Strani
▼
sobota, 28. november 2015
MOJA HRANA – ALI JE RES MOJA IZBIRA? 1. DEL (delovno gradivo)
(41:31) Ali vemo, kaj se znajde na našem krožniku? Od kod izvira seme, kakšna gnojila so ga hranila, čigave roke so pobirale pridelek, kje je bil zapakiran, kako obdelan, kaj mu je bilo dodano ali odvzeto, kako je bil skladiščen, kdo ga je pripeljal do naše lokalne trgovine? Odgovor na vsako od teh vprašanj pomembno vpliva na to, kakšna je kvaliteta izdelka, ki se znajde na našem krožniku. Namen pogovornega večera in moderirane spletne razprave z naslovom »Moja hrana – moja izbira?« je bil 1) soočiti stroko, vladni ter nevladni sektor v konstruktivni debati o varnosti in kakovosti hrane, 2) opozoriti na v javnosti prisotne nasprotujoče si informacije ter s tem povezano zmedo ter 3) ponuditi potrošnikom odgovore na nekaj ključnih dilem oz. vprašanj, povezanih z varnostjo živil. Teme, ki smo jih s pogovornim večerom želeli pokriti, se tičejo predvsem varnosti oz. ustreznosti hrane, kakovosti hrane, označevanja živil ter informiranosti oz. osveščenosti potrošnikov. Sodelovali so: – Anamarija Slabe – dipl. inž. kmetijstva in strokovni vodja Inštituta za trajnostni razvoj ter predstavnica v posvetovalni skupini za kakovost kmetijske pridelave pri Evropski komisiji direktorata za kmetijstvo; – Sanja Lončar – samostojna raziskovalka in vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave; – Doc. dr. Božidar Žlender – redni profesor na Biotehniški fakulteti ter predsednik Slovenskega prehranskega društva; – Dr. Marjeta Recek – vodja Sektorja za varnost in zdravstveno ustreznost hrane na Ministrstvu za zdravje; – Marjana Peterman – strokovnjakinja za prehrano iz Zveze potrošnikov Slovenije. Gostje so si bili enotni, da so pritiski multinacionalk na proizvajalce in tudi na lastne zaposlene zaradi zasledovanja profita izjemno močni. Predvsem trgovci so tisti, ki si zaradi manjših stroškov manipulacije želijo podaljševanja roka trajanja in manjše občutljivosti živil ter izvajajo pritisk na proizvajalce. Med diskusijo so gostje izpostavili tudi problem ti. »koktejlov« oz. mešanja različnih vrst pesticidov, kjer je sicer vsaka snov uporabljena v okviru dovoljenih vrednosti, vendar pa učinkov njihove kombinirane uporabe še ne poznamo. Pojavil se je očitek ministrstvu, da je nadzor nad kakovostjo hrane pomanjkljiv, saj je število odvzetih vzorcev premajhno, s čimer pa se predstavnica ministrstva ni strinjala. Izpostavljen je bil problem premajhne izbire v sodobni družbi, ko potrošnik morda že ve, kaj je zdravo, vendar do take hrane ne pride zlahka. Ekološko pridelana hrana je pogosto bodisi predraga ali sploh ni na voljo, saj smo v Sloveniji še zelo daleč od zadanega cilja 10 % ekološko pridelanih živil na trgu do 2015. Poudarjeno je bilo, da tudi gensko spremenjeni organizmi niso rešitev, saj so zasnovani posebej za uporabo v kombinaciji z določenimi pesticidi. Na pogovornem večeru so gostje skupno ugotovili, da ima poglavitni pomen večja osveščenost in angažiranost potrošnika, ki naj presoja kritično in stvari preveri. Posebej so poudarili pomen izobraževanja v šolah, pa tudi odgovornosti staršev pri osveščanju otrok.
Ni komentarjev:
Objavite komentar