četrtek, 31. december 2015

TUDI TI LAHKO PRISPEVAŠ K MEDKULTURNI STRPNOSTI IN SOCIALNI PRAVIČNOSTI (delovno gradivo)

(01:37) SLOGA, platforma NVO za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč je v sodelovanju s Televizijo Slovenija, bolj podrobno z otroško informativno oddajo Infodrom, pripravila kratek razlagalni prispevek, s katerim želi vsebini medkulturne strpnosti in socialne pravičnosti približati tudi najmlajšim. Hkrati se dotakne tudi vzrokov prihoda beguncev v Evropo in pomena integracije beguncev. Tudi ti lahko prispevaš k medkulturni strpnosti in socialni pravičnosti. Vabljeni k ogledu.


TUDI TI LAHKO PRISPEVAŠ H GLOBALNI SOLIDARNOSTI (delovno gradivo)

(03:44) SLOGA je v okviru gibanja Action/2015 skupaj z Lucijo Ćirović pripravila kratek skeč, ki na šaljiv način opozarja na obstoj številnih stereotipov v slovenski družbi ter o nujnosti solidarnega ravnanja z begunci. Namen prispevka je osveščati javnost o zmotah, ki jih lahko zasledimo v javnih razpravah o sprejemanju migrantov in beguncev v Sloveniji, o prekomernem poudarjanju varnostnih vprašanj v tem kontekstu ter potrebi po aktivni pomoči ljudem v stiski. Lucija Ćirović o beguncih: Tudi ti lahko prispevaš h globalni solidarnosti. Vabljeni k ogledu.


ČUDOVITA IGRA ŽIVLJENJA (delovno gradivo)

(16:11) Barbara Škoberne, Duhovna Univerza: Čudovita igra življenja. Februar 2008.


ZDRAVLJENJE Z ZVOKOM 2. DEL (delovno gradivo)

(16:09) Mojca Morya Malek: O zvoku in zdravljenju z zvokom 2. del. November 2007. Vabljeni k ogledu.


ZDRAVLJENJE Z ZVOKOM 1. DEL (delovno gradivo)

(13:38) Mojca Morya Malek: O zvoku in zdravljenju z zvokom 1. del. November 2007. Vabljeni k ogledu.


OBSTOJ ČEBELE - IZUMRTJE ČLOVEKA! 4. DEL (delovno gradivo)

(04:19) Kranjska ali siva čebela. Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi ..." Albert Einstein. Pesticidi? Mobilni telefon? Potrošništvo? Brezbrižnost? Zanikanje? GSO? Obstoj čebele - čebelarstvo v Sloveniji. 6. čebelarski praznik. Čebelarsko društvo Lukovica, Brdo pri Lukovici. Maj, 2008. V 4. delu Obstoj čebele - izumrtje človeka! bo spregovoril Lojze Peterle, Evropski poslanec in čebelar. Vabljeni k ogledu.


OBSTOJ ČEBELE - IZUMRTJE ČLOVEKA! 3. DEL (delovno gradivo)

(05:26) Kranjska ali siva čebela. Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi ..." Albert Einstein. Pesticidi? Mobilni telefon? Potrošništvo? Brezbrižnost? Zanikanje? GSO? Obstoj čebele - čebelarstvo v Sloveniji. 6. čebelarski praznik. Čebelarsko društvo Lukovica, Brdo pri Lukovici. Maj, 2008. V 3. delu Obstoj čebele - izumrtje človeka! bo spregovoril Vlado Pušnik, čebelar iz Maribora. Vabljeni k ogledu.


OBSTOJ ČEBELE - IZUMRTJE ČLOVEKA! 2. DEL (delovno gradivo)

(05:25) Kranjska ali siva čebela. Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi ..." Albert Einstein. Pesticidi? Mobilni telefon? Potrošništvo? Brezbrižnost? Zanikanje? GSO? Obstoj čebele - čebelarstvo v Sloveniji. 6. čebelarski praznik. Čebelarsko društvo Lukovica, Brdo pri Lukovici. Maj, 2008. V 2. delu Obstoj čebele - izumrtje človeka! bo spregovoril Franc Prezelj, čebelarski mojster iz Kamnika. Vabljeni k ogledu.


OBSTOJ ČEBELE - IZUMRTJE ČLOVEKA! 1. DEL (delovno gradivo)

(04:06) Kranjska ali siva čebela. Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi ..." Albert Einstein. Pesticidi? Mobilni telefon? Potrošništvo? Brezbrižnost? Zanikanje? GSO? Obstoj čebele - čebelarstvo v Sloveniji. 6. čebelarski praznik. Čebelarsko društvo Lukovica, Brdo pri Lukovici. Maj, 2008. V 1. delu Obstoj čebele - izumrtje človeka! bo spregovoril Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije. Vabljeni k ogledu.


POMEN ANTIOKSIDANTOV V PREHRANI (delovno gradivo)

(14:39) Pogovori: dr. Borut Poljšak. Pomen antioksidantov v prehrani. December 2007.


HOJA PO ŽERJAVICI (delovno gradivo)

(07:10) Povzetki rituala hoje po žerjavici. Žiri, September 2007. Franjo Trojnar - vodja rituala hoje po žerjavici. Vabljeni k ogledu.


MOČ ENERGIJE CHI (delovno gradivo)

(15:02) Pogovor z Dušanom Donkom iz Društva Tao In o moči energije Chi. Oktober 2007.


ODPRTA VLADA (delovno gradivo)

(15:28) Pojem odprte vlade se navezuje na demokracijo oz. participacijo ljudi v odločevalskih procesih. Gre za odprt dostop do odločevalskih gradiv in procesov s strani volilnega telesa, s čimer se neposredno omogoča vpogled v ustrezno delovanje vlade, javnosti pa posledično pomaga pri političnih odločitvah. O odprti vladi so spregovorili: – Domen Savič (E-demokracija); – Vid Doria (Transparency International Slovenia); – Aleš Špetič (Glasnik digitalnih tehnologij RS); – Andrej A. Lukšič (Fakulteta za družbene vede UL). Oddaja Odprta vlada je del cikla video oddaj na temo informacijske družbe, s katerimi želimo v Mreži NVO – VID na razumljiv in zanimiv način informirati, ozaveščati javnost o aktualnih izzivih in problemih na področju informacijske družbe, ki so neposredno povezani z vsakdanjim življenjem ljudi. Mreža NVO – VID: Odprta vlada. Vabljeni k ogledu.

IKT V IZOBRAŽEVANJU IN INFORMACIJSKA PISMENOST (delovno gradivo)

(15:33) Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij je tudi v izobraževanju prinesel številne novosti, ki se kažejo v praksah poučevanja, vsebini, metodah in procesu evalvacije. Informatizacija šolstva v središče pozornosti postavlja učence. S pomočjo novih tehnologij lahko povečamo njihovo motiviranost in aktivnost, poleg tega pa je izrednega pomena tudi izobraževanje in usposabljanje pedagoških delavcev. Na kakšni stopnji razvoja smo v Sloveniji glede vpeljave IKT v izobraževanje? O IKT v izobraževanju so spregovorili: – dr. Vinko Logaj, direktor ZRSŠ; – mag. Andreja Čuk, vodja projekta e-Šolska torba, ZRSŠ; – Amela Sambolić Beganović, koordinatorka pilotnih projektov v projektu e-Šolska torba, ZRSŠ; – mag. Tatjana Lotrič Komac, OŠ Naklo, pomočnica ravnatelja; – Mitja Čepič Vogrinčič, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu; – mag. Andreja Bačnik, vodja skupine za izvedbene kurikule v Inovativni pedagogiki 1:1, ZRSŠ. Oddaja IKT v izobraževanju in informacijska pismenost je del cikla video oddaj na temo informacijske družbe, s katerimi želimo v Mreži NVO – VID na razumljiv in zanimiv način informirati, ozaveščati javnost o aktualnih izzivih in problemih na področju informacijske družbe, ki so neposredno povezani z vsakdanjim življenjem ljudi. Oddaja je bila posneta na mednarodni konferenci SIRikt 2015. Mreža NVO - VID: IKT v izobraževanju in informacijska pismenost. Vabljeni k ogledu.

VSAK ČLOVEK JE MOJ BRAT IN MOJA SESTRA (delovno gradivo)

(62:56) Projekt Za misli je posnel intervju z misijonarjem Pedrom Opeko, ki je spregovoril o svojih bogatih in zanimivih življenjskih izkušnjah. Njegova ljubezen do ljudi je pravi navdih in vzgled. Sporoča nam, da se moramo najprej združiti kot ljudje ne glede na svojo pripadnost, vero ali politično usmerjenost. Pedro Opeka: Vsak človek je moj brat in moja sestra. Vabljeni k ogledu. Vredno razmisleka.


OKOLJE: NA ZLOMLJENIH KRILIH RAZVOJA – THIS CHANGES EVERYTHING (delovno gradivo)

(82:55) V zadnjih letih je v medijih kot stalnica prisotna tudi okoljska problematika. A glede na zelo počasne spremembe an tem področju, si lahko upravičeno zastavljamo vprašanje, ali je način, kako se lotevamo okoljskih sprememb v resnici ustrezen. Smo dovolj ozaveščeni o trenutnem okoljskem stanju? Zdi se namreč, da še vedno ni v celoti prišlo v širšo zavest, kaj se v resnici dogaja z okoljem in kakšne daljnosežne posledice bo to imelo na življenje našega planeta. Kaj dejansko lahko napravimo, glede na to, da so ves čas v ozadju interesi korporacij in političnih elit? Okrogla miza je potekala ob projekciji dokumentarnega filma This changes everything (Avi Lewis, Naomi Klein).


sreda, 30. december 2015

MOČ IN POMEN DOTIKA (delovno gradivo)

(62:42) Živimo v času izrazite prevlade čutila vida. Dotik pa je postal skorajda nekaj nespodobnega. A ravno dotik ima izjemen razvojni pomen, ne zgolj v rosni mladosti, temveč tudi v poznejših obdobjih življenja. O pomenu dotika v vseh ključnih fazah življenja je spregovori dr. Aleksander Zadel z Inštituta za osebni razvoj C.A.R. Predavanje je potekalo v sklopu prireditve Competovi dnevi 2015.

nedelja, 13. december 2015

sobota, 12. december 2015

NEVLADNI OKOLJSKI SEKTOR (delovno gradivo)

(20:00) 3. oddaja: ekomatika (Ekološka problematika): Kaj nevladni sektor pričakuje od novega ministra za okolje in prostor? Ljubljana 18.11.2008.

ŽIVIMO V PRELOMNEM ČASU? (delovno gradivo)

(14:50) Meta Vrhunc iz Združenja za zdravo Slovenijo spregovori o tem, da je čas v katerem živimo, prelomni. Zakaj, prisluhnimo! Ekofejst Galicija, januar 2012.

torek, 8. december 2015

IZPOSTAVA ZIME (delovno gradivo)

(27:00) "IZPOSTAVA" je namenjena ljudem. Oddaja je rahlo razposajene narave, zato je ne priporočamo tistim, ki želijo ostati na istem mestu. Norčujemo se izključno iz samih sebe. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z Višjo silo ... 5. oddaja: Izpostava zime.


IZPOSTAVA PRAZNOVANJA (delovno gradivo)

(28:00) "IZPOSTAVA" je namenjena ljudem. Oddaja je rahlo razposajene narave, zato je ne priporočamo tistim, ki želijo ostati na istem mestu. Norčujemo se izključno iz samih sebe. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z Višjo silo ... 4. oddaja: Izpostava praznovanja.


ponedeljek, 7. december 2015

IZPOSTAVA GRIPE (delovno gradivo)

(35:48) "IZPOSTAVA" je namenjena ljudem. Oddaja je rahlo razposajene narave, zato je ne priporočamo tistim, ki želijo ostati na istem mestu. Norčujemo se izključno iz samih sebe. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z Višjo silo ... 3. oddaja: Izpostava gripe. 


IZPOSTAVA VODE (delovno gradivo)

(35:12) "IZPOSTAVA" je namenjena ljudem. Oddaja je rahlo razposajene narave, zato je ne priporočamo tistim, ki želijo ostati na istem mestu. Norčujemo se izključno iz samih sebe. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z Višjo silo ... Kdor pije, ne da bi bil žejen in je, ne da bi bil lačen, zgodaj umre. 2. oddaja: Izpostava vode. 

IZPOSTAVA SMETI (delovno gradivo)

(33:15) "IZPOSTAVA" je namenjena ljudem. Oddaja je rahlo razposajene narave, zato je ne priporočamo tistim, ki želijo ostati na istem mestu. Norčujemo se izključno iz samih sebe. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z Višjo silo ... 1. oddaja: Izpostava smeti.


sobota, 5. december 2015

ZAČUTI GLASBO SVOJEGA SRCA (delovno gradivo)

(20:00) Ob zaključnem koncertu: 'Začuti glasbo svojega srca' 1. seminarja Naravna glasbena improvizacija v okviru poletne glasbene akademije Unisono. Oktober 2010. Govorijo: mag. art. Inga Ulokina, akademska violinistka; Tjaša Cepuš, zvočna umetnica z gongom; Danijela Krajnc, profesorica glasbe.

nedelja, 29. november 2015

POTI DO PAMETNE RASTI (delovno gradivo)

(06:47) Razvoj je zagotovo ena izmed prioritet sodobne družbe. Toda kakšen razvoj in za kakšno ceno? To so vprašanja, ki si jih v zadnjem času zastavljajo tako nevladne organizacije, kot uradne domače in evropske institucije. Zagotovo gre za široka vsebinska področja, ki zahtevajo ustrezne rešitve, z upoštevanjem potreb ljudi, narave in okolja. Razprava z naslovom ‘Poti do pametne rasti: z roko v roki do inovativnega preboja v Evropi’ je potekala v Tehnološkem parku Ljubljana v sklopu projekta ‘Več Evrope – več Slovenije’. V pogovoru so sodelovali predstavniki gospodarstva, izobraževalnih ustanov, civilno-družbenih in neformalnih gibanj ter predstavniki slovenskih in evropskih institucij.


CYCLING IN CENTRAL AND EASTERN EUROPE (delovno gradivo)

(06:04) Kolo postaja vse bolj priročen pripomoček za premagovanje krajših razdaljah. Še posebej to velja za mesta oziroma urbana okolja, kjer se postopoma tudi to prevozno sredstvo v veliki meri upošteva tako pri načrtovanju razvoja mesta, kot pri obnavljanju obstoječih infrastruktur. Vse več je kolesarskih stez. Vse več je mest, ki se odločajo za sisteme izposoje koles. Prispevek je bil posnet na mednarodni konferenci Cycling in Central and Eastern Europe v Ljubljani.


SPODBUJAMO ZELENA DELOVNA MESTA (delovno gradivo)

(235:00) Več kot 200 udeležencev je sodelovalo na 1. nacionalni konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta, kjer so predstavniki različnih sektorjev – vlade, občin, podjetij, zadrug, socialnih partnerjev, svetovalcev za zaposlitve, strokovno-interesnih združenj, bank in skladov, iskalcev zaposlitve, nevladnih organizacij – ugotavljali, kakšno je stanje in kje so priložnosti na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji. Posnetek konference Spodbujamo zelena delovna mesta. Vabljeni k ogledu.


ZAPOSLOVANJE MLADIH – YOUNG BLED STRATEGIC FORUM (delovno gradivo)

(04:37) V sklopu Blejskega strateškega foruma je potekalo srečanje mladih (Young Bled Strategic Forum), kjer so med drugim spregovorili tudi o reševanju nezaposlenosti mladih. To vprašanje je trenutno eden večjih družbenih izzivov v Sloveniji. Mladi so temelj prihodnosti in neupoštevanje izzivov, s katerimi se srečujejo, pomeni svojevrstno ignoriranje jutrišnjega dne. K sodelovanju so povabili nekatere ključne akterje državne in evropske politike, ki imajo vpliv na razvoj družbe. V prispevku so zbrani nekateri poudarki sodelujočih na konferenci. Prispevek je nastal v sklopu projekta Več Evrope več Slovenije, ki je namenjen vzpostavitvi odprtega dialoga in razprav o nekaterih perečih vsebinskih področjih skupnega življenja v EU. Prispevek je v angleškem jeziku.

THE FUTURE OF THE ECONOMIC AND MONETARY UNION (delovno gradivo)

(04:26) V sklopu konference Blejskega strateškega foruma je potekala tudi razprava o prihodnost ekonomske in monetarne unije. Verjetno se marsikdo sprašuje o prihodnosti skupne evropske valute in trenutnem stanju v skupnem ekonomskem prostoru. V prispevku so zbrani nekateri poudarki sodelujočih na konferenci. Prispevek je nastal v sklopu projekta Več Evrope več Slovenije, ki je namenjen vzpostavitvi odprtega dialoga in razprav o nekaterih perečih vsebinskih področjih skupnega življenja v EU.


FORESEEING EUROPE (delovno gradivo)

(23:14) Kakšna bo Evropa čez leta in desetletja? To je zagotovo velika uganka. A kot so ugotavljali sodelujoči na konferenci, ki je potekala na Bledu, je edina pot v prihodnost preko integracije in povezovanja. Po eni strani gre za povezovanje v smislu znanja, tehnologij in virov. Po drugi strani pa v smislu enakopravnega vključevanja v skupne gospodarske, politične in splošne življenjske tokove tudi tistih Evropejcev, ki trenutno niso državljani Evropske unije. Za zagotovitev enakih pravic in ustreznega življenjskega standarda. Na forumu o prihodnosti Evrope, ki se trenutno spopada z velikimi izzivi tako gospodarske kot vsebinske narave, so s svojimi razmišljanji o razvoju stare celine sodelovali zanimivi evropski in svetovni predavatelji.

SUNNY SIDE OF THE CLOUD (delovno gradivo)

(15:00) Poslovanje v ‘oblaku’ je eden sodobnejših konceptov poslovanja, ki si je v zadnjih letih potihem začel utirati pot tudi v prakso. Najprej v računalniški, nato še v poslovni svet. Iskanje tovrstnih poslovnih rešitev, se zdi precej oddaljen proces. Oddaljen od običajnega vsakdana. A bo vendarle imel, dolgoročno gledano, velik vpliv tudi na našo prihodnost. Predvsem v odnosu do podatkov, uradnih postopkov in samega poslovanja. S te perspektive je zanimivo slišati, kako k tem vprašanjem pristopajo strokovnjaki, ki se posvečajo izzivom poslovanja v ‘oblaku’. Oddaja je bila posneta na Prvem Cloud Forumu na Bledu.

USTAVIMO DIVJAKE & SAMI SI ZAGOTOVIMO VARNO HRANO ZA JUTRI (delovno gradivo)

(10:22) Svoj pogled na uničevanje stika z naravnim okoljem je predstavil Tomo Križnar, svetovni popotnik in humanitarni delavec. Med drugim je spregovoril tudi o problemu standardizacije in vkalupljanja. Tiste, ki se niso uklonili temu trendu sodobnega sveta, civilizacija še vedno vidi kot divjake. Ti predstavljajo neukročeno človeško naravo in jih tudi sodobni svet še vedno doživlja kot grožnjo. Zato se te “divjake” na vse kriplje trudi ustaviti.


PODNEBNE SPREMEMBE IN LOKALNA SAMOOSKRBA S HRANO (delovno gradivo)

(18:32) Svetovna pridelava hrane je tesno odvisna od nepredvidljivih vremenskih razmer. Te pa so posledica vse očitnejših podnebnih sprememb. Poleg tega je že opazno zmanjševanje količine rodovitne zemlje na prebivalca. Enako velja za pitno vodo. Samooskrba postaja zato še toliko pomembnejša, saj je njena velika prednost v tem, da izrazito blaži podnebne spremembe. O pomenu samooskrbe s stališča podnebnih sprememb je spregovorila Lučka Kajfež Bogataj.

ZNANJE IN MODROST (delovno gradivo)

(39:58) Razum in posledično razumsko znanje, sta prevladujoča elementa spoznavanja sveta. Po drugi strani, pa je danes že nedvoumno jasno, da ima naš spoznavni pristop jasne meje in da z razumskim pogledom na svet ne moremo zaobjeti vse širine in pestrosti, ki jo življenje izraža. O razliki med razumsko pridobljenim znanjem in intuitivno modrostjo, je v sklopu dogodka Vdihnimo navdih spregovoril Igor Kononenko.


NEGOVATI SVOBODNO ČUDENJE (delovno gradivo)

(27:29) Kaj v resnici pomeni vedeti, znati? Zaradi pretiranega prepričanja v lastno vedenje, je znanost v preteklosti naredila že ogromno nesmiselnih napak. Ali ni zato bolje nenehno ohranjati buden, živ pogled na svet, brez absolutnih prepričanj in interpretacij? Brez tovrstne mentalne vzvišenosti? O pomenu svobode čudenja, je v sklopu dogodka Vdihnimo navdih spregovoril Urban Kordeš.

KAJ IN KDO ME NAVDIHUJE IN KOGA NAVDIHUJEM JAZ? (delovno gradivo)

(23:26) Vsakdo ima področja, ljudi in vsebine, ki ga navdihujejo in mu pomagajo stopati naprej po poti lastnega razvoja. Manca Košir o svojih izkušnjah med drugim pravi : “Veličina spoštovanja resničnega življenja je, da se zahvališ za lepo, in se zahvališ tudi za slabo”. V sklopu dogodka Vdihnimo navdih, je spregovorila o ljudeh, stvareh in vsebinah, ki njo navdihujejo, ter o bistvu življenja in smislu bivanja, kot ga sama doživlja.

CIVILIZACIJA NA RAZPOTJU (delovno gradivo)

(31:11) Nobenega dvoma ni, da se nahajamo v krizi. A ne gre le za ekonomsko krizo, kot običajno mislimo, temveč za krizo civilizacijskih vrednot, pa tudi civilizacijskega smisla. Kaj nam je res pomembno? Čemu posvečamo svojo pozornost in energijo? Kakšen odnos imamo do okolja, do lastne zgodovine in prihodnosti? V sklopu dogodka Vdihnimo navdih, je o izzivih sodobne civilizacije zelo neposredno in brez ‘celofana’ spregovoril Anton Komat.


sobota, 28. november 2015

KMETIJSTVO IN HRANA V 21. STOLETJU (delovno gradivo)

(32:39) Že dolgo je nedvoumno jasno, da s sedanjim načinom prehranjevanja prihaja do izrazite degradacije naravnih ekosistemov. Kratkoročna korist intenzive pridelave hrane privede do dolgoročnega negativnega vpliva na okolje. Rešitev poznamo. Gre za tako imenovano ekološko kmetijstvo. A potreba po drugačnem pristopu k predelavi hrane, zelo počasi vstopa v zavest pridelovalcev. Prehranska vrednost tako pridelanih živil je neprimerno večja. Poleg tega ekološko kmetovanje ohranja biotsko raznovrstnost, ta pa ima zavirajoč vpliv na razvoj in širjenje bolezni. O prihodnosti kmetijstva je v sklopu dogodka Vdihnimo navdih spregovorila Anamarija Slabe.

SVOBODA, VARNOST IN BLAGINJA JE V SAMOOSKRBI (delovno gradivo)

(34:11) Samooskrba je bila skozi tisočletja nekaj povsem naravnega. In ker so nas prepričali, da se nam to ne splača, smo polagoma pozabili nanjo, postali smo vse bolj odvisni od trgovskih centrov, od velikanskih prehrambenih verig in industrije. Na ta način smo se precej odtujili od narave, predvsem pa izgubili samostojnosti in neodvisnosti. Postopoma smo postali nekompetentnost na vseh drugih področjih, razen na tistem, kjer smo ozko usmerjeni specialisti. In kaj sedaj? O pomenu samooskrbe je v sklopu dogodka Vdihnimo navdih razmišljala Sanja Lončar.

JE VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC TUDI VARUH OKOLJA? (delovno gradivo)

(26:51) Kakšna je vloga Varuhinje? Kje so meje naših pravic? In če smatramo, da so nam le-te kratene? Se sploh da kaj napraviti? O teh vprašanjih je v sklopu dogodka Vdihnimo navdih, spregovorila Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik.

VZGOJA OTROK: SMO RES VSE ZAMOČILI? (delovno gradivo)

(24:17) Celostni razvoj otroka je temeljno odvisen od delovanja staršev in odraslih v njegovem okolju. A vzgoja ponavadi ne poteka samo po poteh, ki jih odrasli običajno zastavljamo. Otroci namreč manj poslušajo in neprimerno bolj opazujejo dogajanje okoli sebe. Na osnovi tega, kar vidijo v svetu odraslih, se odločajo in oblikujejo svoje vrednote. Tako je za razvoj otrok eno ključnih vprašanj, kako odrasli delujemo? Česa jih s svojimi dejanji učimo? Otroci so dobro zrcalo družbe, v kateri odraščajo. O dilemah razvoja odraščajoče mladine je spregovorila Darja Barborič Vesel, socialna pedagoginja in sodelavka nevladne organizacije Familylab Slovenija. Vdihnimo navdih: Smo res vse zamočili? Darja Barborič Vesel. Vabljeni k ogledu.

ODGOVORNOST POSAMEZNIKA ALI ODGOVORNOST DRUŽBE? (delovno gradivo)

(17:44) Okoliščine, v katerih smo se kot posameznik in družba znašli, v veliki meri vplivajo na naše počutje in delovanje. Koliko pa smo sami odgovorni za te okoliščine in koliko kot posameznik lahko vplivamo na lastno počutje, če se osredotočimo na realne potrebe, ki jih imamo? Ali sprememba interpretacije dogodkov lahko spremeni tudi doživljanje krize o kateri pogosto govorimo?  Ključ ni v razpravah o tem, kako bi lahko delovali v različnih okoliščinah. “Ne gre za to, kaj bi storili v določeni situaciji, temveč kaj storim v tej situaciji!”, pravi psiholog Aleksander Zadel. Vdihnimo navdih: Odgovornost posameznika ali odgovornost družbe? Aleksander Zadel. Vabljeni k ogledu.

POMEN INOVACIJ V GOSPODARSTVU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH (delovno gradivo)

(15:29) Celovitost in soodvisnost sta kvaliteti, ki sta poleg že obstoječih vrednot, kot so človekove pravice in spoštovanje okolja, nov trend v razvoju sodobnih družbenih organizacij. O pomenu tovrstnih inovacij v gospodarstvu in nevladnih organizacijah za več družbene odgovornosti je spregovoril dr. Matjaž Mulej, predsednik strokovnega sveta Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO).

VLOGA NEVLADNEGA SEKTORJA V SODOBNI DRUŽBI (delovno gradivo)

(20:28) Tudi v Sloveniji se v poslovnem okolju vse bolj uveljavlja koncept družbene odgovornosti. Gre za način poslovanja, pri katerem podjetja skupaj z drugimi deležniki vključujejo družbene, okoljske in trajnostne vidike razvoja. Tako se tudi poslovno okolje pri krepitvi naštetih vidikov družbenega razvoja vse bolj povezuje z nevladnim sektorjem. Dr. Bogomir Kovač je na Prvem forumu slovenskih donatorjev spregovoril o pomenu delovanja nevladnega sektorja, o ekonomiji sodobnega časa, o togosti oziroma zbirokratiziranosti države in o problemu donacij v nevladnem sektorju.

ZAKAJ IN KAKO NAJ SE SLOVENIJA PRIDRUŽI EPOM PLUS? (delovno gradivo)

(03:59) G. Stanislav Sraka iz Razvojne agencije Sinergija je na konferenci Mobilnostni menedžment govoril o pozitivnih izkušnjah tujine z upravljanjem mobilnosti in izzivih Slovenije, ki bi lahko preizkušene dobre prakse vključila v svojo trajnostno prometno strategijo. Mobilnostni menedžment – Zakaj in kako naj se Slovenija pridruži EPOM PLUS? Vabljeni k ogledu.

PROJEKT INTEGRIRANEGA JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V SLOVENIJI (delovno gradivo)

(02:35) Namen projekta je, da na ravni celotne Slovenije vzpostavimo integriran sistem IJPP, ki bo povezal železniški potniški promet, javni linijski avtobusni promet in mestni promet. Za uporabnike oz. potnike bo to vsekakor pomembna izboljšava, ki jim bo omogočala z eno, enotno vozovnico na določenem območju uporabljati medkrajevni avtobus, vlak ali mestni promet. Prestopanje med različnimi prevoznimi načini bo dodatno olajšano s poenotenjem voznih redov in izboljšanim sistemom informiranja potnikov. Vse to je na konferenci Mobilnostni menedžment in mobilnostni centri – evropske izkušnje in slovenske priložnosti med drugim predstavila mag. Polona Demšar Mitrovič z ministrstva za promet.

FESTIVAL ZAVESTI: DELAVNICA 'SKUPINSKA REGRESIJA' (delovno gradivo)

(34:30) Regresija in utrinki iz preteklih življenj niso le nekaj, kar se je zgodilo nekoč davno, v drugem času, v drugačnem kulturnem okolju, temveč so kot karmična semena, ki se prepletajo iz življenja v življenje, kot nezavedna prtljaga preteklosti. Primož Škoberne je na svoji delavnici Skupinska regresija, ki je potekala v okviru Festivala zavesti povedal, da so te naše davne izkušnje sedaj še vedno tu, vtkane v sedanje življenje in nakazal, da se s pomočjo regresije lahko poglobimo v vzroke in odpravimo karmična bremena ter pripravimo v svojem življenju prostor za tisto, kar nas bogati.

PODJETNIŠTVO IN DUHOVNOST – MOST MED ETIKO, SOLJUDMI IN KONKURENČNOSTJO? 2. DEL (delovno gradivo)

(58:15) Nekateri uspešni poslovneži že dobro poznajo kvalitete, s katerimi povezujejo podjetništvo in vsakdanje življenje v harmonično celoto. V nekaterih podjetjih se že uvajajo različne sprostitvene metode, meditacije, vedno bolj se poudarja poslovna etika, trajnostni odnos do okolja, skrb za zdravje, kreativne metode reševanja izzivov. Vse to izraža prebujeno duhovno komponento. V nasprotju z izkoriščevalskim sistemom, ki temelji na lastnem interesu posameznika, razvoj v ustvarjalno družbo zahteva varno okolje, podporo in pravičnejšo porazdelitev dobrin. Čeprav nosi danes beseda duhovnost različne prizvoke je njeno bistvo preprosto. Notranje ravnovesje, sočutje in delati v dobro skupnosti. Gre za dimenzijo človeka, ki svoje kvalitete črpa iz etike, vrednot, integritete in samodiscipline. Vedno bolj ugotavljamo, da je duhovna komponenta neločljivi del vsakega posameznika – lahko na tak način duhovnost postane tudi neločljiv del podjetništva? V pogovoru so sodelovali: – mag. Sonja Klopčič, direktorica za razvoj kompetenc v skupini Trimo; – mag. Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobila in predsednik Združenja Manager; – mag. Violeta Bulc, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom;  Barbara Cukjati, executive coach, Infekta;  Zoran Mihajlović, direktor Studia 12; – mag. Robert Ličen, strokovnjak za menedžment sprememb, Profit plus. Pogovor je vodila Andreja Cepuš. Vljudno vabljeni k ogledu drugega dela pogovora.

PODJETNIŠTVO IN DUHOVNOST – MOST MED ETIKO, SOLJUDMI IN KONKURENČNOSTJO? 1. DEL (delovno gradivo)

(54:52) Kaj ima duhovnost s podjetništvom? Veliko podjetnikov se skozi razvoj podjetja sreča z osebnim razvojem in se pri tem še toliko bolj zave vrednosti življenja, svojih potencialov, iskrenih medčloveških odnosov, pomena povezanosti s sodelavci, širšo skupnostjo in naravo. Vedno bolj ugotavljamo, da je duhovna komponenta neločljivi del vsakega posameznika – lahko na tak način duhovnost postane tudi neločljiv del podjetništva? Je torej lahko podjetništvo duhovno, hkrati pa še vedno konkurenčno in poslovno uspešno? Lahko iščemo nove rešitve za obstoječo gospodarsko situacijo v prebujanju duhovne komponente v podjetjih, v združevanju različnih polov in iskanju novih načinov sodelovanja? V pogovoru so sodelovali: – mag. Sonja Klopčič, direktorica za razvoj kompetenc v skupini Trimo; – mag. Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobila in predsednik Združenja Manager; – mag. Violeta Bulc, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom; – Barbara Cukjati, executive coach, Infekta; – Zoran Mihajlović, direktor Studia 12; – mag. Robert Ličen, strokovnjak za menedžment sprememb, Profit plus. Pogovor je vodila Andreja Cepuš. Vljudno vabljeni k ogledu prvega dela pogovora.

MIT LEPOTE 2. DEL (delovno gradivo)

(60:24) V drugem delu pogovornega večera Mit lepote prisluhnite odgovorom na to, kako se spopasti s strahom pred izgubo fizične lepote, s strahom pred staranjem. Pomeni želja po fizični lepoti v resnici željo po zdravju? Koliko pozornosti posvečamo prvemu vtisu in vizualni podobi? Kako doseči uravnotežen občutek lastne vrednosti? Živahna debata je nanesla tudi na t.i. ‘anti-ageing’ oziroma upočasnjevanje staranja. Gre za pravilno prehrano, gibanje, skrb za to, da ostajamo ‘fit’ ali za  skomercializirani del medicine? Dr. Fabjan, specialist plastične kirurgije, razlaga, da danes pri njih opravljajo liposukcijo le strankam, ki tudi same aktivno skrbijo za zdravje. Ključni problem ostaja vprašanje, ali je posameznik svoboden človek ali pa žrtev svojega izgleda? Mediji nosijo levji delež odgovornosti za to, da se ustvarja ter ohranja kult lepote in suženjstvo lastnemu fizičnemu izgledu, meni dr. Zadel. Kaj lahko storimo sami? Nina Leskovar pravi, da gre za preklop v mišljenju vsakega med nami. To je prvi korak, ki ga lahko naredimo za spremembo v svetu. Da razširimo pogled na lepoto, ki se ne omejuje le na mladosten videz.


MIT LEPOTE 1. DEL (delovno gradivo)

(64:10) Če je lepota res v očeh opazovalca, kot pravi znani rek, smo se vprašali na tokratnem Pogovornem večeru Studia 12. Koliko smo zares svobodni v razmišljanju o tem, kaj je za nas lepo, koliko pa nam mnenje o lepoti oblikuje družba v kateri živimo (prek socializacije, vzgoje, medijev…)? Psiholog dr. Aleksander Zadel je skušal odgovoriti na vprašanje, kako biti čim svobodnejši. O vlogi in odgovornosti medijev pri sooblikovanju smernic lepote smo povprašali Tino Deu, glavno odgovorno urednico Cosmopolitana in revije SensaDr. Marjan Fabjan, specialist plastične kirurgije,  nam je razkril vpogled v svet lepotne kirurgije. Nina Leskovar iz Šole čustvene inteligence pa je razložila, v kolikšni meri zunanji videz oz. lepota oblikuje posameznikovo samopodobo. Debata se je dotaknila tudi močno ‘olepšanih’ podob modelov z naslovnic ter poskusov omejitve pretirane uporabe Photoshopa v te namene. Govorili smo tudi o vplivu teh idealnih podob na samopodobo, predvsem pri najstnicah in najstnikih.“Pozitivna samopodoba se pri človeku razvije predvsem iz tega, kar on počne, ne kaj je. To če ste vi lepi, pomeni, da ste srečni? Ne, ni tako. To ne drži,” razlaga Zadel. “Samopodoba ni drugega kot skupek predstav,” nadaljuje Nina Leskovar. Dobro se je zavedati lastnih prepričanj in dejstva, da jih je možno preoblikovati. Npr. s preprostim samo-izpraševanjem: kaj bi bilo potrebno, da bi se jaz počutil/-a drugače?  Dr. Zadel spregovori o anomaliji potrošniške družbe, ki osebni izgled naredi za potrošniško dobrino. Nina Leskovar pa nam predstavi še, da je pomembna tudi skrb za lepoto mentalnega in čustvenega telesa, ne zgolj fizičnega.


PREHRANJEVANJE KOT ZDRAVILO IN VIR MLADOSTI (delovno gradivo)

(78:34) Predavanje Line Lo Faro, italijanske zdravilke in nutricionistke (Zdravilni center Medin), o tem, kako skrbeti za svoje telo po modrosti Kitajske tradicionalne medicine. Ancestralno energijo smo prejeli od matere in jo moramo čuvati, da bomo dolgo ohranili zdravje in vitalnost. Energija hrane je druga od predstavljenih energij. Če se po jedi počutimo utrujene ali zaspane, naše telo ni uspelo izkoristiti energije. Morda smo kombinirali tipe živil, ki upočasnijo našo prebavo. Tretja pomembna energija je obrambna energija…


OGLJIČNI ODTIS KOT MERILO USPEŠNOSTI (delovno gradivo)

(17:00) Spremljanje ogljičnega odtisa posameznih dejavnosti postaja zakonska norma, tržno orodje in standard kakovosti. Spodbuja rabo obnovljivih virov, povečuje energetsko učinkovitost,hkrati pa je tudi eno temeljnih orodij za upravljanje z izpusti toplogrednih plinov. Cilj strokovne konference Ogljični odtis kot merilo uspešnosti, ki jo je pripravila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Umanotera, je bil predvsem zmanjšati slovenski okoljski odtis skladno z zavezami, ki jih je sprejela naša država.

SPOLNOST – ZADOVOLJEVANJE ČUTOV ALI VIŠJI POMEN? 2. DEL (delovno gradivo)

(63:00) Odnos do spolnosti se spreminja tako pri tako ženskah, kot pri moških. Velik izziv predstavlja internet, pa tudi ostali mediji, kjer je odnos do spolnosti pogosto podvržen tržnim zakonitostim in namenom. Čustveni odnos med partnerjema je praviloma v drugem planu, kar favorizira predvsem telesno ljubezen. S spolnostjo povezane vsebine so danes zelo dostopne tudi mlajšim generacijam, kar ima lahko svoje prednosti, pa tudi slabosti. Na pogovornem večeru Studia 12 so sodelovali: Rožana Grdina iz Akademije za psihosintezo, Peter Topič, vodja Centra za psihoterapijo in svetovalec na področju nekemičnih zasvojenosti, doc. dr. med. psihiater in seksolog Slavko Ziherl ter dr. med., spec. socialne medicine Evita Leskovšek iz Inštituta za varovanje zdravja. Pogovor je vodila Jelena Jančič Bobbera.

SPOLNOST – ZADOVOLJEVANJE ČUTOV ALI VIŠJI POMEN? 1. DEL (delovno gradivo)

(49:00) Spolnosti je v današnji sodobni družbi še vedno premalo razumljena in v prikazovanju okleščena na ozko področje zadovoljevanja čutov. Kje je srž problematike: v odnosih, vzgoji ali vrednotah družbe? Na pogovornem večeru Studia 12 so sodelovali: Rožana Grdina iz Akademije za psihosintezo, Peter Topič, vodja Centra za psihoterapijo in svetovalec na področju nekemičnih zasvojenosti, doc. dr. med. psihiater in seksolog Slavko Ziherl ter dr. med., spec. socialne medicine Evita Leskovšek iz Inštituta za varovanje zdravja. Pogovor je vodila Jelena Jančič Bobbera.

MI IN OKOLJE V ČASU PODNEBNIH SPREMEMB (delovno gradivo)

(14:00) Kako naj se vsak posameznik prilagaja podnebnim spremembam? Imamo na ravni države težave s prilagajanjem na podnebne spremembe? Katere so tiste skupine ljudi, ki so najbolj dovzetne na delovanje ozona, enega največjih onesnaževalcev zraka pri nas? Kakšno vlogo ima prehranjevanje pri ohranjanju stabilnejšega počutja in hormonskega ravnovesja? Kaj pa arhitektura in njeno prilagajanje podnebnim spremembam? Vabljeni, da prisluhnete odgovorom, ki so jih ponudili na 4. nacionalni konferenci Vreme, podnebje in zdravje v novih klimatskih razmerah, katere namen je bil spoznati in predstaviti tiste dejavnike, ki prizadenejo zdravje in okolje skozi vse leto ter vzpodbuditi njihovo obvladovanje. Na konferenci so spregovorili: mag. Tanja Cegnar (Agencija RS za okolje), dr. Simona Uršič (ZZV Celje), mag. Andrej Uršič (ZZV Celje), Marija Merljak (svetovalka za prehrano), Nande Koprivnik (arhitekt) in Viktorija Rehar (predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije).

TRAJNOSTNO ENERGETSKA POLITIKA PO UVELJAVITVI LIZBONSKE POGODBE 2. DEL (delovno gradivo)

(17:48) Za doseganje zastavljenih ciljev razvoja učinkovite trajnostne energetske politike Evropske unije 20-20-20, so tudi smernice razvoja v okviru podjetništva, razvoja industrije in trajnostnega gradbeništva. Tako ima generalni direktorat za industrijo in podjetništvo, ki pokriva tudi gradbeništvo, za cilj, poiskati tiste panoge oz. dejavnosti znotraj panog, ki so lahko v globalnem merilu konkurenčne, kar trajnostno gradbeništvo tudi je. Na inštitutu Jožef Štefan v sodelovanju z drugimi partnerji že pripravljajo strokovne podlage za nacionalni energetski program, ki temelji na vrsti predhodnih analiz, ki temeljijo na modelskih izračunih. Tako bo potrebo vrsta izvedbenih instrumentov energetske politike s povezovanjem vseh akterjev, kamor naj bi bili vključeni tudi energetska učinkovitost in obnovljivi viri v javnem sektorju. Novost so tudi nove energijske nalepke, ki niso več označene kot gospodinjski aparati, ampak se imenujejo naprave ki so povezane z energijo, kar vključuje avtomobilske pnevmatike in okna, ki lahko vplivajo na porabo energije.

TRAJNOSTNO ENERGETSKA POLITIKA PO UVELJAVITVI LIZBONSKE POGODBE 1. DEL (delovno gradivo)

(182:46) Oskrba z energijo je pomembna za Evropo. Izpad energije v eni državi članici ima danes takojšnje posledice tudi v drugih. V Evropski Uniji predvidevajo, da bo potrebno v naslednjih 20 letih samo v Evropi nameniti okoli tisoč milijard evrov sredstev za pokritje pričakovanega povpraševanja po energiji in zamenjavo zastarele infrastrukture. Lizbonska pogodba tako sledi ciljem energetske politike zagotavljanja nemotenega delovanja energetskih trgov, zanesljivosti dobave, energetsko učinkovitost in varčevanje, kakor tudi razvoj novih in obnovljivih virov energije ter povezovanje energetskih omrežij. V Lizbonsko pogodbo je pod naslovom XXI vnesen nov člen št. 194. Temelj energetske politike je še vedno notranji trg, dodan pa je namen ohranjanja in izboljšanja okolja, obenem pa uvaja tudi določbo o solidarnosti držav članic na področju energije. Evropa si prizadeva znotraj držav članic razviti notranje trge z energijo, ki bi zagotavljala varnost oskrbe in posledično nižje cene. Za dosego teh ciljev je potrebno razviti medsebojne povezave, vzpostaviti učinkovite zakonodaje in ureditvene okvirje za učinkovit tržno usmerjen notranji energetski sektor. V sredo, 9. junija 2010, je v Centru Evropa na Dalmatinovi 4 v Ljubljani, potekala konferenca z naslovom: “Evropska in slovenska trajnostno energetska politika po uveljavitvi Lizbonske pogodbe” na kateri so sodelovali: – mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za gospodarstvo RS; – mag. Andreja Urbančič, Inštitut Jožef Štefan; – dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o.; – mag. Drago Papler, Gorenjske elektrarne d.o.o.. Konferenco je povezoval Andrej Klemenc, Regionalni okoljski center.

FAMILIES WITH CHRONICALLY ILL CHILDREN 2. DEL (delovno gradivo)

(51:09) V drugem delu predavanja o družinah s kronično bolnimi otroci, se danski družinski terapevt Jesper Juul dotakne tudi zdravih otrok, njihove reakcije v času adolescence in pomembnosti ohranjanja ravnovesja med boleznijo in zdravjem, tako med otroki, kot med zakoncema.

FAMILIES WITH CHRONICALLY ILL CHILDREN 1. DEL (delovno gradivo)

(50:45) Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter odločen zagovornik novih in boljših pristopov. V tokratnem predavanju se je posvetil družinam s kronično bolnimi otroci.

FROM OBEDIENCE TO RESPONSIBILITY 2. DEL (delovno gradivo)

(53:45) 2. del predavanja ob predstavitvi knjige “Od poslušnosti do odgovornosti” avtorjev Jesper Juul-a in Helle Jensen-a. »Profesionalna kompetentnost v medosebnih odnosih je sposobnost pedagoga, da zagleda otroka v njegovi samobiti in da v skladu s podobo, ki jo uzira, prilagaja svoje vedenje, ne da bi se odrekel vodenju. To kompetentnost določa tudi sposobnost ohranjanja pristnega stika z otrokom, kar je temeljna pedagoška veščina. Ne nazadnje pa sodita vanjo tudi pedagogova sposobnost in hotenje, da prevzema popolno odgovornost za kakovost odnosa, kar je temelj pedagoške etike. Seštevek vseh teh kompetenc nazadnje določa raven pedagogove strokovne usposobljenosti.« (Juul & Jensen, 2004).


FROM OBEDIENCE TO RESPONSIBILITY 1. DEL (delovno gradivo)

(68:33) 1. del predavanja ob predstavitvi knjige “Od poslušnosti do odgovornosti” avtorjev Jesperja Juula in Helle Jensena. Jesper Juul spregovori zakaj v vrtcih, šolah in doma potrebujemo novo razumevanje vzgoje in izobraževanja ter tudi kakšno naj bi to bilo. Vsakodnevni konflikti, izčrpavajoče bitke za premoč s težavnimi otroki – in za mnoge učitelje in starše tudi velikanski izziv, kako sploh poučevati. Vse to sodi danes v običajen šolski vsakdan. Toda neposlušnost in nered imata ponavadi en in isti vzrok: to je globoko zasidran konflikt, ki zaznamuje odnos med odraslim in otrokom. Otroci si želijo naučiti sodelovati, če jih le spoštujemo in priznavamo za enakovredne ter prepoznavamo in spoštujemo njihovo osebno integriteto in individualnost.


FINANCE – NOČNA MORA NEVLADNIH ORGANIZACIJ (NVO) – 3. DEL (delovno gradivo)

(56:28) 3. del pogovornega večera “Finance – nočna mora NVO”. Kako je z lobiranjem in “dogovorjenimi” razpisi? Se to res dogaja ali pa so to bolj izrazi razočaranih organizacij, ki niso izbrane na razpisih? Koliko so si NVO pri razpisih med sabo konkurenčne in ali to onemogoča njihovo sodelovanje pri pridobivanju finančnih sredstev?

FINANCE – NOČNA MORA NEVLADNIH ORGANIZACIJ (NVO) – 2. DEL (delovno gradivo)

(33:29) 2. del pogovornega večera “Finance – nočna mora NVO”. Nevladne organizacije v Sloveniji so še vedno marginalizirane, zato se postavlja vprašanje, koliko so NVO v Slovenji sploh pomembne in prepoznane kot del družbe. Bi nevladnim organizacijam to pomembnost in družbeno prepoznavnost morala zagotoviti država?

FINANCE – NOČNA MORA NEVLADNIH ORGANIZACIJ (NVO) – 1. DEL (delovno gradivo)

(50:16) 1. del pogovornega večera: “Finance – nočna mora NVO”. Izhodiščno vprašanje pogovora je bilo, katere so najbolj pereče težave na področju financiranja nevladnih organizacij? In kaj je glavni razlog, da ni izboljšanja? Je res za večino finančnih težav NVO kriva država?

DESET ZMOT O OSTEOPOROZI (delovno gradivo)

(46:00) Projekt Skupaj za zdravje človeka in narave s predavanji širi zavest o vse pogostejši bolezni, ki dandanes ne zadeva več le starejših. Za osteoporozo zbolevajo že otroci. Kje grešimo, kaj je res in kaj ne, v predavanju razlaga Sanja Lončar.

KAM PELJE MEDIJSKA POT? 2. DEL (delovno gradivo)

(60:30) 2. del pogovornega večera Studia 12 je bil posvečen morebitnim rešitvah oz. usmeritvam za novinarje in medije, da bi se vrnili k svojemu bistvu – služenju javnosti. Pogovor je tekel  tudi o morebitnem povezovanju med množičnimi in skupnostnimi mediji, soočila pa so se tudi mnenja o izzivih novinarskega dela, ki je največkrat  razpeto med poslanstvo poklica in eksistenčne izzive.

KAM PELJE MEDIJSKA POT? 1. DEL (delovno gradivo)

(55:15) Mediji in medijska industrija sta že nekaj časa v krizi, ki pa ni toliko kriza poslovnega modela, ampak predvsem kriza množičnega komuniciranja. Industrija, ki je leta služila interesom lastnikov in plačnikov (oglaševalcev), nima več posluha za interese državljanov. 1.del pogovora je bil tako posvečen pogovoru o vzrokih za takšno medijsko stanje v Sloveniji, prav tako o skupnostnih oz. participatornih medijih kot alternativni medijih, ki so po naravi nekomercialni in izhajajo iz civilne družbe. Kritično smo spregovorili o stanju slovenskega novinarstva in premišljevali o novinarski odgovornosti, ki naj vodi dobrega novinarja pri delu. V pogovornem večeru Studia 12 so sodelovali: Sandra Bašič-Hrvatin – Fakulteta za humanistične študije v Kopru; Brankica Petković – Mirovni inštitut, Media watch; Mojca Planšak – ustanoviteljica in svetnica Evropskega foruma skupnostnih medijev (www.cmfe.eu); Vasja Jager – novinar Večera in prejemnik novinarske nagrade Društva novinarjev Slovenije 2008; Zoran Mihajlović, odgovorni urednik TV medija Studio 12 ter dolgoletni samostojni novinar in publicist.

POMAGAMO - ALI VEMO KOMU? 3. DEL (delovno gradivo)

(10:44) Ekipa studia 12 je na gradu Brdo pri Kranju opravila ekskluzivni pogovor s predsednikom Danilom Türkom. Odgovarjal je na vprašanja o pomoči revnim državam sveta. Ali pomagati, glede na to, da imamo sami doma visoko brezposelnost in socialne težave? Ali je pomoč res pomoč, ali ustvarjanje odvisnosti od EU? Pogovor s predsednikom dr. Danilom Türkom: Pomagamo – ali vemo komu? Vabljeni k ogledu.


POMAGAMO – ALI VEMO KOMU? 2. DEL (delovno gradivo)

(39:20) V drugem delu pogovornega večera si poleg zanimivega pogovora z gosti lahko ogledate tudi izjavo predsednika Republike Slovenije Danila Turka, ki smo jo posneli posebej v ta namen in so jo prisotni na dogodku pokomentirali ter podali nekaj zanimivih stališč. Vabljeni k ogledu tudi drugega dela pogovornega večera.

POMAGAMO – ALI VEMO KOMU? 1. DEL (delovno gradivo)

(44:30) Na tokratnem pogovornem večeru smo se posvetili vprašanjem učinkovitosti razvojne pomoči tretjemu svetu skozi perspektivo Slovenije. Koliko zbranih sredstev dejansko prispe do tistih, ki jih potrebujejo? So načini pomoči, ki jih oblikujemo v okviru evropskega pogleda na problem, res konstruktivni? Je pomoč v resnici pomoč ali potuha, kot jo želijo predstaviti nekateri skeptiki? Kako je z evropsko, torej tudi našo odgovornostjo, glede na zgodovinske odnose z Afriko? Kako prispevati k večji učinkovitosti doniranih sredstev? Na pogovorni večer smo povabili naslednje goste: Tomo Križnar, svetovni popotnik in humanitarni delavec; Petra Založnik, Slovenska Filantropija; Jana Lampe, predstavnica Karitasa; Max Zimani, Društvo Afriški center. Pogovor pa je vodil Zoran Mihajlović, odgovorni urednik TV medija Studio 12. Vljudno vabljeni k ogledu.