I GRASSI (o21)

Maščobe

Namesto maščob, kot so maslo, svinjska mast, loj in margarina je bolje uporabiti ekstra deviško olivno olje.

Obstajata namreč dve vrsti maščob: nasičene in nenasičene.

Nasičene maščobe se v glavnem nahajajo v maslu, svinjski masti, v loju, v trdni margarini, v mesu in v mlečnih izdelkih.

Nenasičene maščobe pa najdemo v rastlinskih oljih kot: ekstra deviško olivno olje, olje iz soje, ribje olje...

Nasičene maščobe izgorevajo v procesu prebave in povečujejo raven holesterola v krvi; nenasičene pa nasprotno pomagajo pri zniževanju holesterola. Dobra navada je zmanjšati celotni vnos maščob in čimbolj je to mogoče, zmanjšati vnos živil, ki vsebujejo nasičene maščobe in jih nadomestiti z rastlinskimi olji,  predvsem z ekstra deviškim olivnim in sojinim, ki sta še posebej bogati z nenasičenimi maščobami.

Vedno je priporočljivo uporabljati surova olja. S pregrevanjem postaja tudi rastlinsko olje nasičeno. Zato se izogibajte cvrtja in čeprav najdete na 74 strani recept, se ga poslužujte čimbolj redko.

LO ZUCCHERO (o2o)

Sladkor

Vnos prevelikih količin sladkorjev je dokazano škodljiv za zdravje.

Belega rafiniranega sladkorja ne bi smeli uporabljati. Namesto njega bi morali uporabiti med ali rjavi, surovi sladkor.

IL LIEVITO DI BIRRA (o19)

Pivski kvas

Je živo živilo, ki ga sestavljajo kolonije enoceličnih organizmov in je po tem podoben jogurtu.

Pivski kvas je učinkovit regenerator, spodbuja tek, deluje odvajalno, pozitivno deluje na bakterijsko floro, s čimer pomaga pri prebavi.

Zahvaljujoč kompleksu vitaminov B, s katerim je bogat, pivski kvas blagodejno deluje na živčni sistem.

Najboljši način za užitje kvasa je, da ga popijete raztopljenega v mleku pol ure pred obrokom.

Na tržišči je dostopen suh kvas v tabletah, za tiste, ki ne marajo običajnega.

LE ALGHE (o18)

Alge

Če je le mogoče, vnesti v kuhinjo alge, ki so pomembna živila zaradi njihove visoke vsebnosti mineralnih soli, oligo-elementov in vitaminov.

I LEGUMI (o17)

Stročnice

Priporočljivo je v prehrano vnesti rastlinske beljakovine (soja, leča, bob, fižol...)

Zaradi njih bi lahko zmanjšali vnos živalskih beljakovin.

GLI ALIMENTI INTEGRALI (o16)

Polnovredna živila

V večini receptov je predvidena uporaba naravnih in polnovrednih živil, če se seveda najdejo na trgu. Bela moka, beljeni riž, rafinirani sladkor, so preveč očiščeni in zato osiromašeni snovi pomembnih za naše zdravje in ki pomagajo pri prebavi, krvnem obtoku, preprečevanju raka...

LE RICETTE (o15)

Recepti

Sledijo preprosti in zdravi recepti, ki vam bodo pomagali pripraviti zdrave in lahke obroke.

Večina jih je zmernih, tako, da so namenjene za osebe, ki imajo težave z zdravjem, vendar bi glede na sedeč način življenja mnogih, morali priti v splošno navado vseh.

Večina receptov je pripravljena za 4 osebe.

TABELLA DI HAY RELATIVA AGLI ALIMENTI COMPATIBILI E INCOMPATIBILI (o14)

Hayeva tabela o skladnih in neskladnih jedilih

Predelal dr. Ludwig Walb

NE MEŠATI JEDI V ZUNANJIH STOLPCIH

QUINTA REGOLA (o13)

Peto pravilo

 Sladka živila (ki vsebujejo med, sladkor, marmelado...) se uživa ločeno od obrokov.

Za to obstajata dva razloga. Prvi: Ob prisotnosti sladkorjev se zmanjšuje količina ptialina v slini (ta snov je pomembna pri razgradnji škroba). Drugi: Ker prisotnost sladkorjev v želodcu zmanjšuje izločanje želodčnih sokov in posledično upočasni prebavo beljakovin in s tem nevarnost gnitja.

Na prvi pogled ta pravila izgledajo stroga, vendar je metodo potrebno poskusiti, da bi se prepričali o učinkovitosti.

S tem načinom prehranjevanja, ki se imenuje ločevalno, si lahko prihranite marsikateri glavobol, utrujenost, želodčne in črevesne motnje.

Za osebe, ki imajo več kot 40 let in težave s težo je priporočljivo, da poleg te diete enkrat na teden ali na 15 dni,  jedo samo kuhan riž ali kuhan krompir z malo soli in da tisti dan pijejo vsaj 3 skodelice žajbljevega, metinega, lipovega, po želji lahko tudi lahkega črnega, čaja. Tako riž, kot krompir imata visoko čistilno in diuretično sposobnost in sta jedi bogati z mineralnimi snovmi, še posebej s kalijem.

Opomba: V receptih, ki sledijo ločevalna dieta ni upoštevana. Tisti, ki bi ji radi sledili naj se ravnajo po tabeli o skladnih jedilih v tabeli na naslednji strani

QUARTA REGOLA (o12)

Četrto pravilo

Živalskim beljakovinam ni dovoljeno dodajati maščob.

Živalske beljakovine namreč že same vsebujejo maščobe, pa povrhu pa še nasičene. Drugič pa zato, ker maščobe upočasnjujejo in zmanjšujejo izločanje želodčnih sokov in posledično zavirajo prebavo beljakovin in tako povečujejo gnitje.

TERCA REGOLA (o11)

Tretje pravilo

Uživanje sadja naj bo vedno ločeno od obrokov, ali pa vsaj pred obroki, najsibo škrobnimi ali beljakovinskimi.

Sadje se hitro prebavlja in se zato, če se ga ne je med obroki, hitro prebavi in asimilira. Če pa se ga užije med obroki, je prebava počasnejša in povzroča fermentacijo.

SECONDA REGOLA (o1o)

Drugo pravilo

V enem obroku se lahko združijo različne rastlinske beljakovine, ne pa tudi živalske.

Živila, ki vsebujejo rastlinske beljakovine in škrob (polnovredne žitarice in stročnice) so lahko del enega obroka, tudi kot samostojen krožnik (npr. riž in stročnice, testenine s fižolom...), pri istem obroku pa ne sme biti živalskih beljakovin (npr: meso in mleko, meso in jajca, jajca in sir...). Živalske beljakovine v postopku prebave namreč zahtevajo različne stopnje kislosti v različnih trenutkih in se zato ovirajo med prebavo, kar zopet povzroča gnitje.

PRIMA REGOLA (oo9)

Prvo pravilo

Škrob in živalske beljakovine ne gresta skupaj, zato se naj jih ne je pri istem obroku.

Škrob se nahaja v žitaricah, v krompirju, v stročnicah. Vsebujejo jih torej hranila kot so: kruh, riž, testenine, keksi, polenta, ječmen, proso, oves, krompir, fižol, grah, leča, čečerika, bob...

Škrobna jedila se lahko mešajo med seboj znotraj enega obroka, ne smejo pa se jesti skupaj z živalskimi beljakovinami kot: meso, salame, mleko, siri, jajca, ribe...

To pravilo je potrebno, ker škrobna živila in beljakovine živalskega izvora zahtevajo različna postopka prebave, ki med seboj nista skladna in v procesu prebave ovirata drug drugega. Prebava je zato počasnejša, hrana v prebavilih pa zato fermentira ali gnije, pri čemer se sproščajo strupi, ki našemu organizmi škodijo. 

DIETA DISSOCIATA (oo8)

Ločevalna dieta

Posebno pozornost velja nameniti t.i. ločevalni dieti, ki se jo lahko držijo tako mlajše, zdrave osebe, kot bolniki. Ta dieta je še v povojih, vendar kaže vse več pozitivnih rezultatov.

Ločevalna dieta je mišljena kot dieta pri kateri se živalske beljakovine ne uživajo skupaj z ogljikovimi hidrati (na primer: testenine z mesom ali z ribo ali s sirom...). Naštejmo nekaj primerov. 

LE DIETE (oo7)

Diete

Da bi zagotovili pravilno prehrano, se pri nobeni starosti ni priporočljivo prenajedati, še posebej pa ne potem, ko presežemo 40 let. Statistično je pokazano, da prenajedanje in neurejena prehrana vplivata na mnoge bolezni, jih povzročata in poslabšujeta.

Vsak človek lahko je vse, razen posebnih primerov, ko je predpisana posebna dieta. Le to pa je potrebno izvajati pod zdravniškim nadzorom in dokler obstaja motnja. Če bolezen ni kronična (npr. sladkorna bolezen) se dieta izvaja začasno in koristi posamezniku in ne celi družini.

LE BUONE ABITUDINI (oo6)

Dobre navade

Škodljiva ni samo napačna prehrana, morda je še bolj škodljivo življenje v sedečem položaju, pomanjkanje gibanja, ki onemogoča prebavljenim živilom, da bi primerno izgorela, se izrabila kot energija. Tako se nabirajo v telesu v obliki maščob in strupenih snovi.

Zato je poleg količinskega in kvalitetnega ravnovesja pri prehranjevanju priporočljivo tudi gibanje najsibo sprehod ali kakšna športna dejavnost.

Potrebno se je izogibati enolične prehrane, saj utruja tek in zato slabša prebavo in ker se organizem založi z vsemi potrebnimi elementi samo, če je prehrana raznovrstna. Priporočeno je torej spreminjati jedilnik za vsak dan v tednu.

Koristno je pripraviti točne porcije za vsakega jedca in se tako izogniti ostankom in viškom ''za pojesti do kraja''. Vstati od mize še malo lačen je koristno.

GLI ALCOLICI (oo5)

Alkohol

Potrebno je izogibati se žganim pijačam, ki se jih običajno pije kot digestive, aperitive ali pa za okus. So zelo škodljiva za jetra in za živčni sistem, čeprav dajejo dober občutek.

Napačno je imeti alkohol za zdravilo za spanje ali za boljšo prebavo, itd.. kot običajno ljudje mislijo.

Priporočljivo pa je popiti med obrokom pol kozarca domačega vina.

I SURGELATI (oo4)

Pri zamrznjenih živilih, ki so spravljena v plastični vrečki, je priporočljivo vrečko takoj odstraniti, saj plastika pri hitrih spremembah temperature lahko sprošča kancerogene snovi.

Še bolje bi bilo shraniti živila v zamrzovalnik v papirnati embalaži.

Nikdar je potapljajte zamrznjenih živil v embalaži v vročo vodo, da bi tako pospešili odtajanje.

Najbolje je postaviti zamrznjen kos živila na krožniku že nekaj ur pred uporabo v hladilnik, tako, da je tajanje enakomerno na temperaturi 4 – 5°C.

Če to ni mogoče, potem je najbolje potopiti zamrznjeno živilo za nekaj minut v vročo vodo, ali pa pričeti s kuhanjem še zamrznjenega živila.

Ko je živilo enkrat odmrznjeno, se ga ne sme ponovno zamrzniti. Potrebno ga je skuhati in pojesti.

GLI ALIMENTI CONSERVATI (oo3)

Konzervirana živila

Najboljša navada je izogibati se če je le mogoče konzerviranih živil, kot na primer: mesa in rib v konzervah, v naprej pripravljene zelenjave in druge jedi, konzerviranih pelatov, salam...Vse te jedi so namreč obdelane s kemičnimi konzervansi, z umetnimi barvili in aromami, ki jih naredijo bolj okusne in bolj privlačne. Dokazano je, da vse te snovi za naše telo niso nedolžne in da imajo lahko kancerogen učinek.

V primerih, ko ni mogoče uporabiti svežih sestavin, je priporočljiva uporaba tistih, ki so obdelane fizično: vakuumsko pakirane, sušene, še najbolje pa globoko zamrznjene.

Te vrste obdelave, brez kemičnih dodatkov, živil ne spremenijo, hkrati pa pustijo nedotaknjene skoraj vse hranilne lastnosti jedi.

 ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴ ̴

 

ZANIMIVOST: KAKO JE NASTALA PRVA KONZERVA?

Že v starih časih so si ljudje prizadevali podaljševati trajnost živil. Meso in ribe so sušili, dimili, vlagali in solili. Na ta način so lahko hrano skladiščili in prevažali. Leta 1809 je francoska vlada razpisala nagrado tistemu, ki bo podal rešitev prevažanja velikih zalog hrane vojakom na oddaljenih frontah ter oskrbe mornarjem na ladjah. Javil se je Nicolas Appert Francois, kuhar in slaščičar. Dokazal je, da se živilom lahko podaljša trajnost, če jih za določen čas držimo v vroči vodi v hermetično zaprti posodi. Šele čez 50 let je Luis Pasteur tudi znanstveno dokazal, da je tak proces uspešen zato, ker se na ta način uničujejo škodljivi mikroorganizmi. Sprva je bila posoda izdelana iz stekla. Odločilen korak pa je bil narejen leta 1810, ko je Anglež Peter Durand patentiral pločevinasto pocinkano škatlico, ki je zamenjala steklo.

Vir: Bruno Volpi Lisjak, Delamaris 1879-1999, 120 let iz morja v konzervo, 1999

INTRODUZIONE - UVOD (oo2)

UVOD

Prehranjevanje je pomemben dejavnik pri našem fizičnem zdravju.

Dokazano je, da obstaja povezava med določenimi boleznimi in nepravilno prehrano, hkrati pa je zmerom bolj jasno, da primerna, zdrava in uravnotežena prehrana, lahko preprečuje marsikatero bolezen (na primer: revmatska obolenja, rak, bolezni srca in ožilja, bolezni presnove itd...)

Prehrana se razlikuje glede na starost, spol, postavo, aktivnost osebe, pa tudi od klime in okolja v katerem živi.

Prehrana je zdrava, če je popolna in raznolika, takšna da so živila med seboj skladna in da se dopolnjujejo ter tako nudijo vse elemente, ki jih naš organizem potrebuje.

Ne sme se pretiravati in postavljati vrednost nekega živila pred drugega, saj igra vsak element svojo vlogo pri uporabi, nobeden pa ni sam po sebi popoln. Potrebno je uporabljati jih uravnoteženo.

KNJIGA RECEPTOV - PRIPRAVA PRED ODHODOM V LOPPIANO (oo1)