nedelja, 23. december 2012

LETO C: 4. ADVENTNA NEDELJA

1. DEL PRIDIGE (1min 14s)



 ______________________________________________________

2. DEL PRIDIGE (1min 06s)



______________________________________________________
 
3. DEL PRIDIGE (2min 38s)



______________________________________________________

PA ŠE ZA MOJE PRIJATELJE ITALIJANE (1min 24s)




La quarta domenica di Avvento ci porta alle soglie della festa di Natale, aprendoci al suo significato e al suo messaggio: Dio ci chiede di accettare i suoi pensieri e le sue strade per renderci disponibili a portarli dentro a quelli del mondo come luce. C’è immensamente bisogno di portare nella nostra vita e nella nostra società la luce della libera obbedienza al Padre.

E’ urgente ricordare e riaffermare che l’obbedienza al Padre è per il bene nostro e dei fratelli, soprattutto quelle più deboli e bisognose di aiuto, come Elisabetta. E’ più che mai attuale rinnovare il messaggio e la testimonianza che la vera forza non sta nell’arroganza, nella prepotenza, nella violenza, nell’accumulo delle ricchezze, ma nella fraternità, nella comprensione, nella nonviolenza, nella generosità e nella gratuità.






LEPO, BLAGOSLOVLJENO NEDELJO! 




Besedilo spodaj je zgolj informativno. Pridiga je namreč govorjena besedna zvrst sporočanja. Bila je povedana v Luciji pri Portorožu, kjer sem kot diakon do junija 2013 na pastoralni praksi vsak konec tedna.

Umolkniti, opazovati, odločiti se. Skozi vse to je peljal naš advent. V portoroški cerkvi so iz adventnega venca izhajali trakovi. MOLITEV, in za molitev je potrebna tišina, potreben je molk, umolkniti. Potem trak za drugo adventno nedeljo je bil SPREOBRNJENJE. Za spreobrnjenje je potrebno opazovati, predvsem opazovati samega sebe. In iz tretje sveče na adventnem venčku je izhajala beseda: DOBRODELNOST. In za dobra dela se je potrebno odločiti.
Tri postaje, ki naj bi nas od teme sveta pripeljale do luči – če naj ''luč'' imenujemo tisto sveto, ki nam ga je iz prsi iztrgal življenjski ritem in sistem, ki golta naše vrednote, naše dragocenosti in nam v zameno podtika ceneni kič.

Že zadnjič, če se spomnite, … nekaj, ki jih je poslušalo zadnjo pridigo na internetu, so mi rekli, da iz Božje Besede vidim samo tisto, kar je zlo: poosebljeno zlo, maščevanje, … če se spomnite sem vam zadnjič veliko govoril o temi. Ne zato, ker bi vam hotel ugasniti pogum, ampak zato, da bi postali občutljivi na temo. Da bi potem znali ugledati, kaj je LUČ.
Luči namreč ni lahko najti. Pravzaprav je sploh ne moremo najti. Sama mora priti do nas. Naša naloga pa je, da jo med veliko drugimi, mogočnejšimi »lučmi« opazimo, da pred njo umolknemo in potihnemo vse druge glasove, da jo sprejmemo – da ji pustimo priti.

Saj se boste smejali. Rekli boste: Kdo si ne želi lepega božiča, nečesa tako lepega, kot je božič? Kdo si ne želi iti domov z lažjim srcem? Kdo si ne želi rešitve? Marsikdo. Vsak, ki misli, da mu nič ne manjka. Vsak, ki misli, da ne potrebuje rešitve. Vsak, ki misli, da je luč, ki jo je našel, samo njegova.
Takemu bo plamen hitro ugasnil. Če ga ne bo ugasnil sam, mu ga bo ugasnilo razočaranje. Rešitev, da ohranimo svoj plamen, je samo v tem, da ga damo naprej. Da ga prižgemo še komu. Rešitev naših vrednot, našega krščanstva, našega življenja je v srečanju.
Tako lepo je bilo včeraj v Portorožu, ko smo skupaj pripravljali: smreko, pa jo dali na podstavek, jaslice. In župnik me je marsikaj naučil iz svoje prakse in ta svoj plamen je dajal naprej.
Tudi danes v Božji Besedi. Kako lepo je videti Marijo, ki teče navkreber, ki hoče dati svojo luč, svojo odločitev naprej. Ki hoče ponesti veselje, da je našla svojo luč in da jo ima dati še komu. Sicer bi jo izgubila. Se vam zdi, da vi nimate luči? Nikakor. Tudi vam je bila podarjena luč. Vas so obsijale ljubezen, dobrota, veselje, mir. Vi ste jo srečali in jo spoznali. In jo prejeli. In komur je bila podarjena luč, jo mora širiti naprej. Mora jo dati. Mora jo deliti.
Zato, da bi vedno bolj sam postajal luč. Da vedno bolj postaja tisto, kar je sam čakal in si želel. Velika skrivnost je to, kako je Bog prišel na svet. Nekaj pa vemo: da je na njem ostal po ljudeh, ki so videli, slišali, sprejeli luč. Ki so luč postali. In to ste lahko tudi vi.


________________________________________
1!

Ni komentarjev: