OD SLIKE DO BESEDE: Kjer je ljubezen, tam je Bog

OD SLIKE DO BESEDE je oddaja, ki je na sporedu vsak četrtek ob 21h na radiu Ognjišče. 

19. septembra 2013 so v oddaji predstavili knjigo Kjer je ljubezen, tam je Bog. Kot prevajalca so me gostili v studiu, da sem predstavil knjigo. Povedal sem tudi kratko izkušnjo misijonske odprave Indija 2013 ter misijonske odprave Bolgarija 2013. Nekaj odlomkov iz knjige se je tudi prebralo v sami oddaji.

1. DEL

2. DEL

3. DEL


ZVOČNI ZAPIS (ZAPIS ZVOKA - govorjene besede na radiu):

Radio Ognjišče.

Drage poslušalke, spoštovani poslušalci, pred nami je oddaja: Od slike do besede. V njej pa bomo danes razgrnili vtise iz Kalkute. Kakšne? ... pa ostanite z nami, pa boste vse izvedeli.

Od slike do besede. Od slike do besede.  

Dobrodošli v oddaji, spoštovani poslušalci, najprej bomo šli na pravkar končani Portoroški filmski festival, v drugem delu oddaje pa se bomo seznanili z vsebino knjige Kjer je ljubezen, tam je Bog, mati Terezije. Knjigo je prevedel duhovnik Blaž Batagelj, ki ga bomo tudi gostili v našem studiu. Lepo vabljeni k poslušanju.

(glasba)

Pred dnevi se je končal Portoroški filmski festival. Le redko smo priča tako enotnemu izboru, a pravzaprav je bilo po plazu pohval takšen sklep tudi pričakovati. Prvenec Roka Bička Razredni sovražnik so za najboljši celovečerni film izbrali strokovna žirija, občinstvo in žirija kritikov. Film je prejel tudi Vesno za najboljšo fotografijo in kostumografijo, izkupiček Vesen pa sta zaokrožila še igralca Igor Samobor in Nataša Barbara Gračner. Dramo mladega novomeškega režiserja, ki je pred kratkim navdušil tudi Beneški gido, kjer je prejel nagrado filmskih kritikov, je strokovna žirija opisala kot film o paradoksu vzgoje. "O tavanju brez cilja med permisivnim in avtoritarnim, o sodobni nesposobnosti posameznika, da se sestavi v kolektiv. Film nastane iz intimne nuje po kritičnem portretu šolskega sistema, vendar kmalu preraste v raziskovanje kolektivne družbene resničnosti. Počasi pade krinka za krinko mehanizmov družbenih struktur. Film se sklene z eksistencialnim nelagodjem, ko platno v kinu postane kolektivno zrcalo." Tako so v obrazložitvi zapisali člani žirije: hrvaški režiser Hrvoje Hribar, slovenski režiser Olmo Omerzu in režiserka Hana Slak.

(glasba)

Igor Samobor je Vesno za glavno moško vlogo za močno minimalistično igro pri ustvarjanju karizmatičnega ambivalentnega lika profesorja nemščine. Nataša Barbara Gračner pa je v stranski vlogi ravnateljice prepričala s samo-ironično eleganco, s katero uprizori lik avtoritete, v precepu med institucionalno in osebno pozicijo.

(glasba)

Rdečo nit, ki veliko prispeva k vzdušju v filmu predstavlja preludij, opus 28, številka 15 Frederica Chopina. Igralka Daša Cupevski kot Sabina je za igranje pianina v filmu prvič v življenju obiskovala inštrukcije iz klavirja. Preludij, ki ga slišimo v filmu, pa je naknadno, tako kot na klavirju, kot na pianinu, izvedla odlična pianistka Katja Sinkovič iz Rogaške Slatine, ki študira na Dunaju. Snemanje njenih izvedb Chopinovega preludija je potekalo na radiu Slovenija. Skladatelja Tina Mauko in Anže Rozman sta za prizor v filmu priredila silovito Valkiro Richarda Wagnerja. Tri svoje skladbe, ki jih je Rok Biček izbral kot ozadje za dogajanje v filmu, pa je prijazno odstopil Miha Blažič. Film Razredni sovražnik si lahko ogledate v naših kinematografih.

(glasba)

Zdaj pa k drugemu delu oddaje v Kalkuto.

(glasba)

Napovedovali smo, da bomo predstavili delo Kjer je ljubezen, tam je Bog, mati Terezija. Knjigo je prevedel Blaž Batagelj, ki ga zdaj prav lepo pozdravljam v našem studiu. Dober večer.

Dober večer.

Naj povem, da je Blaž kaplan v Tolminu, trenutno, ne, še sveže delovno mesto. Blaž, povejte, kako ste prišli sploh do tega besedila. Kako je prišlo do tega, da ste prevajali to delo, ki je tesno povezano z materjo Terezijo.

Začelo se je nekako 7 let nazaj, leta 2007, ko smo skupina 13 misijonarjev šli v Indijo, v Kalkuto s tem, da pomagamo misijonarkam ljubezni. Jaz sem to spoznal čisto mimogrede, ko sem bil na razstavi na Rakovniku in sem tam zvedel in navezal stik z Marijo Leskovec. In ona me je navdušila za misijonarjenje. In tam v Kalkuti, kjer smo bili - bil sem tudi z enim doktorjem medicine Markom Šimencem. In bilo mi je zelo hudo, se spomnim.

Kaj vam je bilo najbolj hudo?

Hu. Prvikrat ko sem šel po ulici, sem rekel: Ma, saj niti ni toliko grozno, ne. Potem drugi dan, ne, tretji dan, ko malo vidiš že tam pa kar ubijejo, kar na ulici, pa tisto meso, pa muhe, pa tak vonj. Začneš malo vohat, pa tudi taka vročina, pa ta nesnaga. Opravljajo potrebe kar na ulici, pa mogoče tej reveži, sicer veseli. Polno smeti, Kalkuta je največje smetišče na svetu.

Kakšen vtis je vse to naredilo na vas, kaj ste mislili ob tem, ko ste gledali to?

Postopoma, po enem tednu, ko sem začel sploh to občutit, zaznat, je v bistvu v meni povzročilo eno tako temo. Spraševal sem se, ali je sploh, Bog sploh obstaja pri vsem tem. Ker smo imeli od tam, kjer smo živeli do centra matere Terezije, smo imeli pol ure hoda in smo morali vsak dan hoditi to razdaljo. In to mislim povedati, da je to postopoma prišlo. Na začetku kot neopazno, ne opaziš, si misliš, a, saj je še, potem pa začneš šele, kot da bi spregledal šele, ko si dopustiš, da si nekaj časa tam. In potem se spomnim, prav pika na i, je bila, ko eno noč nisem mogel tam spat. Tam tudi s podganami smo tudi spali, pa kuščarji so bili moji, ko sem se tuširal, vsakdanji prijatelji. In potem sem jaz vstal v tisti hiši, kjer smo živeli 7 let nazaj in sem videl ob tretji uri zjutraj enega skozi okno drugega nadstropja, enega invalidnega človeka, ki je pred mojimi očmi umiral in se vlekel po cesti. In tisto je bila pika na i, jaz nisem zdržal, sem rekel: Zdaj spakiram kufre, pa grem. In potem se spomnim naslednji...

Kako ste se počutili ob tej piki na i? Vaši notranji občutki?

Ja, počutil. Počutil sem se kot da se mi je cel svet porušil. Se pravi tudi vera, ki sem jo doma prejel in vse, se mi zdi, moja predstava o Bogu, vse to se je porušilo, kot Bog, ki nas ima rad in kako dopušča take stvari tukaj. In potem vem, da v vsej tej moji temi sem si dopustil, da naslednji dan sem še se pogovarjal s tem zdravnikom. Mi nikoli ni povedal, tudi potem, ko smo šli še na severovzhod Indije za en mesec po tej izkušnji Kalkute, v Megalayo, in sva bila tam na enem misijonu, kjer je bilo brez elektrike in vsega, mi je bilo tudi težko, in sva se pogovarjala. Nikoli mi ni povedal, da on moč za življenje črpa iz Marijinega dela. Je naredil z mano eno, se je pogovarjal, me poslušal. In potem po tistem, tisti dan, tisti popoldan, bilo je okrog dveh, treh, sem šel v kapelo matere Terezije, in sem bil tam sam, ker oni odprejo šele ob treh. Je prišel kot en sunek, danes bi temu rekel Sveti Duh, ki mi je jasno spregovoril: Duhovno veselje je moja pot.

In to ste slišali kot besede v srcu, ali kako?

Ja. Ne prav besede razločno, ma tako: Duhovno veselje je moja pot. In po tistem, po tem nekako, je prav tisto prihajalo  tudi v moje življenje, prav to veselje. Takrat smo navezali prve stike, tako da stike s Kalkuto sem imel, čeprav nikoli nisem šel. Ta Marija Leskovec mi je knjigo Kjer je ljubezen ... Where there is love, there is God prinesla še čisto svežo naravnost iz Kalkute.

(glasba)

In potem, v bistvu so mi tej moji sobratje dali pogum, ko so mi rekli: Glej pri mašah se te bomo spomnili, pojdi z mladimi, ne, to smo morali že prej načrtovati. Take poti se načrtuje že eno leto prej. Tudi s škofom sem govoril, škof mi je tudi pustil vse. Potem pa še ta knjiga pride. In jaz sem jo prvič prebral, ne, ma v enem zamahu v angleščini in me je kar vlekla in potem sem začel prevajati kar takoj in sem prvih dvajset strani sem nesel k Draganu na založbo, s katerim se tudi poznava od ideala. In je rekel: Dobro. Dober slog. Smo videli. Ti nadaljuj. To je bil začetek. Potem pa: veliko so k temu pripomogli tudi mladi iz gibanja Marijino delo, ki so mi na diakonsko posvečenje oktobra lansko leto prinesli dar, najprej največji dar samega sebe z udeležbo, potem pa še po Božji previdnosti knjigo: 'Pridi, bodi moja luč' in 'švic' majico, ki je bila težko prigarana, kot je kasneje pojasnil Matej. In ti dve stvari sta mi bili ob prevajanju v veliko pomoč. Knjigo sem moral po naročilu urednika založbe dobro preučiti, si izpisati vsa pravila, kdaj postaviti velike začetnice, da bi ohranil v drugem delu tega sklopa, to je v knjigi Kjer je ljubezen, tam je Bog čim večjo enotnost s prvim delom, knjigo: Pridi, bodi moja luč. Dali so mi noter tudi posvetilo: »Dragi Blaž! Danes, na dan tvojega diakonskega posvečenja, vsi gen praznujemo s teboj. Zahvaljujemo se ti za vse molitve ter edinost, ki jo gradiš z nami in ti želimo reči, da lahko vedno računaš na nas. Skupaj bomo šli po poti proti svetosti! Eno! Fantje in dekleta gen«

(glasba)

In jaz lahko rečem zdaj, da Sveti Duh jih je resnično navdihnil, ker gotovo niso nič vedeli o moji ljubezni do matere Terezije, mogoče edinole to, da je v gibanju za duhovnike središče in temelj vsega zapuščeni Jezus, ki ga mati Terezija opisuje v knjigi 'Pridi, bodi moja luč'. Zdaj za poslušalce, če še niso do sedaj razbrali, je treba povedati, da je ta knjiga, ki jo sedaj predstavljamo Kjer je ljubezen, tam je Bog, je nekako drugi del. Prva knjiga je... Lahko bi rekli, da je nekakšno nadaljevanje dela Pridi, bodi moja luč. Le, da je v delu Pridi, bodi moja luč mati Terezija predstavljena predvsem kot pričevalka, kot zgled. To zadnje delo pa jo predstavlja predvsem kot učiteljico, kot vodnico, kot osebo, ki te pelje skozi vsa duhovna področja življenja.

Blaž, če Vas lahko samo malce prekinem. Mati Terezija je bila zgled žive molitve. Ona je videla Jezusa tam, kjer nas tudi nas opominja zdaj papež Fračišek, če hočete, da je treba Jezusa iskati v ubogih, v beguncih in tako naprej. Kako boste Vi zdaj v svoje mlado življenje duhovnika prenesli ta močan zgled. Kje vidite Vi v Sloveniji, v svojem Tolminu najbolj uboge.

Težko vprašanje. Težko vprašaje. Iz dneva v dan ...

Pri nas so stiske drugače, ne, kot tam?
... iz trenutka v trenutek, predvsem močna povezanost z Bogom, ki jo je mati Terezija imela. To se mi zdi, da nam prinaša. In lahko bi rekel, da nam prinaša, kot je v knjigi napisano, ta virus, novi virus RHP. To je prav eno poglavje noter imenovano, kjer pravi mati Terezija, se pravi, RHP. To pomeni: razumevanje. R kot razumevanje, H kot hvaležnost in P kot pozornost. Da bi v bistvu ta virus okužil Slovenijo. Da bi bili bolj razumevajoči drug do drugega, hvaležni za to, kar nam je bilo dano, kar imamo, in pozorni drug na drugega, na tistega, s katerim živimo skupaj. Se mi zdi, da to se ne pozna v enih velikih stvareh, kot je mati Terezija rekla, ampak majhne stvari z veliko ljubeznijo. In se mi zdi, jaz vidim največje svoje poslanstvo in vlogo, tudi moja diplomska naloga je bila v tej smeri, z mojimi sobrati, duhovniki. Se pravi, biti kot ena družina. Se pogovarjat, se obiskovat, si stati ob strani.

(glasba)

Blaž Batagelj je moj sogovornik. Govoriva o knjigi Kjer je ljubezen, tam je Bog, mati Terezija. Knjiga je lična, lepa, na naslovnici je prepoznavna mati Terezija taka kot jo imamo v spominu, se mi zdi, vsi, ki smo jo spremljali še za časa njenega življenja. Objema dojenčka. Knjiga je taka, da se čisto lahko bere, v njej so njene molitve. Nič novega nam ne pove, ampak vseeno se mi zdi, da se čuti, da je za temi besedami pa res nek svetel zgled.

Ja. Knjiga v bistvu, lahko bi rekli, da nam nič novega ne pove, hkrati pa je nekaj novega. Od vseh teh del, kar jih je o materi Tereziji v Sloveniji že izšlo. Naj se spomnimo čudovite zgodbe Lea Masburga, kjer v bistvu prikaže tisto nagajivost, igrivost matere Terezije skozi svoje oči, ker je živel kot duhovnik, še vedno živi v Avstriji, sva se enkrat srečala.

Ste ga kaj vprašali o njej?

Ja, enkrat ravno mimogrede, ko je bil letos v Kalkuti. Vprašal? Posmejala sva se, ker je vse o teh, zajtrk tam pri materi Tereziji, ko piše o njem, sem ga na isti način doživel. In to nagajivost matere Terezije. Zdaj nagajivost ostalih sester, drugi, ki ta ideal, to karizmo naprej gojijo, dajo. Potem pa še imamo Anton Štrukelj je pri Družini že leta 2000 izdal eno knjigo, kjer za vsak dan mati Terezija glede na Božjo besedo, evangelij, da vsak dan eno misel. Pa Pridi, bodi moja luč, tudi prvi del tega sklopa, kjer je kot smo že rekli, kot zgled, kot pričevalka predvsem v tej njeni temini prikazana. Knjiga obsega pet delov, ki poskušajo izčrpno predstaviti učenje matere Terezije. V prvem delu spregovori o Bogu, ki je ljubezen, v drugem o Jezusu, tretji del je posvečen praktičnim napotkom, kako preseči ovire in zares ljubiti. Četrti in peti del pa govorita o tem, kako udejanjati našo vero s pomočjo ljubezni in kako z življenjem v ljubezni prinašati srečo drugim.

(glasba)

TIŠINA

Če samo govorimo, ne moremo moliti. Jezus v nas ni navzoč. Zato moramo ostati v tišini. Sestra, ki ohranja tišino, je sveta sestra.

BOG GOVORI V TIŠINI 

Bog govori v tišini srca in to je čas, ko govori z vami. Da bi ga bile sposobne slišati, morate biti kakor majhen otrok. Poskusite s posebno pobožnostjo do Male cvetke, svete Terezije Deteta Jezusa. Zelo dobro je razumela evangelij. Spoznala je, da mora postati majhen otrok. Berite njen življenjepis – ne boste našla nič posebnega ali nenavadnega, a kar napravi vtis, je zvestoba v opravljanju majhnih dejanj z veliko ljubeznijo. To je zvestoba v tišini.

(glasba)

ODPUŠČANJE SE ZGODI PRED TIŠINO

Resnična tišina v mojem srcu ne more obstajati, če je v njem nekaj, česar nisem odpustila ali pozabila. Zaposlena sem s tem - torej ne zmorem slišati ... Kako naj slišim, kar pravi Bog, če nekaj tiči v mojem srcu?

POLNE MOLITVE
Bodite polne molitve. To je čudovit dar. Molite za naše revne, da boste izkoristile njihovo revščino za rast v svetosti. Molite torej z njimi in zanje. Vedno molite zase, da boste lahko rasle v svetosti, za katero vas je naš Gospod ustvaril. Potrebno je, da nam molitev postane lastna, da jo zares ljubimo, da bomo razširjali Njegovo ljubezen, usmiljenje in navzočnost, kjerkoli že smo. Tišina je čas za pogovor z Jezusom. Čim več časa preživimo v tišini, bliže smo Jezusu in bolj ko smo podobne Jezusu, bolj svete postajamo. S svojim molitvenim življenjem poglobite svoje občestvo z Njim. Molimo torej in prosimo našo Gospo, da moli za našo svetost. Če vemo, kako moliti, kako govoriti Jezusu, bomo zagotovo postale svete.

(glasba)

Slišali smo nekaj odlomkov iz knjige Kjer je ljubezen, tam je Bog, mati Terezija. Prevajalec knjige Blaž Batagelj o knjigi pravi še: 
Vsak del ima na začetku kratek uredniški uvod, ki sistematično povzame tematiko. Vsebina pa je predstavljena v obliki izrekov, misli in odlomkov matere Terezije. Odlomki so kratki, obsegajo le stavek, pa tja do dve strani, a vseeno dovolj poglobljeni, da dajo misliti. Največja dodana vrednost knjige pa je ta, da je mati Terezija svetnica iz naših časov, našega časa. Čeprav imajo svetniki, ki nam jih Cerkev postavlja za zgled veliko povedati tudi po več sto letih, gotovo lahko sodobnega bralca še bolj nagovorijo prizori iz današnjega sveta, ki jih je svetnica iz Kalkute sama doživela in jih opisuje v preprostem jeziku. Tako, da bi lahko rekla, da je knjiga primerna tako rekoč za vsakogar, ki ga privlači duhovnost matere Terezije. Lahko je o njej slišal le malo, pa bi se rad uvedel v njeno življenje in mišljenje, lahko pa o materi Tereziji ve že veliko in bi rad imel pri roki zbrane njene misli o tej in oni temi. Nenazadnje gre za vsebino, ki je vedno sveža in aktualna. In knjiga je zaradi svojega preprostega jezika odlično duhovno branje tudi za tiste, ki si s teološko govorico niso preveč domači, da jih le privlači šola ljubezni.

Ja, da ne obupajo nad težo teološke govorice.

Ja, je zelo preprosto povedano.

Nisva povedala, Blaž, da je bila ena od dejavnosti, ki jih je mati Terezija tudi počela kontemplacija, da so bile sestre, oziroma so še, pred Najsvetejšim in da prav iz tega črpajo moč.

Bila mi je milost dana, da sem po novi maši preživel najprej deset dni z mladimi v Bolgariji. Nas je šla skupina, bili smo od petega do štirinajstega julija 2013, v treh mestih: Sofiji, Plovidu in Varni. Na vseh teh treh misijonskih postojankah delujejo misijonarke ljubezni, ki so bile skupaj z lokalnimi župnijami tudi naše gostiteljice.

In kakšno je življenje v Bolgariji? Koliko dela imajo tam misijonarke ljubezni in kakšno je delo?

Polno, polno. Delo z najbolj ubogimi od ubogih, med ubogimi.

Ampak vseeno je drugače kot v Indiji?

Ma ne, težko bi rekel. Zato ker ...

Po ulicah menda ne umirajo?

Ne umirajo, samo one gredo, so nas tudi peljale prav na domove, najsibo ker so invalidi, pa mama mora iz šestega nadstropja, ker ni dvigala, invalida prijeti, pa potem voziček še nesti. In tudi živijo v enih takih revnih pogojih. Se spomnim, ena naša, tam ko smo bili v Varni, punca ni mogla več, se je zjokala in potem je z eno sestro šla nazaj v hišo, in eno prijateljico. In ona je rekla: Nikoli, ker tudi enkrat na leto je šla k maši, takrat pa kot da bi, ona je šla ta prvo v kapelo. In se mi zdi, da prav to prinaša tudi današnji mladini. Današnjim mladim prinašajo en tak stik z Bogom, ki ne vem, če to pomeni, da zdaj hodijo, da bodo šli k maši, ampak en tak oseben stik z Bogom. Ker tudi od teh našim mladih s katerimi smo bili, niso bili vsi iz škofijske gimnazije. Šestnajst prostovoljcev nas je šlo. In imeli smo tudi pripravljalne vikende.

In kaj so vas učili na teh pripravljalnih vikendih? Kaj so vam povedali? Na kaj je treba biti pozoren? So vas opozorili pred kulturnim šokom?

Tudi sam sem prav vodil za Indijo dva pripravljalna vikenda in so prišli prav k meni, ker lansko leto sem bil kot diakon v Portorožu. Ne bi pa to šlo skozi, recimo za Bolgarijo pa je vodila gospa Marija Leskovec. Ona nas je pač obveščala, kako je tam, ker je bila že v Bolgariji, jaz sam nisem bil še tam. Jaz sem poskrbel pa bolj za duhovni del. Tako da smo se dopolnjevali. Tako kot je mati Terezija rekla, da tega kar delate vi, jaz ne morem, tega kar delam jaz, pa ne morete narediti vi. Skupaj pa delamo nekaj lepega za Boga in to je veličastnost Božje ljubezni do nas, da nam ponuja možnost, da postanemo sveti z deli ljubezni, ki jih opravljamo. In ona je dostikrat govorila: Svetost ni razkošje za peščico, ampak dolžnost za mene in tebe.

(glasba)

SVETOST NI RAZKOŠJE ZA PEŠČICO

Molila bom za vas, da boste lahko zrasli v ljubezni do Boga po ljubezni do drugih. Razširjajte mir z ljubeznijo, saj so dela ljubezni dela miru. Razširjajte jih najprej doma, v svoji družini, potem pa še vsem. In z Božjo ljubeznijo, ki raste v vas, boste postali svet. Svetost ni razkošje za peščico, je preprosta dolžnost vsakega od nas. Ko pogledamo na križ, razumemo, kako nas je Bog ljubil, in se moramo tudi mi naučiti od Njega, kako ljubiti drug drugega, da bomo lahko tudi mi vložili vse v reševanje življenja, še posebej nerojenih otrok, ki so Božji dar družbi. 

(glasba)

Prinesite to ljubezen, to svetost v svoje življenje, v svoje domove, k vašim bližnjim, vaši deželi in vsemu svetu. Da bi to dosegli, moramo moliti, moramo čutiti potrebo po molitvi. Moramo hoteti moliti. Naj vsak sodelavec začne družinsko molitev, saj družine, ki molijo ostanejo združene. Pomagajte sosedu, da stori isto. S to molitvijo in žrtvovanjem bomo preplavili svet. Moja molitev je z vsakim od vas - molim, da bo vsak od vas svet in tako razširjal njegovo ljubezen, da bi, kamorkoli greste, prižgali Njegovo luč resnice v življenju vsakogar, tako da bo Bog lahko ljubil svet po vas in po meni.

(glasba)

Svetost je izpolnjevanje Božje volje z velikim nasmehom. Ta popolna predanost: "Razkosaj me ... vsak posamezen delček je namenjen samo tebi." Svetost je veselje, ljubezen in sočutje, še posebej pa ponižnost. Ponižna sestra je zagotovo na poti v veliko svetost. Prevzetnost pa ne sodi k svetosti. Prevzetnost je hudičeva zadeva. Kako postanemo ponižni? S sprejemanjem ponižanj. Kadarkoli vas oštevajo, vas kličejo z grdimi imeni, vam dajejo pridevke, zagrabite to z obema rokama. Ta ponižanja vas bodo naredila svete, sprijaznite se. Vprašajmo. Naj bomo svete, kot je bil svet Jezus, samo vse za Jezusa s pomočjo Marije. Resnično želim od vas, da napravite svoje skupnosti za drugi Nazaret, poln žarečega veselja, miru, sočutja: svete skupnosti, sveto Družbo. 

(glasba)

Slišali smo nekaj odlomkov iz knjige Kjer je ljubezen, tam je Bog, mati Terezija. Knjigo je prevedel Blaž Batagelj, ki je tudi sodeloval v oddaji. 

(glasba)

Mati Terezija pravi: 

Kar je bilo potrebno pred sto leti, ni nujno potrebno danes. Sem pa presenečena, da je zelo potrebna molitev svetega Frančiška, ki je bila potrebna pred 500 leti. Postala je molitev vsega sveta za mir.

Gospod, naj postanem pretočnik tvojega miru, 

tja, kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen;

tja, kjer je krivica, naj prinašam duha odpuščanja;

tja, kjer so nesoglasja, naj prinašam slogo;

tja, kjer so zmote, naj prinašam resnico;

tja, kjer je dvom, naj prinašam vero;

tja, kjer je obup, naj prinašam upanje; 

tja, kjer so sence, naj prinašam svetlobo;

tja, kjer je žalost, naj prinašam radost;

Gospod, dovoli, da rajši tolažim, kot da sem potolažen;

razumem, kot da sem razumljen; ljubim, kot da sem ljubljen;
saj, če pozabiš nase, najdeš, z odpúščanjem ti je odpuščeno, 
s smrtjo se prebudiš v večno življenje. Amen.

Končana je oddaja Od slike do besede, v kateri smo vas povabili na ogled filma Razredni sovražnik, ki je pred kratkim dobil nagrado na Portoroškem filmskem festivalu. Vzeli smo tudi nekaj misli iz knjige, ki jo je prevedel duhovnik Blaž Batagelj, Kjer je ljubezen, tam je Bog, mati Terezija. Hvala ker ste bili z nami. Bodite spet prihodnji četrtek ob enaindvajsetih. Oddajo sem pripravila Mateja Subotičanec ob tehnični pomoči Boštjana Smoleta. Hvala za pozornost. Lahko noč.