31. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Svobodna volja je sol naše vdanosti Bogu,

sicer bi ne imela nobene vrednosti.

Zemlja ne pleše po vesolju s svojo voljo,

zato ne prejme nagrade niti kazni.

V duhovnem svetu je podvrženo presoji

le dejanje, ki izvršimo ga s svobodno voljo.

(151)

3o. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Želim vam opisati s prispodobo,

kaj svobodno voljo loči od nasilja.

Nekomu se v strahu tresejo roke,

kar je reakcija telesa mimo volje.

Morda celo udari drugega človeka.

Bog je človeku dopustil ti dejanji,

vendar primerjati ju ni mogoče.

Človeku je morda žal za grobosti,

vendar nihče ne bo občutil krivde,

kdor ni grešil po svoji prosti volji.

(15o)

29. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Človek se odloča s svobodno voljo,

tudi ko ravna napačno in krivično.

Svobodna volja korenini globoko

v našem duhu. Je jedro naših src.

(149)

28. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Resnično, svobodna volja je v človeku.

Preverite lahko, če le ozrete se okoli sebe.

Od kamna ne zahtevate, naj pride k vam

in tudi se ne čudite, ko nemo v vas strmi.

Podobno ne zahtevate, naj človek leti,

in slepemu ne ukažete, naj spregleda.

Naj kamen se podviza, nesmiselno je reči,

nespametno je palici očitati, da rada tepe,

in prav tako človeku, ki brez proste volje

edino tisto izvršuje, v kar je bil prisiljen.

Obveze in prepovedi, graje in čaščenje

zadevajo le bitje, ki ima svobodno voljo.

(148)

27. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Božja svobodna volja

človekovo ustvarja, jo dviguje.

V prašnem svetu je nevidna.

Človekova svobodna volja

se živo kaže v božjih ukazih.

Pokorščine Bog ne zahteva,

izvablja jo iz človeka.

(147)

26. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Srce se čisti s pobožnostjo.

Če je zrcalo srca okrašeno,

je treba več truda, da zasije.

Čisto in neozaljšano zrcalo

je rodovitna prst svetlobi.

(146)

25. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Lepota srca je večna lepota.

Njene ustnice omogočijo

okušati vodo življenja.

Ko se razbije tvoj talisman,

se voda, njen darovalec in ta,

ki jo pije, zlijejo v eno.

Te enosti razum ne doume.

(145)

24. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko je tvoja misel cvetlica,

takrat si ti cvetlični vrt.

Ko je tvoja misel trn,

takrat si le gorivo ognju.

(144)

23. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Če te razdraži že blag vetrič,

se srčno zrcalo ne bo svetilo.

Kako ti bo uspelo očistiti srce?

(143)

22. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Le v čistem in jasnem zrcalu srca

človek loči, kaj je grdo in kaj lepo.

(142)

21. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

O, Bog,

napravi naša trda srca

mehka kakor vosek in

naše tarnanje naj sladko

zveni Tvojemu ušesu,

da ga usliši Tvoja milost!

(141)

2o. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Če voda vdre v čoln, se čoln potopi;

Pomaga mu pluti, ko je pod njim.

Ko je Solomon iz svojega srca odvrgel

vse želje po bogastvu in lastnini,

je ohranil od vsega le ime "ubog".

Zaprta steklenica ostane na površju

v nemirnem morju, ker je prazna.

Ko veter skromnosti zaveje v človeku,

bo mirno plul po vodah čutnega sveta.

(14o)

19. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Slehernik vidi notranjo resničnost stvari,

celo prihodnost, če je le dovolj pozoren

in duhovno razsvetljen. Ta zmožnost se

s čiščenjem srca krepi. Bolj ko je zloščeno

srčno zrcalo, več lahko človek vidi v njem

in vedno več skrivnosti se mu razodeva.

Duhovno čistost prejmemo po milosti Boga.

Uspeh pri čiščenju srca je tudi Božji dar.

(139)

18. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ne odišavi si z mošusom telesa.

Prežemi z njim svoje srce.

Kaj je mošus?

Sveto ime veličastnega Boga.

Hinavec natre z mošusom svoje telo,

duha si s pepelom zakoplje v jamo.

(138)

17. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko je ozdravljeno srce brez poželenja,

milosti poln Bog svoj prestol spet zasede.

Srcu je vodnik, saj je srce zdaj Eno z Njim.

(137)

16. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

V brezmejni čistosti srca

nas vodi razumevanje v tišino.

Srce je skoraj tik ob Bogu,

morda celo že zlito z Njim.

In ko srce postane ogledalo,

se vzpne nad svet dišav in barv

in vsa lepota je vsak hip v njem.

Človek tako odvrže pregrinjalo,

visoko nosi dvignjen prapor,

da zdaj zaznava tajno bistvo.

Misli izpuhtijo. Sama Svetloba.

Doseženo je končno bistvo,

praizvir vsega spoznanja.

(136)

15. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Sufiji so resnično ogledalo duši.

Resničnejše od pravega zrcala,

ker neumorno loščijo svoja srca

v predanih mislih, v meditaciji,

vse dokler se v srcu ne pojavi On.

(135)

14. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko bo zrcalo vašega srca umito in čisto,

se boste zazrli v slike z onostranstva tega sveta,

te zemlje in teh voda.

Videli boste oboje, slike in Stvarnika slikarja,

preprogo duhovnega bivanja in Njega,

ki preprogo razprostira.

(134)

13. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Kitajci so se hvalili sultanu: "Smo najboljši umetniki!"

Grki so mu zase zatrjevali: "Obvladamo največ

ročnih spretnosti, estetski čut nam je najvišji dar."

Sultan se odloči preizkusiti njihovo samohvalo.

Ukaže, naj z zastorom pregradijo dvorano v dva

dela, po enega za vsako skupino.

Kitajci si pri sultanu izprosijo različne barve,

bisere, srebro in zlato, a Grki kremo za loščenje in 

kup bombažnih krp.

Ko Kitajci končajo z delom, si je sultan s

spoštljivim občudovanjem ogledal njihove umetnine.

Zatem so Grki odmaknili pregrado. Kitajske

umetnine so v odsevu zloščenih sten grškega dela

tako zasijale, da se je zdelo sultanu vse še

veličastnejše.

Grki so sufiji, ki so brez formalnega učenja očistili

svoja srca vseh sledi pohlepa, poželenja, zavisti in

sovraštva.

(133)

12. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Čisto srce je neoskrunjeno zrcalo,

ki odseva podobe neizmerne lepote.

Mojzes, popolni svetnik, je odseval 

v zrcalu svojega srca brezmejno Eno,

Njega, ki nima oblike, ki je neviden,

a vendar biva povsod in vse prežema.

V omejenosti, v nebesih, v oceanih ali 

v vesolju ne moremo uzreti te podobe.

Edino zrcalo srca odseva brezmejno.

(132)

11. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Karkoli bo Bog napravil iz mene, mi je prav.

Če bo naredil kupo, bom kupa.

Če bo naredil bodalo, bom pač bodalo.

Če iz mene napravi vodnjak, bom vir vode.

Če naj bom ogenj, s toploto bom grel.

Če me napravi za dež, bom skrbel za pridelek.

Če hoče, da sem puščica, telo bom prebodel.

Če reče, bom kača in delal bom strup.

Če bom Njegov prijatelj, bom vdano služil.

Sem pisalo v Njegovi roki in On jo vodi, kot želi.

(131)

1o. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Ošabni pav, ne izpuli si svojih peres. Raje loči svoje

srce od napuha v njih: obstoj sovražnika je nujen

za našo sveto vojno.

Brez sovražnika ne moreš biti duhovne bitke: če ne

občutiš poželenja, ne moreš ubogati božjega

ukaza.

Ni samoomejevanja brez želje: če ni nasprotnika ali

potrebuješ pogum?

Posluh, ne kastriraj se, ne pojdi med menihe: čistost

in vrlina rasteta, ko poželenje mami.

Brez trpljenja v samoodpovedi ne pride nikakršna

nagrada v nadomestilo.

Kako čudovita je ta pogojna vez in kakšen moralni 

dvig je nadomestilo, ki očara srce in povzdigne 

življenje duha!

(13o)

9. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Tvoj Jaz je mati vseh idolov: materialni idol je

le kača, toda duhovni idol tvojega Jaza je zmaj.

Zelo lahko in preprosto je zlomiti materialni idol,

prepričanje, da je sebe lahko ukrotiti, pa je noro.

O, sin, če želiš spoznati obliko Jaza, preberi opis

pekla in njegovih sedmero vrat.

Tvoj Jaz te sleherni trenutek vara z iluzijo.

V vsaki utopi s častilci vred sto Faraonov.

(129)

8. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Očistite se vseh lastnosti Sebe,

da boste lahko videli vaše pravo

čisto, neomadeževano bistvo.

(128)

7. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Edini vaš vodnik je lahko moč,

ki duh goreče verujočega varuje

pred varuhi zvezdnih utrinkov.

Dokler vaš Jaz povsem se ne razblini,

pred božje obličje ne morete stopiti.

Kako naj se dvignemo v nebesa?

Z nesebičnostjo, s predano vero

in z religijo Njegovih ljubimcev.

(127)

6. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Da postanete duhovni, sebi morate umreti

in priti živi k Njemu. Samo tedaj se bodo

Božje skrivnosti izlivale iz vaših ust.

Sebi umreti s samodisciplino je trpljenje,

a komur to uspe, bo zaživel v večnost.

(126)

5. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Razbijte lupino svojega Jaza,
da vaš notranji duh zaživi in
se dvigne do resnične zavesti.

(125)

4. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Ko ste med tistimi,
ki se na krilih samoizničenja
in Ne-obstoja dvignejo višje,
nad nivo človeškega duha,
ste kot na Pegazu in dvigate se v višave.
To ni podobno letu smrtnika na Mesec,
kot trs je, ki se je spremenil v sladkor.
In ni podobno hlapom, ki v nebo kipijo,
zarodek je, ki se v umnost prelevi.
Ko sebe izgubite, vas več ni,
a vsak vaš del resnično zaživi.

(124)

3. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Res ste trpeli v agonijah,

a do Boga bo dolga pot.

Namena niste izpolnili,

vse dokler ne umrete sebi.

Vašega trpljenja bo konec,

ko v sebi boste sebi umrli.

Ne morete do vrha strehe,

če se na lestev ne povzpnete.

Če manjkata le dve stopnici,

sta vaš napor in trud zaman.

Če je vrv z vedrom prekratka,

ne doseže vode v vodnjaku.

(123)

2. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Ko zasije Sonce, se plamen sveče skrije.

Sij sveče povsem zbledi v svetlobi Sonca,

razblinil se je vanjo, a plamen še obstaja.

Ob Bogu se naš duh v Božjem duhu raztopi.

Duh posameznega človeka še vedno obstaja,

a človekove lastnosti so vsrkane v Božjih.

(122)

1. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

O, ljudje, Božji Ljubimci ste!

En samcat las vam ne ostane,

ko Bog bo k vam prišel.

V svetlobi se bo razblinilo

stotine takih, kot ste vi, v nič.

Božja ljubezen vam bo raztopila Jaz.

Le senca ste, zaljubljena v Sonce;

ko z žarki jo obsije, senca izgine.

(121)