POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO
Skupina Hindujcev je pripeljala slona na razstavo.
Do otvoritve je bil zaprt v temnem prostoru.
Neučakani ljudje so hoteli še pred razstavo potešiti
svojo radovednost. V temi so se približali živali;
videti je niso mogli, a vsak jo je potipal.
Prvi je pogladil rilec: "Ta stvor je kakor vodna cev,"
je rekel.
Drugi je pogladil slonov uhelj in trdil, da je pošast
prav taka kot pahljača.
Tretji se je dotaknil slonove noge in vzkliknil: "Slon je
kakor steber."
Naslednji je pogladil slonov zadek in je rekel: "Ta
slon je kakor prestol."
Vsakdo si je ustvaril svojo sliko, ker je otipal le del
slona. Če bi slona osvetlil sij sveče, teh velikih razlik
ne bi bilo. Naše telesno oko je kot dlan roke. Z
dlanjo ne moremo pokriti celega slona. Videti morje
je eno, morsko peno pa nekaj drugega. Pustite, da
pena izgine, zazrite se v morje in uzrli boste
Resničnost. Dan in noč pena pljuska iz morja in se
tako osupljivo bohoti, da obstrmite nad peno in ne
vidite morja. Luči so različne, a svetloba je ena:
prihaja iz onostranstva. Če gledate v luč, se boste
izgubili: tako so se pojavila števila, razbilo Eno.
Glejte v svetlobo in spoznali boste dvojnost, ki je
vgrajena v minljivo telo. Spoznajte, da neslogo med
muslimanom, zoroastrom in judom povzroča ta
razlika v gledanju.
(16o)
Ni komentarjev:
Objavite komentar