31. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

V višjem svetu je skladišče, v katerem je čisto vse,

a le najnujnejše in kar ustreza, pošljemo na Zemljo.

Brez vode se Zemlja strditi ne bi mogla in prav

tako ne bi postala trdna, če vode bi bilo preveč.

(243)

3o. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Če ježevca pretepajo z gorjačo,

zraste velik in močan.

Bolj ko ga tepeš, večji zraste.

Tudi duša predanega vernika

se pod udarci trpljenja razvije

v močnejšo, večjo, odpornejšo.

Bog naloži prerokom največja bremena,

hude preizkušnje, trpljenja in ponižanja.

(242)

29. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Nobeno zlo ni absolutno,

vse slabo je relativno.

Ni strupa ne sladkorja,

ki ne bi nekomu pomagal

in bil drugemu zapreka.

Kači je njen strup življenje,

človeku pa povzroči smrt.

V morju se živali utopijo,

ribam pa je morje rajski vrt.

(241)

28. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Zahvalite se Bogu, kadar se mučite v bolečini,

kajti bolečina iz Njegovih rok je dobrodejna.

Če Njemu je po volji, bolečino v radost spremeni.

Ovire in trpljenje so le preoblečena svoboda.

(24o)

27. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Prelivajte solze kot vodno kolo vodo, da bodo

na dvorišču vaše duše pognale zelene bilke.

(239)

26. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Nekoč je živela žena, ki je vsako leto rodila sina.

Toda vsak otrok je prej kot v pol leta umrl. Večina

otrok je živela kvečjemu tri ali štiri mesece. Žena je

tožila: "Jojmene, o, Bog, devet mesecev prenašam

breme za tri mesece veselja! Moja blaženost mine

hitreje od mavrice."

Zaradi neznosnega duševnega trpljenja se je 

pritožila svetemu možu: "Dvajset sinov je že odšlo v

grob. Njihova življenja je pogoltnil hitri ogenj."

Neko noč se nesrečna mati v sanjah znajde v

večnem vrtu, prijetnem in polnem zelenja. Omamil jo

je pogled na krasote vrta. Nad vhodom v palačo je

videla vklesano svoje ime. Globoko verna žena je

vedela, da je palača njena. Nato zasliši glas: "Ta

blagoslov je hranjen le za tiste, ki so iskreno predali

svoja življenja služenju Bogu in so tega vredni.

Odlašala si z iskanjem zavetja pri Bogu, zato ti Bog

kot nadomestilo podarja to trpljenje."

"Gospod," krikne, "daj mi še trpeti vsaj še sto in več

naslednjih let! Prelivaj mojo kri!"

Ko se je vrnila v vrt, so bili tam ob njej vsi njeni

otroci.

"Izgubila sem jih", je jokala, "Ti pa jih nisi izgubil."

(238)

25. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Bog je ustvaril bridkosti in bolečine,

da moremo zaznati radosti in srečo.

Vse prikrito se nam kaže kot nasprotje.

Bog nima svojega nasprotja, ostaja skrit.

(237)

24. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Ko Bog človeku dodeli usodo, človeku to ne

preprečuje, da ne bi smel izkusiti svobodne volje, se

odločati, želeti si.

Ko pošlje Bog trpljenje, se šibki Bogu duhovno

oddaljijo.

Kdor pa Boga resnično ljubi, v trpljenju se mu še

približa.

Človek se v bitki boji smrti, a ko se strahopetci

razbežijo, s sovražnikom v boju spopadejo se hrabri

in pogumni. Strah pogumne vodi v napad, boječi pa

sesedejo se vase.

Trpljenje in strahovi so za človeka preizkusni kamni:

Ljudi po dejanjih ločujejo na strahopetce in na

hrabre.

(236)

23. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Kadar nam želi Bog pomagati, nam dovoli jokati;

toda po Božji volji solze prinesejo srečo in veselje.

Kdorkoli zmore to predvideti, je služabnik Boga.

Kjerkoli teče voda, se razvija in bohoti življenje.

Kjerkoli tečejo solze, se prikaže Božje usmiljenje.

(235)

22. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Trpljenja v višjem svetu z besedo ni mogoče opisati.

Trpljenje, potrebno v tem svetu, da se pripravite

na tisto, ki še pride, je majhno.

O, srečni, ki sprejmejo tosvetno trpljenje in vse

bolečine, saj se tako duhovno čistijo.

O, srečni, ki predano služijo Bogu, ker tako ublažijo 

bolečine v višjem svetu.

(234)

21. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Je možno, da je ogenj, ki stopi železo in zlato,

enako dober tudi za zrela jabolka in hruške?

Sadežu, ki se nam zdi, da je skoraj zrel, že blagi

plamen zadostuje.

Železu pa prenežen ogenj ne zadošča, zato

pohlepno srka vase ognjeno zmajevo toploto.

Železo je derviš: ko je izpostavljen strogostim,

v ognju in pod kladivom, rdeče od sreče žari.

V srce ognja vstopi povsem v sredino.

(233)

2o. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Človeška bitja so kakor nestrojena koža: uporabite

močne kisline, jih močno natrite vanjo in usnje bo

postalo mehko, voljno, lepo.

Podobno je, če strojite človeško dušo s trdo

disciplino in trpljenjem: postopoma bo postala čista,

zelo močna in očarljiva.

A če se ne zmorete trpinčiti, sprejmite trpljenje, ki

vam ga pošilja Bog. Vsaka rana, ki vam jo zada

Prijatelj, vas hkrati tudi najbolje očisti. Bolni se

razveseli zdravila samo ob misli, da bo ozdravel.

(232)

19. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Odbijajoče vzgojno sredstvo

je kot talilna peč,

kjer se srebro očisti,

tako da nečiste primesi

privrejo na površje.

(231)

18. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

O, moje srce, kakšna opravičila mi lahko ponudiš za

toliko slabosti?

Ljubljeni je tako stanoviten, jaz pa tako nezvest!

V Njegovih dejanjih zrem toliko plemenite

dobrohotnosti, v svojih pa toliko drobnjakarskih

kljubovalnosti!

Podaril mi je toliko milostnih blagoslovov, jaz pa sem

storil toliko napak!

Tolikšna zavest, mnogo hudobnih predstav in temnih

zamisli v mojem srcu, ob Njem pa toliko omamnosti,

doživetij in velikodušnosti!

Zakaj vsa ta doživljanja?

Da bi moja zagrenjena duša lahko postala sladka.

Zakaj vsa ta omamnost?

Da bi vstopil v družbo svetnikov. Sem ponovitev

svojih grehov, ime Boga nosim na svojih ustnicah. V

tistem trenutku me bo izmamil in me še v življenju

odrešil!

(23o)

17. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Tudi če vi nimate napake, kot jo ima kdo drug, ne

postanite samozadovoljni. Mogoče postane kasneje

tudi vaša. Kaj niste slišali Božjega zatrjevanja: "Ne

bojte se!"? Zakaj ste potem tako zadovoljni s seboj?

iblis* je bil dolgo na dobrem glasu, na koncu pa so

ga osramotili, njegovo slavo spremenili s sramoto.

Ne zasmehujte tistih, ki nosijo še gladka lica, ko vam

že brada raste.

* (iblis - hudič)

(229)

16. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Kdor si pridobi duhovno znanje in mu duhovna

razsvetlitev ni edini namen, pač pa se z njim kiti in si

povečuje svojo popularnost, ni nič boljši od tistega,

ki išče le posvetno znanje.

To znanje je le površinsko, brez duše, njegov lastnik

pa jamra, če nima poslušalcev, kajti najbolj mu godi,

da mu kdo prisluhne.

Tako znanje vas duhovno gotovo ne osvobodi.

(228)

15. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vsi vi, ki sejete seme osata na tem svetu,

naj vas opomnim: ne iščite ga v rožnem vrtu!

(227)

14. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Zloba izvira iz pekla. Ker je vaša zloba del pekla,

je sovražnica vaši veri, ki vabi in vas kliče v nebesa.

Ko vas zgrabi zloba, ste sami del pekla, zato pozor!

Vsak del nenehno teži k temu, da bi se zlil s celoto.

(226)

13. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vodenje je strup, ki mu edino kos je tisti,

kdor v srcu poseduje protistrup.

(225)

12. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Laži ne potolažijo nesrečnega srca.

Voda in olje ne dajeta svetlobe.

Tolažbo more dati edinole Resnica.

Resnice so vabe, ki privlačijo srce.

(224)

11. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Ko te kdo kritizira ali se s teboj ne strinja,

v srcu se ti mravlja mržnje in sovraštva zaredi.

Če je v istem hipu ne zmečkaš, prerasla bo

v strupeno kačo, morda celo v zmaja.

(223)

1o. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Pekel je pošast,

je sedemglavi zmaj,

Njegova omamna vaba

je pohlep,

ki te zvabi v past.

(222)

9. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vse dokler ti bo godilo laskanje, o, smešni človek, te

bodo tvoje nepopolnosti še kar naprej slepile.

Mar je možno izboljšati značaj z lažnim prilizova-

njem?

Komplimente in pretirano hvale si nakopičil kakor

zaklad v svojem srcu. Primerna kritičnost s trezno

presojo duhovnosti bi ti veliko bolj koristili. Ne hlastaj

po medu tistih, ki so duhovno izgubljeni, raje na

dušek pij slabo voljo duhovnih kraljev in v sreči boš

spoštovan. V zavetju duha telo postane duša.

(221)

8. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Miška prime s šapico, kot beduin, kamelo za 

povodec in jo vleče. Kamela sledi povodcu iz

navade, a miška kot heroj žari in misli, da ona vodi

veliko žival. Te zmotne misli prizadenejo kamelo, da

zagodrnja: "Kar hodi in uživaj, boš že spoznala!"

Prav kmalu miš zastane nemočna na bregu divje

reke. "Čez drn in strn sva družno hodili," ji sladko

reče kamela, "zakaj stojiš? Je kaj narobe? Naprej

junaško, le prebredi reko! Moja vodnica si, moj

vodja, zakaj se obotavljaš na sredi najine poti!"

"Ampak to je deroča in globoka reka," izdahne

miška, "jaz se bojim, soborka moja, da utonem."

"Dovoli, da preverim, kako globoka je ta reka" in

hitro stopi vanjo. "Voda mi sega komaj do kolen",

zakliče radostno kamela. "Mar si slepa, le kaj te je

skrbelo? Zakaj si izgubila glavo?"

"Ta voda tebi je kot mravlja, za mene pa je zmaj,"

zakliče miška, "razlike med koleni so velike. Kaj

duhovičiš, da tebi voda sega do kolen, če meni je

čez glavo!"

"Razmisli, kdo zdaj duhoviči," reče kamela, "če

nočeš priklicati nadse moje jeze. Primerjaj s sebi se

enakimi, saj miški res ni dano, da se pajdaši z nami,

kamelami."

"Res mi je žal," odvrne miška, "a spravi me čez reko,

za Božjo voljo, čez to grozno vodo!"

Kameli se miška zasmili in reče: "Skoči in sedi mi na

grbo. Prepusti se, zaupaj mi in se ne boj, saj takih,

kot si ti, lahko na tisoče prenesem."

Če nisi kralj, bodi preprost podložnik! Če nisi

kapitan, ne vodi ladje! Če nisi prerok, lahko slediš

prerokom, ki te popeljejo od čutnega k duhovnemu

kraljestvu! Če nisi Božji sel niti Njegov govornik, bodi

uho!

(22o)

7. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

V svoji nevoščljivosti pogosto tožite:

"Ne cenijo me dovolj, sem v podrejenem položaju,

sodelavci so mi ovira, da ne uspem izraziti vseh

svojih kvalitet."

Resnično vam povem, zavist je mnogo hujša hiba

kakor samopodoba, da ste prezrti in manjvredni.

(219)

6. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Mnogi ljudje opravljajo pobožna dela

in željno čakajo na hvalo in nagrado.

A to je sprenevedanje, prikriti greh.

Kažejo na svoje pobožne čiste misli,

ki so grde, pokvarjene in varljive.

(218)

5. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vase zaverovan človek vidi nekoga grešiti

in opazi plamene pekla zagoreti v sebi.

Peklu ponosa v sebi pravi: "Branim vero"

in ne opazi domišljavosti v lastni duši.

(217)

4. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

O, človek, modrost se steka vate

od vzvišenega božjega svetnika.

Zavedaj se, da ti si si jo le sposodil.

In prav tako, če tvoje se ti zdi srce,

kot da ga notranja svetloba osvetljuje,

v resnici luč ti daje tvoj bleščeči sosed.

Njemu se zahvali, nikar ne hvali sebe!

Bodi čuječ, pozoren in ne domišljav.

Misli in občutja o lastni slavi in veljavi

so vzrok, da verske skupnosti zašle

so daleč stran od združevanja v veri.

(216)

3. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

To, kar govoriš in delaš,

naj si ne bo v nasprotju,

saj le tako bo tvoje življenje

Bogu sprejemljivo.

(215)

2. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Prav vsak ne poleti h Gospodu Slave,

prej sebe mora dograditi v popolnost.

O, vi, ponosni, res huda je bolezen duše,

ko v samoljubju mislite, da ste popolni.

Vaše srce in oči morajo veliko krvaveti,

preden se zadnja kaplja samoljubja izcedi.

(214)

1. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vedi: beseda, nenadno izstreljena z jezikom,

zleti kakor strupena puščica z napetega loka.

Sin, ta puščica ne more več nazaj po isti poti.

Stari rek pravi: "Po toči zvoniti je prepozno."

O, jezik, naš dragocen in neizmeren si zaklad,

a hkrati, o, jezik, trdovratna, huda si bolezen.

(213)