelju.
16.6 VROČANJE PO POTEKU ROKA ZA PREVZEM - NI HIŠNEGA PREDALČNIKA / NEUPORABEN HP
16.6.1 ZPP-pismo
16.6.1.1 Prvi korak
Naslovna stran pisma se opremi z nalepko ali štampiljko VRNITI / RETURN
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se razlog vrnitve in stanje hišnega predalčnika (npr.: HP ODPRT - NEUPORABEN); 2. Podpis; 3. Odtis žiga.
16.6.1.2 Drugi korak
Dopolni se OBVESTILO SODIŠČU o opravljeni vročitvi.
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se razlog vrnitve pisma (ko se kot razlog označi, da je predalčnik neuporaben, se zraven pripiše stanje HP, npr.: HP ODPRT); 2. Vpis kraja; 3. Vpis datuma; 4. Podpis; 5. Pismo se vrne pošiljatelju.
16.6.2 ZUP-pismo
16.6.2.1 Prvi korak
Naslovna stran pisma se opremi z nalepko / štampiljko VRNITI / RETURN.
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se razlog vrnitve in stanje hišnega predalčnika (npr.: HP ODPRT - NEUPORABEN); 2. Podpis; 3. Odtis žiga.
16.6.2.2 Drugi korak
Izpolni se hrbtna stran VROČILNICE, ki ostane na ovojnici.
Izpolni le pismonoša: 1. Označi se vzrok vračanja in stanje HP (npr. HP JE NEUPORABEN - ODPRT); 2. Podpis; 3. Pismo se vrne pošiljatelju.
16.7 VAŠ ODNOS DO STRANK VELIKO POMENI
Dostavljavci Pošte Slovenije ste stalna vez z našimi cenjenimi strankami in sooblikujete ogled našega podjetja.
Vaša ravnanja so zelo pomembna! V nadaljevanju so opisana tista, ki jih je dolžan dosledno upoštevati vsak, ki opravlja delo na dostavi.
Komuniciranje
-vljudno in ustrežljivo komuniciram s strankami;
-pozorno poslušam, kaj stranka želi in potrebuje;
-svoje stranke spoštujem in izpolnim dogovorjeno skladno z veljavnimi navodili Pošte Slovenije;
-občutljive informacije in podatke vedno obravnavam zaupno.
Odnosi
-imam profesionalen odnos do dela, do svojih sodelavcev in nadrejenih;
-odgovorno ravnam z delovnimi pripomočki in delovnimi sredstvi;
-skrbim za lastno varnost, varnost opreme, blaga in čistost vozila;
-spoštujem cestnoprometne predpise.
Videz
-s svojim videzom, obnašanjem in znanjem dokazujem svojo profesionalnost;
-moja službena obleka je vedno čista, zlikana in nepoškodovana, brez drugih dodatkov, oznak ali našitkov;
-vsak dan s svojimi ravnanji in obnašanjem predstavljam Pošto Slovenije.
________________________________________________________________________________
17 ČEVLJI
17.1 POMEMBNA NAVODILA v skladu z EN ISO 20345:2012 in EN ISO 20347:2012
Spoštovani kupec! ROBUSTA je čevlje izdelala z največjo skrbnostjo za vašo varnost. Pri izdelavi so uporabljene najsodobnejše tehnike in najkakovostnejši materiali. Kakovost in kompetentnost odlikuje ROBUSTO kot strokovnjaka na področju zaščitne in poklicne obutve z lastnim razvojem in proizvodnjo. S poklicnimi in varnostnimi čevlji ROBUSTA vam želimo veliko veselja.
Prosimo, da navodila natančno preberete in jih dosledno upoštevate. Navodila shranite, mogoče jih boste potrebovali kdaj kasneje.
Prosimo, da navodila natančno preberete in jih dosledno upoštevate. Navodila shranite, mogoče jih boste potrebovali kdaj kasneje.
17.1.1 Proizvajalec čevljev
Via del Commercio, 21 - 36071 - Arzignaano (VI) - Italy (PERF).
Carretera Prejano, 7226580 Arnedo, La Rioja Španija (ROBUSTA designed for our working athletes).
17.1.2 Uporaba in navodila za uporabo
17.1.2 Uporaba in navodila za uporabo
Čevlji z zaščitnimi zahtevami so predpisani, če obstaja nevarnost poškodb nog. Te nevarnosti so lahko na primer: -sunki ali ukleščenje; -prevračanje, padanje ali kotaljenje predmetov; -stopanje v koničaste ali ostre predmete, vroče ali jedke tekočine. Prosimo upoštevajte tudi predpise združenja poklicnih delavcev. Poškodovanih čevljev se ne sme več uporabljati. Uporaba dodatnih delov, ki niso vstavljeni že od samega začetka kot npr. oblikovan vložek, lahko zmanjša zaščitno funkcijo in s tem njihovo varnost. V primeru, da bi bili potrebni dodatni deli, se prosimo obrnite na našo tehnično službo. V nadaljevanju navedene garancije veljajo za čevlje v dobrem stanju, kar pomeni upoštevanje danih navodil. ROBUSTA ne prevzema nobene odgovornosti za rabo, ki ni v skladu njihovim namenom oziroma, ki ni navedena v teh navodilih za uporabo. Pri upravičeni reklamaciji ROBUSTA čevelj zamenja ali pa prejmete dobropis. Za posredno škodo ne prevzamemo nobene odgovornosti.
17.1.3 Čiščenje in vzdrževanje
Čevlji z usnjeno notranjostjo se morajo za izboljšanje higiene in klime nog nositi z dnevnimi menjavami, s čimer se tudi podaljša njihova življenjska doba. Čevlje po vsaki uporabi hranite na zračnem mestu. S ščetko redno odstranjujte prah in umazanijo s čevljev. Gladko ali impregnirano usnje čistite z običajnim izdelkom za nego. Sušenje vlažnih ali mokrih čevljev direktno na toplotnem viru ni primerno. Lahko pa čevlje sušimo na namenskih sušilcih čevljev. Čevlje z zgornjim delom iz materiala LORICA lahko perete v pralnem stroju pri 30°C. Zgornji deli z ostalih materialov niso pralni.
17.1.4 Standardi
CE oznaka na čevlju pomeni, da čevelj ustreza temeljnim zahtevam evropske Direktive Sveta 89 686 EGS o osebni zaščitni opremi. Odvisno od oznake na čevlju ti ustrezajo kategorijam in zahtevam naslednjih standardov: EN ISO 20345 osebna zaščitna oprema - varnostni čevlji; EN ISO 20347 osebna zaščitna oprema poklicni čevlji; EN ISO 13287 osebna zaščitna oprema - čevlji testna metoda za ugotavljanje upornosti drsenja.
17.1.5 Označevanje
Vsak varnostni in poklicni čevelj mora biti jasno in stalno označen s sledečimi informacijami:
a) velikost,
b) znak proizvajalca,
c) tipska oznaka proizvajalca,
d) leto izdelave in vsaj navedba četrtletja,
e) številka in leto izida standarda,
f) zaščitna funkcija, ustrezni simbol oziroma kategorija iz spodnje tabele:
17.1.6 Zahteve za poklicne in varnostne čevlje
Osnovne zahteve: 1) Zaščita prstov; 2) Zaviranje drsenja podplata ali SR (A, B, C); 3) Odpornost na prebod podplata ali P; 4) Antistatični čevlji ali A; 5) Vpijanje emergije v predelu pete ali E; 6) Odpornost podplata na goriva in olja ali FO; 7) Nepropustnost vode zgornjega dela ali WRU.
Dodatne zahteve: 8) Toplotna izolacija v predelu podplata ali HI; 9) Izolacija proti mrazu v predelu podplata ali CI; 10) Odpornost podplata proti kontaktni vročini ali HRO; 11) Vodo nepropustnost ali WR; 12) Dodatna zaščita kosti gležnja ali AN.
17.1.7 Zaviranje drsenja
V skladu s prilogo A standardov EN ISO 20344:2007, EN ISO 20345:2011 in EN ISO 20347:2012.
13) Zaviranje drsenja na tleh iz keramičnih ploščic SLS ali SRA; 14) Zaviranje drsenja na jeklenih tleh z glicerolom ali SRB; 15) Zaviranje drsenja na obeh podlagah (SRA+SRB) ali SRC.
SB = 1, 2 in 6; S1 = 1, 2, 4, 5 in 6; S2 = 1, 2, 4, 5 in 6; S3 = 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7; O1 = 2, 4 in 5; O2 = 2, 4 in 5; O3 = 2, 3, 4, 5 in 7.
17.2 POZOR Dodatne informacije za antistatične čevlje
Antistatične čevlje uporabljajte, če obstaja potreba, da se zmanjša naelektritev napetosti tako, da se prepreči nevarnost vnetja vnetljivih snovi ali hlapov z iskrami in če nevarnost električnega udara zaradi električne naprave ali prevodnih delov ni popolnoma izključena. Vendar je treba kljub temu opozoriti na to, da antistatični čevlji ne morejo nuditi zadostne zaščite pred električnim udarom, saj temeljijo le na uporu med tlemi in nogami. Če nevarnost električnega udara ne more biti popolnoma izključena je treba sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje te nevarnosti. Taki ukrepi in spodaj navedeni pregledi morajo biti del rutinskega programa preprečevanja nesreč na delovnih mestih. Izkušnje so pokazale, da naj bi bila vrednost električne upornosti prevodne poti skozi predmet v času njegove celotne življenjske dobe za antistatične namene 1000 Mohm. Vrednost 100 kohm je specificirana kot spodnja meja za upornost novega izdelka za zagotovitev omenjene zaščite pred nevarnimi električnimi udari ali vnetjem zaradi okvare na električnih napravah pri delu do 250 V. Vendar je treba kljub temu upoštevati, da čevelj v določenih pogojih ne nudi zadostne zaščite, zato mora uporabnik čevljev vedno sprejeti dodatne varnostne ukrepe. Električna upornost tega tipa čevlja se lahko z upogibanjem, umazanjem ali vlažnostjo občutno spremeni. Ta čevelj pri nošnji pod vlažnimi pogoji ne ustreza njegovi namembni funkciji. Zato je treba poskrbeti za to, da proizvod v svoji življenjski dobi izpolnjuje svojo namembno funkcijo odvajanje naelektrenja in nudenja zaščite. Uporabniku se zato priporoča, da se mestu uporabe o potrebi opravi preizkus električne upornosti in tega ponavlja v kratkih razmakih. Čevlji klasifikacije I lahko pri daljšem času nošenja vpijejo vlažnost ter v mokrih in vlažnih pogojih postanejo prevodni. Če je čevelj nošen v pogojih v katerih material podplata postane kontaminiran, mora uporabnik pred vsakokratnim vstopom na nevarno območje preveriti električne lastnosti njegovih čevljev. V področjih, kjer se nosijo antistatični čevlji, naj bo upornost tal taka, da zaščitna funkcija čevlja ne bo izničena. Pri uporabi naj se med notranjostjo čevlja in nogo uporabnika razen nogavic ne vstavljajo nobeni izolirni deli. V primeru, da med notranjostjo čevlja in nogo uporabnika vstavite vložek, morate preveriti povezavo čevelj / vložek glede njihovih električnih lastnosti.
17.3 Dodatne informacije za vložke
Če je čevelj dobavljen z vložkom, ki ga je možno odstraniti je treba paziti, da so bili preizkusi izvedeni z vstavljenim vložkom. POZOR: Čevlji se lahko uporabljajo le z vstavljenim vložkom in vložek se lahko nadomesti le s primerljivim vložkom prvotnega proizvajalca čevlja. Če so čevlji dobavljeni brez vložka, so bili preizkusi narejeni brez vložka. POZOR: Vstavitev vložka lahko omeji zaščitne lastnosti čevlja. Z vstavitvijo vložka, ki ga ni odobrila ROBUSTA, čevelj izgubi svojo varnostno certifikacijo.
17.4 Razlaga oznak (piktogrami)
Piktogrami materialov glavnih sestavnih delov obutve: -usnje; -krito usnje; -tekstil; -drugi materiali.
Piktogrami glavnih sestavnih delov obutve: a) zgornji del (je zunanje lice sestavnega dela, ki je pritrjen na zunanji del podplata); b) podloga in vložek (sta podloga zgornjega dela in vložek (steljka), ki sestavljata notranjost obutvenega izdelka); c) podplat (je spodnji del obutvenega izdelka, ki predstavlja hodno površino in je pritrjen na zgornji del).
________________________________________________________________________________
NAROČILA
Razporeditev po izteku roka:
1. 5.5.2019 T4 > Ulica Albina Rejca 3, 5220 Tolmin (TAŠIČ SAŠ JURIJ)
5. 24.5.2019 S5 > Spodnje Grušovje 37, 3210 Slov. Konjice (TROHA VALENTINA)
15. 31.5.2019 S7 > Svino 2c, 5222 Kobarid (GRUDEN BRANISLAV)
16. 14.6.2019 I56A > Idrsko 34, 5222 Kobarid (ANA & LUKA GABERŠČEK)
10. 22.7.2019 MU8B > Trg svobode 13, 5222 Kobarid (BK SPORT D.O.O.)
19. 22.9.2019 V17 > Črni Vrh 120, 5274 Črni Vrh nad I. (SMREKAR BARBARA)
17. 9.11.2019 P54 > Poštno ležeče 5222 Kobarid (KAVČIČ VALENTINA)
20. 15.11.2019 S2B > Cesta Ivana Starca 8, Prade, 6000 Koper (SUKLJAN NEJC)
18. 1.12.2019 MI8 > Poštno ležeče 5222 Kobarid (PODRECCA TEA)
2. 6.12.2019 I89 > Zelena pot 13, 1000 Ljubljana (BOLE URŠKA)
4. 15.12.2019 T11 > Dunajska cesta 392, 1231 LJ. Črnuče (DEBORA VON KASTELMUR)
3. 8.1.2020 S18A > Malgajeva ulica 18, 1000 Ljubljana (KNEZ MATJAŽ)
8. 13.1.2020 I56A > Idrsko 34, 5220 Kobarid (GABERŠČEK RIHARD)
14. 27.3.2020 T12 > Volče 108, 5220 Tolmin (ALBIND D.O.O.)
21. 30.3.2020 S2A > Belokranjska cesta 53A, 8000 Novo mesto (MARIJA GRAHELJ)
6. 20.4.2020 S18B > Vetrišče 27, 5000 Nova Gorica (KRUMBERGER AN)
7. 18.4.2020 I85 > Rutarjeva ul. 18, 5220 Tolmin (VOLARIČ BOŽO, LUCIJAN) POOBL. PERVANJE DARINKA
11. 22.3.2022 T6 (X POINT) - Vročitev priporočenega pisma brez storitve v HP
12. 22.3.2022 T6 (LUZAR DEJAN) - Vročitev priporočenega pisma brez storitve v HP
9. 12.1.2023 MU7A > Poštno ležeče 5222 Kobarid - penzije & obvestilo ZPIZ (MELINC ADA MARIJA)
13. 5.4.2023 T2 (NOVA KBM) Nedostava pošiljk ob sobotah
Razporeditev po potovniku:
18. 1.12.2019 MI8 > Poštno ležeče 5222 Kobarid (PODRECCA TEA)
1. 5.5.2019 T4 > Ulica Albina Rejca 3, 5220 Tolmin (TAŠIČ SAŠ JURIJ)
11. 22.3.2022 T6 (X POINT) - Vročitev priporočenega pisma brez storitve v HP
12. 22.3.2022 T6 (LUZAR DEJAN) - Vročitev priporočenega pisma brez storitve v HP
13. 5.4.2023 T2 (NOVA KBM) Nedostava pošiljk ob sobotah
4. 15.12.2019 T11 > Dunajska cesta 392, 1231 LJ. Črnuče (DEBORA VON KASTELMUR)
14. 27.3.2020 T12 > Volče 108, 5220 Tolmin (ALBIND D.O.O.)
21. 30.3.2020 S2A > Belokranjska cesta 53A, 8000 Novo mesto (MARIJA GRAHELJ)
20. 15.11.2019 S2B > Cesta Ivana Starca 8, Prade, 6000 Koper (SUKLJAN NEJC)
3. 8.1.2020 S18A > Malgajeva ulica 18, 1000 Ljubljana (KNEZ MATJAŽ)
6. 20.4.2020 S18B > Vetrišče 27, 5000 Nova Gorica (KRUMBERGER AN)
10. 22.7.2019 MU8B > Trg svobode 13, 5222 Kobarid (BK SPORT D.O.O.)
9. 12.1.2023 MU7A > Poštno ležeče 5222 Kobarid - penzije & obvestilo ZPIZ (MELINC ADA MARIJA)
15. 31.5.2019 S7 > Svino 2c, 5222 Kobarid (GRUDEN BRANISLAV)
5. 24.5.2019 S5 > Spodnje Grušovje 37, 3210 Slov. Konjice (TROHA VALENTINA)
19. 22.9.2019 V17 > Črni Vrh 120, 5274 Črni Vrh nad I. (SMREKAR BARBARA)
17. 9.11.2019 P54 > Poštno ležeče 5222 Kobarid (KAVČIČ VALENTINA)
16. 14.6.2019 I56A > Idrsko 34, 5222 Kobarid (ANA & LUKA GABERŠČEK)
8. 13.1.2020 I56A > Idrsko 34, 5220 Kobarid (GABERŠČEK RIHARD)
7. 18.4.2020 I85 > Rutarjeva ul. 18, 5220 Tolmin (VOLARIČ BOŽO, LUCIJAN) POOBL. PERVANJE DARINKA
2. 6.12.2019 I89 > Zelena pot 13, 1000 Ljubljana (BOLE URŠKA)
Neuradne:
T10 > Gregorčičeva 32, 5220 Tolmin - dom upokojencev (GRUNTAR MILOŠ)
PREDALI:
1. UE TOLMIN - KRAJEVNI URAD KOBARID
2. AVTOSERVIS GORENŠČEK (GORENŠČEK MELITA & MARJAN & MIHA)
3. LOVSKA DRUŽINA KOBARID
4. RIBOGOJSTVO SOČA (Ingrid Zidarič, Blaž Zidarič)
5 P SYSTEM
6. KOREN MARJAN, NINA SUŽID 13
8. RADIO KLUB KRN
11. TTL D.O.O. (Benko Ljubo, Benko Marija, Benko Tine, Benko Tomaž, Benko Lucija, Benko Leon, 6D ?, SKUPEK TJAŠA)
13. TRGOVINA TUTEX
14. DENTAL SMILE d.o.o. (KEBAT ŽELJKO)
15. PLANINSKO DRUŠTVO KOBARID
16. LESKOM-OD D.O.O.- (LESEX D.O.O.)
KULTURNO DRUŠTVO OBERE LIVEK 11
DEBORA VON KASTELMUR
21. KRAJEVNA SKUPNOST KOBARID
22. GASILSKA ZVEZA
23. ŽUPNIJSKI URAD KOBARID (Župnija Kobarid, Livek, Breginj, Borjana, Kred, Sedlo, Libušnje; Blažič Ivan & Vončina Srečko)
24. BERNARD FULL SHOP D.O.O. (Kanalec Leonida, Kanalec Božidar, Kanalec Aldo, Kanalec Marija, Zavod Apolon Kobarid, Društvo Ledvičnih bolnikov Posočja, PZC D.O.O.)
26. HVALA - TOPLI VAL (Hvala Aleš & Hvala Tanja & Hvala Žiga & Hvala Nejc)
28. MEDICUS PARTNER D.O.O.
29. DRUŠTVO UPOKOJENCEV
31. KNJIŽNICA KOBARID
33. TEKOS REVIZIJA D.O.O. (Žuber Mira & Žuber Jože)
35. OBČINA KOBARID (1. medobčinska uprava občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal; 2. medobčinska redarska služba; 3. posoško razvojni center; 4. dom Andreja Manfreda; 5. Kulturni dom; 6. Marko Matajurc)
36. MINES IB
37. RTV SLOVENIJA
38. (SLAVKO SKOČIR / M.N.S. MACA SKOČIR S.P.)
43. MEDGENER. DRUŠTVO MODRA
Vsak varnostni in poklicni čevelj mora biti jasno in stalno označen s sledečimi informacijami:
a) velikost,
b) znak proizvajalca,
c) tipska oznaka proizvajalca,
d) leto izdelave in vsaj navedba četrtletja,
e) številka in leto izida standarda,
f) zaščitna funkcija, ustrezni simbol oziroma kategorija iz spodnje tabele:
17.1.6 Zahteve za poklicne in varnostne čevlje
Osnovne zahteve: 1) Zaščita prstov; 2) Zaviranje drsenja podplata ali SR (A, B, C); 3) Odpornost na prebod podplata ali P; 4) Antistatični čevlji ali A; 5) Vpijanje emergije v predelu pete ali E; 6) Odpornost podplata na goriva in olja ali FO; 7) Nepropustnost vode zgornjega dela ali WRU.
Dodatne zahteve: 8) Toplotna izolacija v predelu podplata ali HI; 9) Izolacija proti mrazu v predelu podplata ali CI; 10) Odpornost podplata proti kontaktni vročini ali HRO; 11) Vodo nepropustnost ali WR; 12) Dodatna zaščita kosti gležnja ali AN.
17.1.7 Zaviranje drsenja
V skladu s prilogo A standardov EN ISO 20344:2007, EN ISO 20345:2011 in EN ISO 20347:2012.
13) Zaviranje drsenja na tleh iz keramičnih ploščic SLS ali SRA; 14) Zaviranje drsenja na jeklenih tleh z glicerolom ali SRB; 15) Zaviranje drsenja na obeh podlagah (SRA+SRB) ali SRC.
SB = 1, 2 in 6; S1 = 1, 2, 4, 5 in 6; S2 = 1, 2, 4, 5 in 6; S3 = 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7; O1 = 2, 4 in 5; O2 = 2, 4 in 5; O3 = 2, 3, 4, 5 in 7.
17.2 POZOR Dodatne informacije za antistatične čevlje
Antistatične čevlje uporabljajte, če obstaja potreba, da se zmanjša naelektritev napetosti tako, da se prepreči nevarnost vnetja vnetljivih snovi ali hlapov z iskrami in če nevarnost električnega udara zaradi električne naprave ali prevodnih delov ni popolnoma izključena. Vendar je treba kljub temu opozoriti na to, da antistatični čevlji ne morejo nuditi zadostne zaščite pred električnim udarom, saj temeljijo le na uporu med tlemi in nogami. Če nevarnost električnega udara ne more biti popolnoma izključena je treba sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje te nevarnosti. Taki ukrepi in spodaj navedeni pregledi morajo biti del rutinskega programa preprečevanja nesreč na delovnih mestih. Izkušnje so pokazale, da naj bi bila vrednost električne upornosti prevodne poti skozi predmet v času njegove celotne življenjske dobe za antistatične namene 1000 Mohm. Vrednost 100 kohm je specificirana kot spodnja meja za upornost novega izdelka za zagotovitev omenjene zaščite pred nevarnimi električnimi udari ali vnetjem zaradi okvare na električnih napravah pri delu do 250 V. Vendar je treba kljub temu upoštevati, da čevelj v določenih pogojih ne nudi zadostne zaščite, zato mora uporabnik čevljev vedno sprejeti dodatne varnostne ukrepe. Električna upornost tega tipa čevlja se lahko z upogibanjem, umazanjem ali vlažnostjo občutno spremeni. Ta čevelj pri nošnji pod vlažnimi pogoji ne ustreza njegovi namembni funkciji. Zato je treba poskrbeti za to, da proizvod v svoji življenjski dobi izpolnjuje svojo namembno funkcijo odvajanje naelektrenja in nudenja zaščite. Uporabniku se zato priporoča, da se mestu uporabe o potrebi opravi preizkus električne upornosti in tega ponavlja v kratkih razmakih. Čevlji klasifikacije I lahko pri daljšem času nošenja vpijejo vlažnost ter v mokrih in vlažnih pogojih postanejo prevodni. Če je čevelj nošen v pogojih v katerih material podplata postane kontaminiran, mora uporabnik pred vsakokratnim vstopom na nevarno območje preveriti električne lastnosti njegovih čevljev. V področjih, kjer se nosijo antistatični čevlji, naj bo upornost tal taka, da zaščitna funkcija čevlja ne bo izničena. Pri uporabi naj se med notranjostjo čevlja in nogo uporabnika razen nogavic ne vstavljajo nobeni izolirni deli. V primeru, da med notranjostjo čevlja in nogo uporabnika vstavite vložek, morate preveriti povezavo čevelj / vložek glede njihovih električnih lastnosti.
17.3 Dodatne informacije za vložke
Če je čevelj dobavljen z vložkom, ki ga je možno odstraniti je treba paziti, da so bili preizkusi izvedeni z vstavljenim vložkom. POZOR: Čevlji se lahko uporabljajo le z vstavljenim vložkom in vložek se lahko nadomesti le s primerljivim vložkom prvotnega proizvajalca čevlja. Če so čevlji dobavljeni brez vložka, so bili preizkusi narejeni brez vložka. POZOR: Vstavitev vložka lahko omeji zaščitne lastnosti čevlja. Z vstavitvijo vložka, ki ga ni odobrila ROBUSTA, čevelj izgubi svojo varnostno certifikacijo.
17.4 Razlaga oznak (piktogrami)
Piktogrami materialov glavnih sestavnih delov obutve: -usnje; -krito usnje; -tekstil; -drugi materiali.
Piktogrami glavnih sestavnih delov obutve: a) zgornji del (je zunanje lice sestavnega dela, ki je pritrjen na zunanji del podplata); b) podloga in vložek (sta podloga zgornjega dela in vložek (steljka), ki sestavljata notranjost obutvenega izdelka); c) podplat (je spodnji del obutvenega izdelka, ki predstavlja hodno površino in je pritrjen na zgornji del).
________________________________________________________________________________
NAROČILA
Razporeditev po izteku roka:
1. 5.5.2019 T4 > Ulica Albina Rejca 3, 5220 Tolmin (TAŠIČ SAŠ JURIJ)
5. 24.5.2019 S5 > Spodnje Grušovje 37, 3210 Slov. Konjice (TROHA VALENTINA)
15. 31.5.2019 S7 > Svino 2c, 5222 Kobarid (GRUDEN BRANISLAV)
16. 14.6.2019 I56A > Idrsko 34, 5222 Kobarid (ANA & LUKA GABERŠČEK)
10. 22.7.2019 MU8B > Trg svobode 13, 5222 Kobarid (BK SPORT D.O.O.)
19. 22.9.2019 V17 > Črni Vrh 120, 5274 Črni Vrh nad I. (SMREKAR BARBARA)
17. 9.11.2019 P54 > Poštno ležeče 5222 Kobarid (KAVČIČ VALENTINA)
20. 15.11.2019 S2B > Cesta Ivana Starca 8, Prade, 6000 Koper (SUKLJAN NEJC)
18. 1.12.2019 MI8 > Poštno ležeče 5222 Kobarid (PODRECCA TEA)
2. 6.12.2019 I89 > Zelena pot 13, 1000 Ljubljana (BOLE URŠKA)
4. 15.12.2019 T11 > Dunajska cesta 392, 1231 LJ. Črnuče (DEBORA VON KASTELMUR)
3. 8.1.2020 S18A > Malgajeva ulica 18, 1000 Ljubljana (KNEZ MATJAŽ)
8. 13.1.2020 I56A > Idrsko 34, 5220 Kobarid (GABERŠČEK RIHARD)
14. 27.3.2020 T12 > Volče 108, 5220 Tolmin (ALBIND D.O.O.)
21. 30.3.2020 S2A > Belokranjska cesta 53A, 8000 Novo mesto (MARIJA GRAHELJ)
6. 20.4.2020 S18B > Vetrišče 27, 5000 Nova Gorica (KRUMBERGER AN)
7. 18.4.2020 I85 > Rutarjeva ul. 18, 5220 Tolmin (VOLARIČ BOŽO, LUCIJAN) POOBL. PERVANJE DARINKA
11. 22.3.2022 T6 (X POINT) - Vročitev priporočenega pisma brez storitve v HP
12. 22.3.2022 T6 (LUZAR DEJAN) - Vročitev priporočenega pisma brez storitve v HP
9. 12.1.2023 MU7A > Poštno ležeče 5222 Kobarid - penzije & obvestilo ZPIZ (MELINC ADA MARIJA)
13. 5.4.2023 T2 (NOVA KBM) Nedostava pošiljk ob sobotah
Razporeditev po potovniku:
18. 1.12.2019 MI8 > Poštno ležeče 5222 Kobarid (PODRECCA TEA)
1. 5.5.2019 T4 > Ulica Albina Rejca 3, 5220 Tolmin (TAŠIČ SAŠ JURIJ)
11. 22.3.2022 T6 (X POINT) - Vročitev priporočenega pisma brez storitve v HP
12. 22.3.2022 T6 (LUZAR DEJAN) - Vročitev priporočenega pisma brez storitve v HP
13. 5.4.2023 T2 (NOVA KBM) Nedostava pošiljk ob sobotah
4. 15.12.2019 T11 > Dunajska cesta 392, 1231 LJ. Črnuče (DEBORA VON KASTELMUR)
14. 27.3.2020 T12 > Volče 108, 5220 Tolmin (ALBIND D.O.O.)
21. 30.3.2020 S2A > Belokranjska cesta 53A, 8000 Novo mesto (MARIJA GRAHELJ)
20. 15.11.2019 S2B > Cesta Ivana Starca 8, Prade, 6000 Koper (SUKLJAN NEJC)
3. 8.1.2020 S18A > Malgajeva ulica 18, 1000 Ljubljana (KNEZ MATJAŽ)
6. 20.4.2020 S18B > Vetrišče 27, 5000 Nova Gorica (KRUMBERGER AN)
10. 22.7.2019 MU8B > Trg svobode 13, 5222 Kobarid (BK SPORT D.O.O.)
9. 12.1.2023 MU7A > Poštno ležeče 5222 Kobarid - penzije & obvestilo ZPIZ (MELINC ADA MARIJA)
15. 31.5.2019 S7 > Svino 2c, 5222 Kobarid (GRUDEN BRANISLAV)
5. 24.5.2019 S5 > Spodnje Grušovje 37, 3210 Slov. Konjice (TROHA VALENTINA)
19. 22.9.2019 V17 > Črni Vrh 120, 5274 Črni Vrh nad I. (SMREKAR BARBARA)
17. 9.11.2019 P54 > Poštno ležeče 5222 Kobarid (KAVČIČ VALENTINA)
16. 14.6.2019 I56A > Idrsko 34, 5222 Kobarid (ANA & LUKA GABERŠČEK)
8. 13.1.2020 I56A > Idrsko 34, 5220 Kobarid (GABERŠČEK RIHARD)
7. 18.4.2020 I85 > Rutarjeva ul. 18, 5220 Tolmin (VOLARIČ BOŽO, LUCIJAN) POOBL. PERVANJE DARINKA
2. 6.12.2019 I89 > Zelena pot 13, 1000 Ljubljana (BOLE URŠKA)
Neuradne:
T10 > Gregorčičeva 32, 5220 Tolmin - dom upokojencev (GRUNTAR MILOŠ)
PREDALI:
1. UE TOLMIN - KRAJEVNI URAD KOBARID
2. AVTOSERVIS GORENŠČEK (GORENŠČEK MELITA & MARJAN & MIHA)
3. LOVSKA DRUŽINA KOBARID
4. RIBOGOJSTVO SOČA (Ingrid Zidarič, Blaž Zidarič)
5 P SYSTEM
6. KOREN MARJAN, NINA SUŽID 13
8. RADIO KLUB KRN
11. TTL D.O.O. (Benko Ljubo, Benko Marija, Benko Tine, Benko Tomaž, Benko Lucija, Benko Leon, 6D ?, SKUPEK TJAŠA)
13. TRGOVINA TUTEX
14. DENTAL SMILE d.o.o. (KEBAT ŽELJKO)
15. PLANINSKO DRUŠTVO KOBARID
16. LESKOM-OD D.O.O.- (LESEX D.O.O.)
KULTURNO DRUŠTVO OBERE LIVEK 11
DEBORA VON KASTELMUR
21. KRAJEVNA SKUPNOST KOBARID
22. GASILSKA ZVEZA
23. ŽUPNIJSKI URAD KOBARID (Župnija Kobarid, Livek, Breginj, Borjana, Kred, Sedlo, Libušnje; Blažič Ivan & Vončina Srečko)
24. BERNARD FULL SHOP D.O.O. (Kanalec Leonida, Kanalec Božidar, Kanalec Aldo, Kanalec Marija, Zavod Apolon Kobarid, Društvo Ledvičnih bolnikov Posočja, PZC D.O.O.)
26. HVALA - TOPLI VAL (Hvala Aleš & Hvala Tanja & Hvala Žiga & Hvala Nejc)
28. MEDICUS PARTNER D.O.O.
29. DRUŠTVO UPOKOJENCEV
31. KNJIŽNICA KOBARID
33. TEKOS REVIZIJA D.O.O. (Žuber Mira & Žuber Jože)
35. OBČINA KOBARID (1. medobčinska uprava občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal; 2. medobčinska redarska služba; 3. posoško razvojni center; 4. dom Andreja Manfreda; 5. Kulturni dom; 6. Marko Matajurc)
36. MINES IB
37. RTV SLOVENIJA
38. (SLAVKO SKOČIR / M.N.S. MACA SKOČIR S.P.)
43. MEDGENER. DRUŠTVO MODRA
