11. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Učinki Božje milosti

se kažejo povsod.

Kdo, razen Boga,

razume bistvo vsega?

(254)

1o. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Nevernik misli,

da me je ranil in prizadel,

a je le prah obrisal

z mojega zrcala.

(253)

9. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Kjerkoli že bila prižgana je trpljenja sveča,

na stotine od tisoč ljubečih duš je izgorelo.

Ljubimci, v blaženosti zbrani čisto ob Njem

kot vešče okrog sveče, zrejo v Njegov obraz.

Srca! Pojdite tja, kjer so zbrane iskrene duše,

ki vam v svojih srcih rade naredijo prostor.

Kot ogrinjalo zaščitijo vas pred trpljenjem,

kot kupo napolnijo z ljubezenskim napojem.

iz knjige resnice vam razkrijejo skrivnost.

Zato si v teh dušah poiščite prostor!

Zgradite si svoj pravi dom na nebu!

(252)

8. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Čeprav vam je usoda tisočkrat nastavila pasti,

vaš končni dom postavljen šotor je v nebesih.

Bog vas samo na nežen in ljubeč način straši.

Želi si le, da vas nazaj v vaš pravi dom pripelje.

(251)

7. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Bodite vedri, ne obupavajte!

Njega, ki se odzove na vsak vaš klic,

pokličite na pomoč, rekoč:

"O, Bog,

z Ljubeznijo odpuščaš,

odpusti nam!"

(25o)

6. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Vsaka žival od mušice do slona

je član velike Božje družine.

Bog odmerja vsakomur hrano.

Kakšen čudovit skrbnik si, Bog!

Vse te bridkosti v naših srcih

nastanejo iz hlapov in prahu

našega obstoja in jalovih želja. 

(249)

5. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Žalost, ki ti napolnjuje srce,

oznanja skorajšnji prihod sreče.

Silovito te prečisti, napravi prostor

za navdušen sprejem dobrote.

Trpljenje otrese orumenelo listje

z vej tvojega srca, da mlado listje vzbrsti.

Izsesa ti vkoreninjeno nezadovoljstvo,

da se na novo prežameš z Božjimi ekstazami.

Srčna žalost in trpljenje te popolnoma

očistita uvelih in trohnivih korenin.

Bolečina in žalost marsikaj očistita iz srca,

da Bog vanj vselej položi boljše.

(248)

4. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Opazujte, kako se nosač bori s tovorom!

Tak trud vlaga tisti, ki vidi resnico stvari.

Naša bremena spodbudijo izume udobja,

grenkosti so znanilke veselja in radosti.

Paradiž prepoln je vsega, česar nočemo,

a z našimi željami so ognji pekla obdani.

(247)

3. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Tvoja grenka brezsrčnost

me je preoblikovala v biser.

O, Duh, vem!

Biseri koreninijo v grenkosti morja.

(246)

2. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Trdna vera

prinese srcu olajšanje,

blaži prenašanje muk,

šibka vera

pa nam le povečuje muke

in nas vodi v obup.

(245)

1. SEPTEMBER

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Edino On ima pravico, da razbije, ker On edino to,

kar je razbito, spet lahko popravi. On ve, kako

se skupaj spet sešije vse, kar na koščke je raztrgal.

Karkoli On prodaja, veliko boljše kupi v zameno.

Hišo v razvalino spremeni in jo nato v trenutku

napravi še primernejšo za bivanje in domovanje.

Ker zna podrto spet zgraditi, gradi, takrat ko ruši.

(244)

31. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

V višjem svetu je skladišče, v katerem je čisto vse,

a le najnujnejše in kar ustreza, pošljemo na Zemljo.

Brez vode se Zemlja strditi ne bi mogla in prav

tako ne bi postala trdna, če vode bi bilo preveč.

(243)

3o. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Če ježevca pretepajo z gorjačo,

zraste velik in močan.

Bolj ko ga tepeš, večji zraste.

Tudi duša predanega vernika

se pod udarci trpljenja razvije

v močnejšo, večjo, odpornejšo.

Bog naloži prerokom največja bremena,

hude preizkušnje, trpljenja in ponižanja.

(242)

29. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Nobeno zlo ni absolutno,

vse slabo je relativno.

Ni strupa ne sladkorja,

ki ne bi nekomu pomagal

in bil drugemu zapreka.

Kači je njen strup življenje,

človeku pa povzroči smrt.

V morju se živali utopijo,

ribam pa je morje rajski vrt.

(241)

28. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Zahvalite se Bogu, kadar se mučite v bolečini,

kajti bolečina iz Njegovih rok je dobrodejna.

Če Njemu je po volji, bolečino v radost spremeni.

Ovire in trpljenje so le preoblečena svoboda.

(24o)

27. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Prelivajte solze kot vodno kolo vodo, da bodo

na dvorišču vaše duše pognale zelene bilke.

(239)

26. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Nekoč je živela žena, ki je vsako leto rodila sina.

Toda vsak otrok je prej kot v pol leta umrl. Večina

otrok je živela kvečjemu tri ali štiri mesece. Žena je

tožila: "Jojmene, o, Bog, devet mesecev prenašam

breme za tri mesece veselja! Moja blaženost mine

hitreje od mavrice."

Zaradi neznosnega duševnega trpljenja se je 

pritožila svetemu možu: "Dvajset sinov je že odšlo v

grob. Njihova življenja je pogoltnil hitri ogenj."

Neko noč se nesrečna mati v sanjah znajde v

večnem vrtu, prijetnem in polnem zelenja. Omamil jo

je pogled na krasote vrta. Nad vhodom v palačo je

videla vklesano svoje ime. Globoko verna žena je

vedela, da je palača njena. Nato zasliši glas: "Ta

blagoslov je hranjen le za tiste, ki so iskreno predali

svoja življenja služenju Bogu in so tega vredni.

Odlašala si z iskanjem zavetja pri Bogu, zato ti Bog

kot nadomestilo podarja to trpljenje."

"Gospod," krikne, "daj mi še trpeti vsaj še sto in več

naslednjih let! Prelivaj mojo kri!"

Ko se je vrnila v vrt, so bili tam ob njej vsi njeni

otroci.

"Izgubila sem jih", je jokala, "Ti pa jih nisi izgubil."

(238)

25. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Bog je ustvaril bridkosti in bolečine,

da moremo zaznati radosti in srečo.

Vse prikrito se nam kaže kot nasprotje.

Bog nima svojega nasprotja, ostaja skrit.

(237)

24. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Ko Bog človeku dodeli usodo, človeku to ne

preprečuje, da ne bi smel izkusiti svobodne volje, se

odločati, želeti si.

Ko pošlje Bog trpljenje, se šibki Bogu duhovno

oddaljijo.

Kdor pa Boga resnično ljubi, v trpljenju se mu še

približa.

Človek se v bitki boji smrti, a ko se strahopetci

razbežijo, s sovražnikom v boju spopadejo se hrabri

in pogumni. Strah pogumne vodi v napad, boječi pa

sesedejo se vase.

Trpljenje in strahovi so za človeka preizkusni kamni:

Ljudi po dejanjih ločujejo na strahopetce in na

hrabre.

(236)

23. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Kadar nam želi Bog pomagati, nam dovoli jokati;

toda po Božji volji solze prinesejo srečo in veselje.

Kdorkoli zmore to predvideti, je služabnik Boga.

Kjerkoli teče voda, se razvija in bohoti življenje.

Kjerkoli tečejo solze, se prikaže Božje usmiljenje.

(235)

22. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Trpljenja v višjem svetu z besedo ni mogoče opisati.

Trpljenje, potrebno v tem svetu, da se pripravite

na tisto, ki še pride, je majhno.

O, srečni, ki sprejmejo tosvetno trpljenje in vse

bolečine, saj se tako duhovno čistijo.

O, srečni, ki predano služijo Bogu, ker tako ublažijo 

bolečine v višjem svetu.

(234)

21. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Je možno, da je ogenj, ki stopi železo in zlato,

enako dober tudi za zrela jabolka in hruške?

Sadežu, ki se nam zdi, da je skoraj zrel, že blagi

plamen zadostuje.

Železu pa prenežen ogenj ne zadošča, zato

pohlepno srka vase ognjeno zmajevo toploto.

Železo je derviš: ko je izpostavljen strogostim,

v ognju in pod kladivom, rdeče od sreče žari.

V srce ognja vstopi povsem v sredino.

(233)

2o. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Človeška bitja so kakor nestrojena koža: uporabite

močne kisline, jih močno natrite vanjo in usnje bo

postalo mehko, voljno, lepo.

Podobno je, če strojite človeško dušo s trdo

disciplino in trpljenjem: postopoma bo postala čista,

zelo močna in očarljiva.

A če se ne zmorete trpinčiti, sprejmite trpljenje, ki

vam ga pošilja Bog. Vsaka rana, ki vam jo zada

Prijatelj, vas hkrati tudi najbolje očisti. Bolni se

razveseli zdravila samo ob misli, da bo ozdravel.

(232)

19. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE

Odbijajoče vzgojno sredstvo

je kot talilna peč,

kjer se srebro očisti,

tako da nečiste primesi

privrejo na površje.

(231)

18. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

O, moje srce, kakšna opravičila mi lahko ponudiš za

toliko slabosti?

Ljubljeni je tako stanoviten, jaz pa tako nezvest!

V Njegovih dejanjih zrem toliko plemenite

dobrohotnosti, v svojih pa toliko drobnjakarskih

kljubovalnosti!

Podaril mi je toliko milostnih blagoslovov, jaz pa sem

storil toliko napak!

Tolikšna zavest, mnogo hudobnih predstav in temnih

zamisli v mojem srcu, ob Njem pa toliko omamnosti,

doživetij in velikodušnosti!

Zakaj vsa ta doživljanja?

Da bi moja zagrenjena duša lahko postala sladka.

Zakaj vsa ta omamnost?

Da bi vstopil v družbo svetnikov. Sem ponovitev

svojih grehov, ime Boga nosim na svojih ustnicah. V

tistem trenutku me bo izmamil in me še v življenju

odrešil!

(23o)

17. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Tudi če vi nimate napake, kot jo ima kdo drug, ne

postanite samozadovoljni. Mogoče postane kasneje

tudi vaša. Kaj niste slišali Božjega zatrjevanja: "Ne

bojte se!"? Zakaj ste potem tako zadovoljni s seboj?

iblis* je bil dolgo na dobrem glasu, na koncu pa so

ga osramotili, njegovo slavo spremenili s sramoto.

Ne zasmehujte tistih, ki nosijo še gladka lica, ko vam

že brada raste.

* (iblis - hudič)

(229)

16. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Kdor si pridobi duhovno znanje in mu duhovna

razsvetlitev ni edini namen, pač pa se z njim kiti in si

povečuje svojo popularnost, ni nič boljši od tistega,

ki išče le posvetno znanje.

To znanje je le površinsko, brez duše, njegov lastnik

pa jamra, če nima poslušalcev, kajti najbolj mu godi,

da mu kdo prisluhne.

Tako znanje vas duhovno gotovo ne osvobodi.

(228)

15. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vsi vi, ki sejete seme osata na tem svetu,

naj vas opomnim: ne iščite ga v rožnem vrtu!

(227)

14. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Zloba izvira iz pekla. Ker je vaša zloba del pekla,

je sovražnica vaši veri, ki vabi in vas kliče v nebesa.

Ko vas zgrabi zloba, ste sami del pekla, zato pozor!

Vsak del nenehno teži k temu, da bi se zlil s celoto.

(226)

13. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vodenje je strup, ki mu edino kos je tisti,

kdor v srcu poseduje protistrup.

(225)

12. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Laži ne potolažijo nesrečnega srca.

Voda in olje ne dajeta svetlobe.

Tolažbo more dati edinole Resnica.

Resnice so vabe, ki privlačijo srce.

(224)

11. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Ko te kdo kritizira ali se s teboj ne strinja,

v srcu se ti mravlja mržnje in sovraštva zaredi.

Če je v istem hipu ne zmečkaš, prerasla bo

v strupeno kačo, morda celo v zmaja.

(223)

1o. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Pekel je pošast,

je sedemglavi zmaj,

Njegova omamna vaba

je pohlep,

ki te zvabi v past.

(222)

9. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vse dokler ti bo godilo laskanje, o, smešni človek, te

bodo tvoje nepopolnosti še kar naprej slepile.

Mar je možno izboljšati značaj z lažnim prilizova-

njem?

Komplimente in pretirano hvale si nakopičil kakor

zaklad v svojem srcu. Primerna kritičnost s trezno

presojo duhovnosti bi ti veliko bolj koristili. Ne hlastaj

po medu tistih, ki so duhovno izgubljeni, raje na

dušek pij slabo voljo duhovnih kraljev in v sreči boš

spoštovan. V zavetju duha telo postane duša.

(221)

8. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Miška prime s šapico, kot beduin, kamelo za 

povodec in jo vleče. Kamela sledi povodcu iz

navade, a miška kot heroj žari in misli, da ona vodi

veliko žival. Te zmotne misli prizadenejo kamelo, da

zagodrnja: "Kar hodi in uživaj, boš že spoznala!"

Prav kmalu miš zastane nemočna na bregu divje

reke. "Čez drn in strn sva družno hodili," ji sladko

reče kamela, "zakaj stojiš? Je kaj narobe? Naprej

junaško, le prebredi reko! Moja vodnica si, moj

vodja, zakaj se obotavljaš na sredi najine poti!"

"Ampak to je deroča in globoka reka," izdahne

miška, "jaz se bojim, soborka moja, da utonem."

"Dovoli, da preverim, kako globoka je ta reka" in

hitro stopi vanjo. "Voda mi sega komaj do kolen",

zakliče radostno kamela. "Mar si slepa, le kaj te je

skrbelo? Zakaj si izgubila glavo?"

"Ta voda tebi je kot mravlja, za mene pa je zmaj,"

zakliče miška, "razlike med koleni so velike. Kaj

duhovičiš, da tebi voda sega do kolen, če meni je

čez glavo!"

"Razmisli, kdo zdaj duhoviči," reče kamela, "če

nočeš priklicati nadse moje jeze. Primerjaj s sebi se

enakimi, saj miški res ni dano, da se pajdaši z nami,

kamelami."

"Res mi je žal," odvrne miška, "a spravi me čez reko,

za Božjo voljo, čez to grozno vodo!"

Kameli se miška zasmili in reče: "Skoči in sedi mi na

grbo. Prepusti se, zaupaj mi in se ne boj, saj takih,

kot si ti, lahko na tisoče prenesem."

Če nisi kralj, bodi preprost podložnik! Če nisi

kapitan, ne vodi ladje! Če nisi prerok, lahko slediš

prerokom, ki te popeljejo od čutnega k duhovnemu

kraljestvu! Če nisi Božji sel niti Njegov govornik, bodi

uho!

(22o)

7. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

V svoji nevoščljivosti pogosto tožite:

"Ne cenijo me dovolj, sem v podrejenem položaju,

sodelavci so mi ovira, da ne uspem izraziti vseh

svojih kvalitet."

Resnično vam povem, zavist je mnogo hujša hiba

kakor samopodoba, da ste prezrti in manjvredni.

(219)

6. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Mnogi ljudje opravljajo pobožna dela

in željno čakajo na hvalo in nagrado.

A to je sprenevedanje, prikriti greh.

Kažejo na svoje pobožne čiste misli,

ki so grde, pokvarjene in varljive.

(218)

5. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vase zaverovan človek vidi nekoga grešiti

in opazi plamene pekla zagoreti v sebi.

Peklu ponosa v sebi pravi: "Branim vero"

in ne opazi domišljavosti v lastni duši.

(217)

4. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

O, človek, modrost se steka vate

od vzvišenega božjega svetnika.

Zavedaj se, da ti si si jo le sposodil.

In prav tako, če tvoje se ti zdi srce,

kot da ga notranja svetloba osvetljuje,

v resnici luč ti daje tvoj bleščeči sosed.

Njemu se zahvali, nikar ne hvali sebe!

Bodi čuječ, pozoren in ne domišljav.

Misli in občutja o lastni slavi in veljavi

so vzrok, da verske skupnosti zašle

so daleč stran od združevanja v veri.

(216)

3. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

To, kar govoriš in delaš,

naj si ne bo v nasprotju,

saj le tako bo tvoje življenje

Bogu sprejemljivo.

(215)

2. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Prav vsak ne poleti h Gospodu Slave,

prej sebe mora dograditi v popolnost.

O, vi, ponosni, res huda je bolezen duše,

ko v samoljubju mislite, da ste popolni.

Vaše srce in oči morajo veliko krvaveti,

preden se zadnja kaplja samoljubja izcedi.

(214)

1. AVGUST

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vedi: beseda, nenadno izstreljena z jezikom,

zleti kakor strupena puščica z napetega loka.

Sin, ta puščica ne more več nazaj po isti poti.

Stari rek pravi: "Po toči zvoniti je prepozno."

O, jezik, naš dragocen in neizmeren si zaklad,

a hkrati, o, jezik, trdovratna, huda si bolezen.

(213)

31. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Zatrite svojo jezo:

ne dopustite ji, da vam privre v grlo.

Kot nadomestilo boste prejeli čudež:

prijazne besede.

(212)

3o. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Ko le za kanček okusite zavist in goljufijo

in ko rojeni sta nevednost in nemarnost,

takrat vedite: okusili ste nedopustno.

(211)

29. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Kdorkoli zazna lastne napake pred onimi,

ki jih imajo drugi, jih ves zavzet popravi.

Večina ljudi tega sveta se, žal, ne opazuje,

druge obtožujejo in drug drugega krivijo.

(21o)

28. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Jeza in poželenje sta vzrok nezaupljivosti.

Zameglita duha, da izgubi pot do resnice.

Ob sebičnih interesih se krepost skrije:

na stotine tančic ločuje čutno oko od srca.

(2o9)

27. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vzdolž duhovne poti ni težjega odseka.

Srečen je, kogar na poti ne bremeni zavist.

Postanite prah pod stopali predanega vernika, 

nato s tem prahom si posujte zavistno glavo.

(2o8)

26. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Zavedanje! Nikar si nikdar ne dovolite, da delate,

kar dobro veste, da ni prav! In ne slepite se ob misli:

"Kasneje se bom pokesal in prosil odpuščanja."

Iskreno obžalovanje se kaže v izbruhu skrušenosti

in v pretočenih solzah, za kar so potrebni nevihtni

oblaki in bliski strel, enako kot sta Sonce in deževje

pogoj, da zraste sad.

Kako bi mogli umiriti požar nebeške jeze brez

bliskanja srca in dežnih oblakov v očeh?

Kako bi moglo vse rasti?

Kako bi mogli vrelci žuboreti?

(2o7)

25. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Zajec sledi levu. Lev se približa vodnjaku in se

zastrmi v vodo. V vodni gladini vidi odsev svoje

lastne podobe in zajca, ki je izza njega tudi pogledal

v vodnjak. V istem hipu ko lev ugleda slasten plen,

že plane v vodnjak. Pade v jamo, ki si jo je sam

izkopal. Njegova napadalnost je postala sila, ki je

delovala proti njemu samemu.

O, ljudje, premnoge napake, ki jih opazite pri drugih,

so v resnici vaše lastne. So odsev vaših napak!

Tako vidite to, kar ste - vašo hinavščino, izprijenosti

in nadutost. To so vaše lastne napake, vi pa jih

grajate, ker jih na sebi ne vidite tako očitno ali

prikrivate svoj strah, da se ne bi zaradi napak

zasovražili. Ste kot lev, ki je ob vodnem odsevu

skočil v vodo. Tako prizadenete le sami sebe.

O, neumni ljudje! Šele ko dosežete dno vodnjaka, ki

je vaša lastna narava, boste spoznali, da je

grešnost, ki ste jo opazili zunaj sebe, v vas.

Prerok pravi: "Resnični verniki so drug drugemu

zrcala."

(2o5)

24. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vedite, da je vsaka slaba navada grm, poln trnja.

O, kolikokrat so vas ti trni že zbodli v noge!?

(2o5)

23. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Vaša nižja, peklenska nrav vas je zvabljala v

skušnjave. Vaša duša je zdaj polna čistosti, saj ste

se trdo borili. Pogasili ste, hvala Bogu, plamene

poželenja, ki so se spremenili v svetlobo, ki vas zdaj

vodi. Jeza je postala potrpljenje. Vedenje se je rodilo

iz mračnega neznanja. Ogenj pohlepa je izgorel v

nesebičnost, namesto zavisti zdaj rastejo cvetoče

vrtnice ljubezni.

Ob tem ste okusili Božjo Ljubezen in z njo spremenili

svojo strastno naravo v zelen sadovnjak. V

dehtečem vrtu vašega srca zvenijo sladki napevi

slavca o veličastnosti Boga in ga slavijo.

Na klic Boga v žareči pekel vaše duše priteče voda

Duha.

(2o4)

22. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Kreposti in milina so znaki častilca Boga.

So stopinje tistega, ki je Njemu predan.

(2o3)

21. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Kaj je pravica?

Nekaj postaviti na pravo mesto.

Kaj je krivica?

Nekaj postaviti na krivo mesto.

(2o2)

2o. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Bog je slikar, ki nam svoje Stvarstvo na platno slika.

Vsak trenutek nam vpisuje v naše misli, kar si zaželi,

zatem spet vse izbriše. Odstrani jezo in jo zamenja z

zadovoljstvom. Z velikodušnostjo nadomesti

skopost. Neumorno brez prestanka vsak trenutek

slika ta Slikar. Sleherni hip vas praznijo in

napolnjujejo Njegove roke.

(2o1)

19. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Še nobeno zrcalo ni spet postalo železo;

noben kruh ne spremeni se spet v moko;

sladek grozd ne more spet postati kisel.

Odrastite in dozorite! Obvarujte se tega,

da bi postali slabši. Postanite Svetloba!

(2oo)

18. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

V tem svetu preizkušenj in skušnjav

nisem doživel večje nagrade, kot jo prejme,

kdor si zgradi lep značaj.

Kogar krasi lepa narava in lep značaj,

bo odrešen na dan poslednje sodbe,

kdor pa bo nečist v srcu, bo strt.

(199)

17. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Nespoštovanje in prelomljene obljube

so rezultat norosti.

Kdor čuti strahospoštovanje do Boga,

zna držati besedo.

(198)

16. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Prijatelji,

spoštljivost brez iskrenosti v srcu in duši

je kakor pogorišče zdravilnih rastlin.

Bežno se od daleč ozrete nanj in greste dalje.

Užitne niso več in tudi njihov vonj je izpuhtel.

(197)

15. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Bog varuj! Ničesar nočem

od ustvarjenih sobitij.

Dovolj mi je občutenje vsega sveta

v svojem srcu.

(196)

14. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

V družbi svetih ljudi

boste postali njim enaki.

Lahko ste skala ali marmor,

a ko se združite s človekom,

ki ga vodi srce,

postanete dragulj.

(195)

13. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Bog uresničuje Sebe, s plesom vzdržuje stvarstvo

in nam želi razkriti zaklad Svoje modrosti.

Dejal je: "Bil sem skrit zaklad." Poslušajte!

Ne dopustite, da bi duhovno bistvo v vas ostalo

skrito, speče in tako prezrto. Vaše življenje je

priložnost, da svojega duha prelijete v dejanja.

(194)

12. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Ko vaše telo iz vode in gline

zajame sapica Jezusovega diha,

razširite krila, poletite kot ptica.

Vaše poveličevanje Boga je dih

vašega telesa iz vode in gline.

Z dihom vaše srčne iskrenosti

postane vaše telo rajska ptica.

(193)

11. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Hranite svoje srce

z Ljubeznijo do Boga

ter postanite nesmrtni.

Vaš obraz bo razsvetljen

z božansko Svetlobo.

(192)

1o. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Postanite molčeči.

V tišini odpotujte v Ne-obstoj.

Ko ne obstajate,

ste poveličani!

(191)

9. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Ločen biti od Boga je,

kot bi padel v vodnjak.

Takrat je misel Nanj vrv.

(19o)

8. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Mojzes je med hojo zaslišal pastirja moliti, kako se je

ponujal za služabnika, da bi Bogu čistil sobo, česal

lase, pral noge in obleko, prinašal hrano in poljubljal

roko. Mojzes pokara pastirja, rekoč: "Bog pač ne

potrebuje teh uslug od tebe!"

Pastir si obupan raztrga obleko in se odpravi v

puščavo.

Še tisto noč se Bog prikaže Mojzesu in ga opomni:

"Ločil si mojega služabnika od mene. Čaščenja

nisem ukazal v svoje dobro, le iz prijaznosti do vseh,

ki bi Mi radi služili. Njihovo čaščenje mene res ne

poveliča, a njihova nagrada je čistost in sijaj. Na vse

besede, ki jih izgovarjajo, nisem pozoren, pomembni

so mi njihov duh in čustva. V njihova srca se

zastrmim in vidim, ali res ljubijo. Srce je bistvo.

Gorečnost, ogenj hočem! Plamen ljubezni naj

razžari vašo dušo, vse misli in besede naj zgorijo!"

(189)

7. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Če bi obstajala le duhovna ljubezen,

bi ne dobili v dar postenja in molitve.

Darovi, ki si jih izmenjajo ljubeči,

niso nič drugega kakor zunanji znaki,

ki oznanjajo obstoj nevidne Ljubezni.

Podobno nam vidna prijazna dejanja

lahko razodenejo prikrito ljubeče srce.

(188)

6. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Poveličevanje Boga in molitev smo dobili v dar.

Toda ko molite, pazite se ponosa v svojem srcu.

Ne občudujte sebe, ker ste tako intimni z Bogom.

Žal so se premnogi na tak način le oddaljili od Boga.

(187)

5. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Moje besede so molitev k Bogu,

so vabe za Njegov presladki dih.

Če kdo bi rad zaslišal Njega,

ne bo pozabil na molitev?

Kako lahko molčite, vedoč,

da On odzove se na vsak vaš:

"O, Gospod!" s "Tukaj sem."

Šepet je in je hkrati kot grom,

saj vzdrhti vsak vaš atom.

(186)

4. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Namen obredne molitve ni priklanjanje niti

celodnevno klečanje. Tako razvijete pobožno držo,

duhovno stanje,

ki ga je treba vzdrževati in negovati vsak trenutek;

med spanjem, delom, pri počitku se vselej

spominjajte Boga.

Molitev in predanost moramo vtkati v vsak svoj dih.

(185)

3. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Molitev ne obstaja edino v obliki. Kot vse oblike in

vsa telesa in vse, kar vsebuje svetni govor in zvok,

ima pravilna molitev začetek in konec. Toda duša je

brezpogojna in neskončna. Nima niti začetka niti

konca ... Molitev je utapljanje in nezavednost duše,

tako da ostanejo vse te oblike brez nje. V tem

trenutku tam ni prostora niti za Gabriela, ki je čisti

Duh. Oseba, ki tako moli, je izvzeta iz vseh

religijskih obvez, ker je prikrajšana za svoj um.

Zatopljenost Jaza v božansko Enost - to je duša

molitve.

(184)

2. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Nikoli ne pozabi

misliti na Boga,

ker misli nanj

oskrbijo ptico Duha

z močjo, s perjem in krili.

(183)

1. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Pijte Besedo Modrosti,

ker je blesteča svetloba,

ki jo je Bog razpel za vas,

kot oblaki zatemnijo Sonce,

o, vi, katerih oči bi lile solze,

da bi bolščale v Sončevo srce.

Pij v tej svetlobi, o, duša,

da boš kmalu mogla opaziti

to čisto Svetlobo, žarečo,

nezastrto, ki je še skrita.

In poleti preko neba,

žareča kakor zvezda -

še više, skozi stratosfero,

brezpogojno, nebeško mejo,

nad gravitacijo Zemlje

proti blestečemu Soncu.

(182)

3o. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Tako zelo sem molil,

da sem postal molitev.

Kdorkoli me sreča,

izprosi molitev od mene.

(181)

29. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Nek mož je prejokal vse noči in klical: "O, Bog!"

dokler njegova usta niso postala sladka od

ponavljanja Njegovega imena. "In zdaj, ti, blebetač,"

se oglasi hudič, "zakaj se tvojim silnim in cmeravim

klicem Bog ne javi vsaj z besedo 'Tukaj sem.'? Niti

en sam odgovor ni prišel s prestola. Do kdaj boš še

ponavljal to jalovo rotenje?"

Z zlomljenim srcem je mož zaspal. V sanjah je slišal 

Božji Glas: "Tvoj klic k Bogu je hkrati moj odgovor

'Tukaj sem!'. Tvoja goreča prošnja je moje sporočilo

in vsa tvoja prizadevanja, da me dosežeš, so moje

roke pred tvojimi nogami, ki ti rahljajo spone in te

privedejo spet k meni.

Tvoja ljubezen in strah sta zanki, s katerima

zadrgneš mojo milost! Na vsak tvoj klic: 'O, moj

Gospod!', ti najmanj tisočkrat odgovorim: 'Tukaj

sem!'"

(18o)

28. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Če bi bil čas molitve že za nami,

za vas ta svet postal bi zatemnjen.

Razočaranja in bridkosti

bi polnili deročo reko vaših solz.

Težko bi bilo potrpeti brez molitve,

saj je molitev radost.

Vendar te bridkosti

odtehtajo na stotine molitev.

Sij predanega hrepenenja

zasenči vsako molitev.

(179)

27. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Zatiranja se spreobrnejo v predano vero,

mračnost v jasnost in otožnost v radost!

Lastnosti človeške narave so zatrte,

da jih nadomestijo božje lastnosti!

(178)

26. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Svetloba vere pogasi ogenj čutnosti. Na dan

poslednje sodbe bo vera oporekala čutnosti,

ker vero je razvnemala božja milost, čutnost

pa božja jeza. Če želite premagati zlo ognja,

pogasite njegove plamene z vodami božanske

milosti. Predan vernik je vrelec te vode milosti:

čisti duh Stvarnika vrelca je Voda Življenja.

(177)

25. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Predan vernik se prostovoljno priklanja, iščoč

božje radosti in k temu usmerja svoje življenje.

Nevernik proti svoji volji časti Boga in sebe

usmerja proti objektom svojih želja.

Skrbi, da je kraljevi grad v dobrem stanju,

a le zato da si lasti pravico vladati in ukazovati.

Predan vernik ohranja trdnjavo v dobrem stanju,

a le na ljubo Kralju, saj položaja in moči si ne želi.

(176)

24. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Osvežite si vero, a ne z jezikom.

Skrivaj ste osvežili svoje želje.

Dokler so želje sveže, vere ni.

Poželenje zaklene pot k veri.

(175)

23. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Davidove melodije

so bile vernikom nadvse ljube,

nevernikom pa so se zdele

kot zvok pri žaganju lesa.

(174)

22. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Trgovec z zaupanjem natovori ladjo, saj ne more

vedeti, ali se bo ladja potopila ali pa bo srečno

priplula do cilja. Če reče: "Ne bom natovarjal, dokler

ne bom gotov, da bo ladja prispela na cilj", ne bo 

naredil posla in te gotovosti mu sojenica vnaprej

nikoli ne razkrije. Trgovec s plahim srcem ne dobi

niti ne izgubi. V nekem smislu izgubi, saj je

prikrajšan za zaslužek.

Tisti, ki z gorečo vero išče plamen, bo našel

svetlobo. Vsako vaše delovanje temelji na upanju.

Vera je mogočen izraz upanja, ki vas popelje k

zveličanju.

(173)

21. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Nagrade za življenje 

v veri in predanosti Bogu

so Ljubezen, notranja prevzetost

in sposobnost sprejeti Božjo svetlobo.

(172)

2o. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU

Združitev z Bogom

bo spremenila

vaše trnje v vrtnico.

(171)

19. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Kdaj ste napravili nekaj narobe in

niste trpeli posledic tega ravnanja?

Kdaj ste naredili kakšno dobro delo

in vas niso obsuli Božji blagoslovi?

Če zgrabite za vrv razumevanja in 

pogledate v svet z jasnim očesom,

vam ni treba čakati Sodnega dne,

da spoznate posledice svojih dejanj.

Si želite očistiti srce? Bodite čuječi!

Vsako dejanje ima svoj lasten odziv.

(170)

18. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Večini ljudi ni dana možnost zaznati

bistvenih lastnosti Božanske popolnosti.

Nobena stvar ni bolj skrivnostna

od Božanskega bistva in zavesti Boga.

Lastnosti so skrivnosti,

njih bistvo je skrivnost skrivnosti.

Tisti, ki dosežejo popolnost, 

so sposobni prodreti vanje.

Sposobni so celo dojeti in razumeti

bistvo samega Boga.

So resnični Božji Ljubimci.

Nič ni več skrito pred njimi.

(169)

17. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Razsodnost zapusti človeka,

ki se opija s praznimi željami.

Komur uspe to čašo odmakniti,

si razsvetli notranje oko in

vse skrito se mu razodene.

(168)

16. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Čeprav je bil učitelj zelo velikodušen,

ni primerljiv, o, Bog, s Tvojo dobroto.

Dal je klobuk in Ti glavo z razumom,

dal mi je plašč, Ti dal si visoko telo.

Dal je zlato, a s Tvojo roko ga stehtam,

dal mi je mulo, Ti znanje, da jo jezdim.

Od učitelja imam svečo, od Tebe vid,

od njega zaslužek, od Tebe življenje,

on mi obljublja obilje, Ti čistost duha.

(167)

15. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Vsakdo se zaveda Božje milosti,

vsakdo se zaveda Božje vrednosti.

Vsakdo beži pred Njegovim srdom

in vsak se oprijema Njegove milosti.

A Bog v svoji milosti prikriva jezo

in nam prikriva milost v svoji jezi.

To je Božja skrivnost in modrost.

Na ta način se bistroumni ljudje,

ki gledajo in vidijo Božjo svetlobo,

ločijo od tistih, ki zaznavajo edino

minljive, začasne, zunanje oblike.

(166)

14. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Fizična svetloba,

ki jo zazna čutno oko,

pride s Sonca,

notranja svetloba

pa je odboj žarkov Božjega sijaja.

Svetloba, ki sveti v očesu,

je v resnici svetloba srca,

je svetloba, ki navdihuje srce,

je čista svetloba Boga,

nepovezana s svetlobo,

ki jo zaznajo intelekt in čuti.

(165)

13. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Vsakdo, glede na duhovno

razsvetljenost in gladkost

svojega srčnega ogledala,

vidi skrite pomene stvari.

Bolj ko gladite svoje srce,

več vidi vaše duhovno oko.

(164)

12. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Oko in videnje Resnice

sta dar Božje bližine.

(163)

11. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Zaradi velike omejenosti vašega pogleda

zaprite svoje in glejte z Božjimi očmi.

Njegov vid za vašega - kakšna menjava!

Takrat gotovo najdete vse, kar želite.

(162)

1o. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Svetnika, ki se ovije v pajčolan norosti,

zaradi svoje zaslepljenosti ne prepoznate.

Če pa vam uspe odpreti notranje oko,

duhovni orjak zaživel bo pod vsako skalo.

Duhovnemu očesu nobena derviševa krinka

ne more skriti Mojzesa, ki v njem prebiva.

(161)

9. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Skupina Hindujcev je pripeljala slona na razstavo.

Do otvoritve je bil zaprt v temnem prostoru.

Neučakani ljudje so hoteli še pred razstavo potešiti

svojo radovednost. V temi so se približali živali;

videti je niso mogli, a vsak jo je potipal.

Prvi je pogladil rilec: "Ta stvor je kakor vodna cev,"

je rekel.

Drugi je pogladil slonov uhelj in trdil, da je pošast

prav taka kot pahljača.

Tretji se je dotaknil slonove noge in vzkliknil: "Slon je

kakor steber."

Naslednji je pogladil slonov zadek in je rekel: "Ta

slon je kakor prestol."

Vsakdo si je ustvaril svojo sliko, ker je otipal le del

slona. Če bi slona osvetlil sij sveče, teh velikih razlik

ne bi bilo. Naše telesno oko je kot dlan roke. Z

dlanjo ne moremo pokriti celega slona. Videti morje

je eno, morsko peno pa nekaj drugega. Pustite, da

pena izgine, zazrite se v morje in uzrli boste

Resničnost. Dan in noč pena pljuska iz morja in se

tako osupljivo bohoti, da obstrmite nad peno in ne

vidite morja. Luči so različne, a svetloba je ena:

prihaja iz onostranstva. Če gledate v luč, se boste

izgubili: tako so se pojavila števila, razbilo Eno.

Glejte v svetlobo in spoznali boste dvojnost, ki je

vgrajena v minljivo telo. Spoznajte, da neslogo med

muslimanom, zoroastrom in judom povzroča ta

razlika v gledanju.

(16o)

8. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Oko, ki vidi, je vrednejše od

tristo palic slepega človeka:

ločiti zna bisere od kamnov.

(159)

7. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Ko se uho razvije, postane oko,

sicer bi se Božja beseda zapletla

v ušesu in ne bi dosegla srca.

(158)

6. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Četudi naše telesne školjke bivajo

v svetu le po milosti Oceana Duše,

biser ne prebiva v vsaki školjki.

Dobro odprite oči, poglejte v srce

vsake od njih in poskušajte odkriti,

mar se ne skriva v njej dragocenost,

saj ta biser je neizmerna redkost.

(157)

5. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Osvobojenost vseh predsodkov

bistrost in svetlobo očesu podari.

Osebni interesi so slepilo za oko,

vnaprejšnje sodbe grobar so znanja.

S predsodki pravo znanje se izpridi.

Ko se povsem očistimo predsodkov,

nevednost spremenimo v modrost.

Upor skušnjavam bo zbistril pogled.

S sebičnostjo postajamo bolj slepi,

v življenja ječi smo vse večji sužnji.

(156)

4. JUNIJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Pav toži:

"Ker nosim to bleščeče in barvito perje,

moram prenašati na stotine udarcev.

Lovijo me zbiralci ptic zaradi lepih barv

in moj sijaj je tarča kroglam lovskih pušk.

Ker nimam niti moči niti dovolj poguma,

končal bom svoje muke. Perje si populim.

Za moj ponos bo to velika preizkušnja."

Človeški talenti, nadarjenosti in znanje

kaj hitro privedejo do duhovne šibkosti.

V dobro vodi edino moč svobodne volje,

ko jo nekdo s samonadzorom preizkuša

in ko izkaže Bogu spoštljivost in predanost.

Človek s samonadzorom in moralno držo

med preizkušanjem svobodne volje v delu 

krepi in povečuje duhovno moč v sebi.

Toda če človek tega nima, se mora odreči

svobodni volji, sicer zaide na napačno pot.

(155)

3. JUNIJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Duhovno razsvetljeni s svobodno voljo

izberejo, da se bodo povsem predali delu

v nadčutnem svetu. Kaj pa nespametni?

Delu se s svobodno voljo predajo v tem svetu.

(154)

2. JUNIJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Svobodna volja je naše prizadevanje 

v hvaležnosti za Božjo dobrotljivost.

Vnaprejšnja določitev bi jo le izničila.

(153)

1. JUNIJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Naša svobodna volja in naša moč presoje

izbrati dobro ali zlo povečata se, okrepita,

če nas navdihne Angel ali šepne nam hudič;

Angel in hudič, dve skrajni možnosti v izbiri

kot dva pola za preizkušanje svobodne volje.

(152)

31. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Svobodna volja je sol naše vdanosti Bogu,

sicer bi ne imela nobene vrednosti.

Zemlja ne pleše po vesolju s svojo voljo,

zato ne prejme nagrade niti kazni.

V duhovnem svetu je podvrženo presoji

le dejanje, ki izvršimo ga s svobodno voljo.

(151)

3o. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Želim vam opisati s prispodobo,

kaj svobodno voljo loči od nasilja.

Nekomu se v strahu tresejo roke,

kar je reakcija telesa mimo volje.

Morda celo udari drugega človeka.

Bog je človeku dopustil ti dejanji,

vendar primerjati ju ni mogoče.

Človeku je morda žal za grobosti,

vendar nihče ne bo občutil krivde,

kdor ni grešil po svoji prosti volji.

(15o)

29. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Človek se odloča s svobodno voljo,

tudi ko ravna napačno in krivično.

Svobodna volja korenini globoko

v našem duhu. Je jedro naših src.

(149)

28. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Resnično, svobodna volja je v človeku.

Preverite lahko, če le ozrete se okoli sebe.

Od kamna ne zahtevate, naj pride k vam

in tudi se ne čudite, ko nemo v vas strmi.

Podobno ne zahtevate, naj človek leti,

in slepemu ne ukažete, naj spregleda.

Naj kamen se podviza, nesmiselno je reči,

nespametno je palici očitati, da rada tepe,

in prav tako človeku, ki brez proste volje

edino tisto izvršuje, v kar je bil prisiljen.

Obveze in prepovedi, graje in čaščenje

zadevajo le bitje, ki ima svobodno voljo.

(148)

27. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Božja svobodna volja

človekovo ustvarja, jo dviguje.

V prašnem svetu je nevidna.

Človekova svobodna volja

se živo kaže v božjih ukazih.

Pokorščine Bog ne zahteva,

izvablja jo iz človeka.

(147)

26. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Srce se čisti s pobožnostjo.

Če je zrcalo srca okrašeno,

je treba več truda, da zasije.

Čisto in neozaljšano zrcalo

je rodovitna prst svetlobi.

(146)

25. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Lepota srca je večna lepota.

Njene ustnice omogočijo

okušati vodo življenja.

Ko se razbije tvoj talisman,

se voda, njen darovalec in ta,

ki jo pije, zlijejo v eno.

Te enosti razum ne doume.

(145)

24. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko je tvoja misel cvetlica,

takrat si ti cvetlični vrt.

Ko je tvoja misel trn,

takrat si le gorivo ognju.

(144)

23. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Če te razdraži že blag vetrič,

se srčno zrcalo ne bo svetilo.

Kako ti bo uspelo očistiti srce?

(143)

22. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Le v čistem in jasnem zrcalu srca

človek loči, kaj je grdo in kaj lepo.

(142)

21. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

O, Bog,

napravi naša trda srca

mehka kakor vosek in

naše tarnanje naj sladko

zveni Tvojemu ušesu,

da ga usliši Tvoja milost!

(141)

2o. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Če voda vdre v čoln, se čoln potopi;

Pomaga mu pluti, ko je pod njim.

Ko je Solomon iz svojega srca odvrgel

vse želje po bogastvu in lastnini,

je ohranil od vsega le ime "ubog".

Zaprta steklenica ostane na površju

v nemirnem morju, ker je prazna.

Ko veter skromnosti zaveje v človeku,

bo mirno plul po vodah čutnega sveta.

(14o)

19. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Slehernik vidi notranjo resničnost stvari,

celo prihodnost, če je le dovolj pozoren

in duhovno razsvetljen. Ta zmožnost se

s čiščenjem srca krepi. Bolj ko je zloščeno

srčno zrcalo, več lahko človek vidi v njem

in vedno več skrivnosti se mu razodeva.

Duhovno čistost prejmemo po milosti Boga.

Uspeh pri čiščenju srca je tudi Božji dar.

(139)

18. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ne odišavi si z mošusom telesa.

Prežemi z njim svoje srce.

Kaj je mošus?

Sveto ime veličastnega Boga.

Hinavec natre z mošusom svoje telo,

duha si s pepelom zakoplje v jamo.

(138)

17. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko je ozdravljeno srce brez poželenja,

milosti poln Bog svoj prestol spet zasede.

Srcu je vodnik, saj je srce zdaj Eno z Njim.

(137)

16. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

V brezmejni čistosti srca

nas vodi razumevanje v tišino.

Srce je skoraj tik ob Bogu,

morda celo že zlito z Njim.

In ko srce postane ogledalo,

se vzpne nad svet dišav in barv

in vsa lepota je vsak hip v njem.

Človek tako odvrže pregrinjalo,

visoko nosi dvignjen prapor,

da zdaj zaznava tajno bistvo.

Misli izpuhtijo. Sama Svetloba.

Doseženo je končno bistvo,

praizvir vsega spoznanja.

(136)

15. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Sufiji so resnično ogledalo duši.

Resničnejše od pravega zrcala,

ker neumorno loščijo svoja srca

v predanih mislih, v meditaciji,

vse dokler se v srcu ne pojavi On.

(135)

14. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko bo zrcalo vašega srca umito in čisto,

se boste zazrli v slike z onostranstva tega sveta,

te zemlje in teh voda.

Videli boste oboje, slike in Stvarnika slikarja,

preprogo duhovnega bivanja in Njega,

ki preprogo razprostira.

(134)

13. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Kitajci so se hvalili sultanu: "Smo najboljši umetniki!"

Grki so mu zase zatrjevali: "Obvladamo največ

ročnih spretnosti, estetski čut nam je najvišji dar."

Sultan se odloči preizkusiti njihovo samohvalo.

Ukaže, naj z zastorom pregradijo dvorano v dva

dela, po enega za vsako skupino.

Kitajci si pri sultanu izprosijo različne barve,

bisere, srebro in zlato, a Grki kremo za loščenje in 

kup bombažnih krp.

Ko Kitajci končajo z delom, si je sultan s

spoštljivim občudovanjem ogledal njihove umetnine.

Zatem so Grki odmaknili pregrado. Kitajske

umetnine so v odsevu zloščenih sten grškega dela

tako zasijale, da se je zdelo sultanu vse še

veličastnejše.

Grki so sufiji, ki so brez formalnega učenja očistili

svoja srca vseh sledi pohlepa, poželenja, zavisti in

sovraštva.

(133)

12. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Čisto srce je neoskrunjeno zrcalo,

ki odseva podobe neizmerne lepote.

Mojzes, popolni svetnik, je odseval 

v zrcalu svojega srca brezmejno Eno,

Njega, ki nima oblike, ki je neviden,

a vendar biva povsod in vse prežema.

V omejenosti, v nebesih, v oceanih ali 

v vesolju ne moremo uzreti te podobe.

Edino zrcalo srca odseva brezmejno.

(132)

11. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Karkoli bo Bog napravil iz mene, mi je prav.

Če bo naredil kupo, bom kupa.

Če bo naredil bodalo, bom pač bodalo.

Če iz mene napravi vodnjak, bom vir vode.

Če naj bom ogenj, s toploto bom grel.

Če me napravi za dež, bom skrbel za pridelek.

Če hoče, da sem puščica, telo bom prebodel.

Če reče, bom kača in delal bom strup.

Če bom Njegov prijatelj, bom vdano služil.

Sem pisalo v Njegovi roki in On jo vodi, kot želi.

(131)

1o. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Ošabni pav, ne izpuli si svojih peres. Raje loči svoje

srce od napuha v njih: obstoj sovražnika je nujen

za našo sveto vojno.

Brez sovražnika ne moreš biti duhovne bitke: če ne

občutiš poželenja, ne moreš ubogati božjega

ukaza.

Ni samoomejevanja brez želje: če ni nasprotnika ali

potrebuješ pogum?

Posluh, ne kastriraj se, ne pojdi med menihe: čistost

in vrlina rasteta, ko poželenje mami.

Brez trpljenja v samoodpovedi ne pride nikakršna

nagrada v nadomestilo.

Kako čudovita je ta pogojna vez in kakšen moralni 

dvig je nadomestilo, ki očara srce in povzdigne 

življenje duha!

(13o)

9. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Tvoj Jaz je mati vseh idolov: materialni idol je

le kača, toda duhovni idol tvojega Jaza je zmaj.

Zelo lahko in preprosto je zlomiti materialni idol,

prepričanje, da je sebe lahko ukrotiti, pa je noro.

O, sin, če želiš spoznati obliko Jaza, preberi opis

pekla in njegovih sedmero vrat.

Tvoj Jaz te sleherni trenutek vara z iluzijo.

V vsaki utopi s častilci vred sto Faraonov.

(129)