DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU
Nek mož je prišel k zlatarju: "Dajte mi tehtnico, da
stehtam svoje zlato."
"Odidite", reče zlatar. "Nimam sita."
Dajte mi tehtnico," odvrne mož, "ne šalite se."
"V trgovini nimam metle," odgovori zlatar.
"Dovolj, dovolj!" pravi prišlek. "Niti ene šale več.
Prosim, tehtnico mi dajte. Ne delajte se gluhega in
ne govorite mi v ugankah."
"Slišal sem, kar ste rekli", odvrne zlatar. "Nisem gluh
in pamet me ne zapušča. Vem, kaj prosite. Ste
betežen starec, roke se vam tresejo. Vaše zlato so
drobceni opilki, pri tehtanju bi se vam raztresli.
Že vas slišim: 'Prosim vas za metlo, da zberem vkup
zlato, ki se mi je po prahu raztreslo.' Da bi lahko
zlato ločili od prahu, bi zahtevali še sito. Takoj v
začetku sem vedel, kam lahko vse to pripelje. Zato
odidite in zbogom."
Česarkoli se lotite, zaznajte konec že v začetku, da
ne boste obžalovali, ko pride Dan poslednje sodbe.
(1o9)
Ni komentarjev:
Objavite komentar