sreda, 1. julij 2009

PROSIM TE, DA NAM MNOŽIČNI ODPADI OD VERE NE BI BILI POVOD ZA MALODUŠNOST, MARVEČ NAS SPODBUJALI K BOLJ ZAVZETEMU ŽIVLJENJU PO VERI

Bog nas kliče v ljubezen. Pošilja nam preizkušnje, da bi nas utrdile. Velikokrat iščemo samo ugodje, mislimo samo nase, to pa nas odvrača od čiste poti za Kristusom. V življenju lahko velikokrat izkusimo, da nam Bog pomaga. Koliko dogodkov je, ko nam Bog pomaga! Toda sprašujem se, ali mi lahko Bog pomaga hoditi po poti, ki ni moja pot. Čeprav v globini vem, da pot, po kateri želim JAZ hoditi, ni prava pot, pa je tako težko hoditi za njim.
Množični odpadi od vere niso nič dobrega. Vera je tista, ki nam more pomagati, saj je že Janez Krstnik v puščavi oznanjal: "Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal." In ta, ki ga Janez imenuje "močnejši od mene" je Jezus, ki je premagal smrt, da bi mi imeli življenje. In ko odprem Sveto pismo, se mi oko zaustavi na stavku, ki pravi: "Spreobrnite se in verujte evangeliju". Čeprav padamo, se podpiramo med seboj. Jezus nas ima rad takšne kot smo. Ali ima rad tudi tistega, ki mi povzroča trpljenje? Ali ima rad tudi mojega največjega sovražnika?
Velikokrat hočemo rešiti svet. Vendar ali Bog sploh to hoče od nas. Sramujem se, a velikokrat me je strah zaradi tega, česar nisem zmožen storiti. Naj se tukaj dotaknem prošnje: Ali lahko rešimo množične odpade od vere. Jezus nas spodbuja k bolj zavzetemu življenju po veri. Da se mu vsak dan izročimo. Da hodimo za njim, čeprav to ni naša pot. Življenje moramo sprejeti odgovorno, vzljubiti moramo Kristusa, ki je ljubezen in hoditi za Njim, ki nam obljublja večno veselje pri Očetu. Vzemimo resno življenje in bodimo kristjani. Glejmo na svet z očali ljubezni. Povejmo svoji ženi, možu, prijatelju, otroku, da ga imamo radi. Imejmo upanje. Upanje v življenje.

Ni komentarjev: