TROŠIMO SE BREZ PRESTANKA
Danes
me je obiskalo nekaj protestantskih pastorjev in so mi povedali nekaj zelo
lepega. Rekli so: »Ve (Misijonarke ljubezni), lahko zaradi vaše zaobljube
čistosti pripadate Jezusu tako popolnoma, tako celovito, mi pa, ker smo
poročeni, dolgujemo ljubezen našim ženam in se zato ne moremo tako polno
predati Jezusu kot ve.« Potem sem se vprašala: »Je to res za vsako od nas? Je
naša ljubezen do Jezusa res celovita? Smo vse samo za Jezusa?« Ko so bile naše
sestre na Šrilanki, mi je minister povedal nekaj zelo presenetljivega. Rekel
je: »Veste mati, jaz imam rad Kristusa, vendar sovražim kristjane.« Vprašala
sem ga, kako je mogoče, ko pa je tako protislovno, glede na to, da so Kristus
in kristjani eno. Odgovoril mi je: »Ker nam kristjani ne dajejo
Kristusa, ne živijo njihovega krščanskega življenja na polno.« Gandhi[1] je povedal nekaj
podobnega, »Če bi kristjani polno živeli svoje krščansko življenje, potem v
Indiji ne bi ostal niti en hindujec.« Ni to zelo res? Ta ljubezen do
Kristusa bi nas morala spodbuditi, da bi se neprestano trošili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar