ŽUPNIJI KOŠTABONA IN KRKAVČE

ŽUPNIJI KOŠTABONA IN KRKAVČE. 

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ. ŠKOFIJA KOPER.

Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, prisrčen pozdrav iz koprskega studia radia Ognjišče. V današnji oddaji Iz življenja naših župnij bomo predstavili župniji Koštabona in Krkavče. Zato so zdajle z mano v našem koprskem studiu župnik obeh župnij gospod Alojz Suban, potem pa še trije njegovi sodelavci oziroma sodelavke: gospa Sonja Cergol, gospa Pavla Brec in gospod Pavel Goja. Vsem štirim najlepši pozdrav.

Dober dan. Pozdravljeni. Lepo pozdravljeni.

Torej župniji Koštabona in Krkavče sta župniji v slovenski Istri, malo več o njih pa prosim kar gospod Suban.

Ja, obe župniji ležijo pravzaprav v zaledju mesta Kopra, v tako imenovanem področju, ki se mu reče Šavrini, Šavrinski hribi in to obsega pravzaprav to gričevje, ki je nekje se začne takoj za Koprom in se nadaljuje vse do mejne reke Dragonje. Obsegajo ti dve župniji Krkavče, Dragonja, mejni prehod, se nadaljuje potem na vas Sveti Peter, Nova Vas, Padna in sama vas tudi Krkavče, ki je tudi sedež župnije. Potem višje od teh vasi in od te župnije je pa župnija Koštabona, ki vsebuje še eno podružnico, to je Puče. Tako da se raztezajo ti dve župniji od mejnega prehoda Dragonja do župnije Pomjan in Šmarje nad Koprom.

Torej, vsi ti kraji so v Istri, vinorodni kraji, kraji oljk, če pogledamo kmetijsko pridelavo, kakšne so pa sicer značilnosti, kaj bi lahko še povedali o Koštaboni in Krkavčah?

Tu so zelo stari kraji. Tu so pravzaprav bi že pred Rimljani gradišča Ilirov in Keltov. Eno tako gradišče je tudi tam nad Krkavčami, blizu sedanjega pokopališča, kjer je tudi znani Krkavški kamen, to so bili pač plemena Histrov, kjer so jih pač Rimljani podjarmili nekje leta sto petinsedemdeset šestinsedemdeset pred Kristusom. In seveda tukaj Rimljani so potem, ki so bili znani graditelji utrdb in tudi sploh cest, so potem imeli tudi svoje utrdbe in tudi ceste, ki so peljale iz Trsta proti Puli in seveda tudi te utrdbe, kaštele so zgradili, tako da recimo Koštabona naj bi po enem mnenju izvirala, njeno ime prav iz te rimske utrdbe Castrum in ker so v tem, v tej utrdbi častili boginjo Bono, ki je bila boginja življenja, materinstva, plodnosti je nekako skozi zgodovino potem prišlo do tega imena današnjega Koštabona. Tudi same Krkavče so zelo stare, čeprav ne toliko. Ta vas je na živi skali pravzaprav zgrajena, sama beseda Krkavče naj bi izhajala iz neke Keltske besede krk, ki naj bi pomenilo prav to skalo, tako da naj bi tudi nekje tudi ta beseda, poimenovanje te vasi bilo tudi nekje zelo stara zadeva, ne.

Ahm.

Če pa omenim potem glede krščanstva imamo, sicer to je bolj ustno izročilo, v Koštaboni naj bi namreč bil rojen blaženi Elij Koštabonski, ki je po ustnem izročilu šel v nekdanji Oglej in se tam spreobrnil in potem prišel kot misijonar v Istro, najprej je deloval v Kopru in potem tudi na celotnem ozemlju Istre kot misijonar, zato ga imenujemo kot apostol Istre. No, in naj bi deloval v prvem stoletju, leta šestinpetdeset naj bi umrl, seveda to pa skoraj ni mogoče, ker v tistem času je komaj apostol Pavel prišel. Torej apostol Pavel je takrat prišel šele v Atene na Aeropag, verjetno gre za bolj drugo ali tretje stoletje po vsej verjetnosti, ne, gre se pravi za manjkajočo eno številko spredaj, ne, to je po zgodovinskih virih najbolj še verjetno, ne. Imamo pa tam v Koštaboni prav cerkvico posvečeno blaženemu Eliju, ki je sredi vasi in na podlagi torej tega izročila naj bi tam bila njegova rojstna hiša.

Ahm. Na vsak način pa je v te kraje krščanstvo kmalu prišlo.

Ja, sigurno, saj je Oglej bilo zelo pomembno, ne, rimsko mesto, kajti tu so bile pomembne potem tranzitne poti, ki so torej držale ne samo v Istro iz Ogleja, ampak tudi naprej.

Mogoče še ena zanimivost teh krajev tukaj, imamo tudi posebne zapise, ne, če pogledamo te cerkve. Še kakšna beseda o glagoljaših, ki so tudi tu pustili svoj pečat.

Ja, o glagoljaših. To je pravzaprav dediščina svetih bratov Cirila in Metoda, torej živela sta sredi devetega stoletja, vemo kako je bilo z njima, prišla sta na Moravsko, torej iznašla še posebno abecedo za takratno ljudstvo, prevedla tudi bogoslužne in druge knjige v njihov jezik. Seveda potem po njihovi smrti so pač pod pritiskom nemških fevdalcev pač bili njuni učenci potem pregnani in Istra tu se je pa potem najbolj ohranilo to glagoljaštvo, to je starocerkvena slovanščina z bogoslužjem, ki praktično živela do konca devetnajstega stoletja. Recimo v Krkavčah je še ohranjeni zapis, da je bila zadnja glagoljaška maša leta 1892-ega, imamo tudi glagolski misal, ki sicer bi bil potreben še restavracije. Imajo ga tudi v sosednji župniji Šmarje tudi, ki je lepo ohranjen, tako da je to zelo živo bilo to glagoljaštvo in tudi napisi so razni glagolski, recimo na Pučah imamo na obzidju je tak napis in še marsikje druge se tudi najde, ne , ta napis glagolski.

ŽUPNIJA V OČEH DOMAČEGA ŽUPNIKA.

Koštabona je bila kot župnija ustanovljena 1892-ega leta, čeprav je pa bila že prej omenjena, recimo 1460, tudi recimo tam v župniji so tudi te cerkve, sedanja župnijska cerkev Kozma in Damjana in pa nekdanja župnijska cerkev, sedanja pokopališka cerkev svetega Andreja. Od prvotnih stavb sta se ohranila oba samo prezbiterija, potem seveda sta bili obe cerkvi barokizirani, se pravi sta bili povečani, podaljšani, zaradi pač naraščanja števila prebivalcev. Sedanja župnijska cerkev Kozma in Damjana prvotno ni bila župnijska cerkev, ker je bila pravzaprav romarska cerkev. Ob prihodu krščanstva so seveda kristjani, misijonarji tudi vse pokristjanili, kar je bilo poganskega in seveda so tudi pokristjanili češčenje boginje Bone, ki je bilo tam zelo živo in so pač potem namesto boginje Bone pač za zavetnika postavili Kozma in Damjana, ki sta bila zdravnika in s tem tudi nekje tista varuhinja življenja, ne, h katerima so se potem namesto k Boni začeli zatekati prav k njima in seveda potem ob prelomu stoletja, devetnajstega – dvajsetega oziroma pred začetkom prve svetovne vojne je pa toliko že naraslo prebivalstvo, da je bila tista cerkvica nekdanja župnijska svetega Andreja že premajhna in so potem določili, da bo župnijska cerkev pa svetega Kozma in Damjana, nekdanja romarska cerkev. Zdaj Koštabona ima trenutno okrog štiristo prebivalcev, ima še eno podružnico Puče, tam je cerkev Karmelske Matere Božje, drugače pa imamo šagro svetega Kozma in Damjana, godujeta šestindvajsetega septembra, drugače pa je glavna bi rekel, kot neka šagra, neke vrste šagra pravzaprav v Koštaboni Velikonočni ponedeljek, ki mu domačini pravijo Kozmovo in takrat pridejo se pravi vsi tudi domačini, ki so se izselili, razselili in pridejo na ta dan v Koštabono k tej slovesni sveti maši. V Krkavčah pa lahko rečemo za Krkavče, da ne vemo kdaj je bila točno ustanovljena župniji, vemo kdaj pa je bila cerkev sedanja nadangela Mihaela posvečena, to je bila devetindvajsetega marca 1633-ega leta. Omenjana je pa cerkev že prej, iz leta 1580-ega, torej glavni zavetnik je nadangel Mihael, ki goduje devetindvajsetega septembra in nedeljo po tem godu je tudi šagra. No, tudi tam v Krkavčah imajo spet nekaj posebnega, in sicer, da pa kot glavno šagro bi rekel pa imajo šagro za sveto Ano, to je nedelja po godu svete Ane in Joahima, to je po navadi zadnja nedelja v mesecu juliju. Ima pa ta župnija veliko več prebivalcev kot Koštabona, ima jih okrog tisoč sto in ima seveda tudi več vasi oziroma podružnic. To so Padna, kjer je zavetnik sveti Blaž, potem je Nova Vas, kjer je zavetnica Roženvenska Mati Božja in potem še Sveti Peter, kjer je pa zavetnik normalno sveti Peter. K tej podružnici Sveti Peter spada tudi naselje Dragonja. To naselje Dragonja pravzaprav je novodobno, kajti po vojni na tistem področju kjer je sedaj mejni prehod, pravzaprav so bile dve, tri hiše, nič več. Potem pa seveda se je začelo prebivalstvo, so se priseljevali in je naraščalo, tako da zdaj je celo pravzaprav veliko naselje, ki pa edino v celi župniji nima cerkve, nobenega verskega znamenja.

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO.

Zdaj ko nam je gospod župnik Alojz Suban predstavil župnije Koštabona in Krkavče, je pa čas, da o tem spregovorijo tudi malo več njegovi sodelavci. Gospa Sonja Cergol, Vi prihajate iz Koštabone. Kaj je tisto, kar dela vašo župnijo živo? Se kaj povezujete tudi s Krkavčami?

Ko sem poslušala našega gospoda župnika, mi je prav v ponos, da živim v tako bogati vasi, kjer imamo tri cerkve, cerkev svetega Andreja, cerkev blaženega Elija in župnijsko cerkev svetega Kozma in Damjana. Gospod župnik je že povedal, da imamo velike in globoke korenine iz petnajstega stoletja, prav tako pa smo Koštabonci zelo ponosni na župnika oziroma pesnika Alojza Kocijančiča, ki je živel v Koštaboni petindvajset let. Kulturno društvo Alojz Kocijančič nosi prav njegovo ime in tudi zbor, mešani pevski zbor. Razen tega, da imamo prosvetni zbor, imamo v naši župniji tudi cerkveni pevski zbor. Vodi ga zborovodkinja Milka Pucelj in organistka Rožana Kovač. S tem zborom dopolnjujemo bogoslužje, sodelujemo na pogrebih, smo tudi obiskovalci božičnic, pomagamo tudi pri pripravah in izvedbah pevskih prireditev v okviru krajevne skupnosti. Ker smo majhna župnija se povezujemo s Krkavčami in sodelujemo v medžupnijski Karitas, potem se povezujemo v medžupnijskem pastoralnem svetu, naša župnija skrbi tudi za duhovni razvoj, imamo oblikovano molitveno skupino, ki se zbira vsak četrtek prav v cerkvici blaženega Elija in veliko skrb smo letos namenili molitvi za misijone, potem pa obiskujemo svetopisemsko skupino, adventna in postna predavanja na svetem Marku in udeležujemo se tudi duhovne obnove v okviru izobraževanja za Karitas, za sodelavce Karitas. Letos pa ob letu apostola Pavla se je naše kulturno društvo tudi vključilo v to spominsko leto in smo prevzeli en del odgovornosti, da apostola Pavla predstavimo tudi drugim ljudem, širšemu krogu prebivalstva. Tako smo za Kozmovo za velikonočni ponedeljek povabili v goste pevsko skupino iz Črnega Vrha nad Idrijo z naslovom Pobje, ki nam bodo peli pri maši in po maši potem smo pripravili koncert na katerem bodo oni peli ter vmes naši recitatorji predstavili leto apostola Pavla in obeležili apostola. Še posebno smo letos ponosni, da smo tako dobro in bogato izpeljali misijon pod geslom: Na poti vere v Kristusa. Obiskal nas je pater Niko in pater Peter, naša župnija vključuje tudi vasico Puče in prav v Pučah smo imeli predavanje za vinarje patra Mirka Ravnikarja.

Ko nam je gospa Sonja tako predstavila dogajanje v Koštaboni, pa mogoče Vi gospod Pavel Goja, da poveste še pa nekaj, kaj se pa dogaja v Krkavčah. Najbrž nič ne zaostajate?

Ne smemo zaostajati, ampak se veselimo, da smo v takem delu naše lepe Slovenije, ker je naša župnija na takem punktu, na taki točki, mislim, kot samo vas Krkavče lahko rečem gotovo je kot je naš župnik povedal, glede praznovanja šagre svete Ane, kar je eden najbolj, bi rekli, zanimivih duhovnih motivov, ne, poleg, seveda vsakega nedeljskega bogoslužja in potem tudi praznik svetega nadangela Mihaela, ki nas združuje že enih par let in smo odprti tudi navzven, da sodelujemo lahko z našim prostovoljnim gasilskim društvom in z društvom Pangea, ki nam pomaga organizirati pri izvedbi tega kulturnega programa, kar pa seveda izhaja vse iz cerkvenih, bi rekli, virov. Zato je Krkavče še živa župnija z našimi lepimi procesijami, z našim bogoslužjem, z našim pevskim zborom tudi gotovo, kot je že gospa Sonja o Koštaboni povedala, tudi v Krkavčah. In ker spadajo k nam še vasice Nova vas, Padna in Sveti Peter in Dragonja, da smatram, da so tudi ti pevci, ki hodijo in tudi verniki iz teh vasi, popolnoma naši in mi njihovi.

(pesem)                       

Nekaj več o Karitas v obeh župnijah nam bo pa povedala gospa Pavla Brec.

No, Karitas deluje kot medžupnijska Karitas za obe župniji Krkavče in Koštabona. Bolj živo in dejavno smo organizirani nekako osem let, skušamo delovati na različnih področjih, po predlogih in napotkih, ki jih dobimo iz Istrske območne Karitas ali pa škofijske Karitas Koper.  Za otroke organiziramo v sodelovanju s škofijsko Karitas pomoč pri šolskih potrebščinah, organiziramo tudi počitnice za otroke, zmeraj v sodelovanju s škofijsko Karitas, moramo povedati, da imamo v obeh župnijah kar nekaj družin, ki imajo več kot tri otroke, do šest otrok celo nekatere družine in smo še posebej pozorni do teh družin in skušamo pomagati. No, kar se tiče dela na področju z ostarelimi, bolnimi in osamljenimi pa organiziramo kot je že malo omenila gospa Sonja vsako leto enkrat srečanje, enkrat v župniji Krkavče, enkrat v župniji Koštabona. To je, poteka tako, da je maša, kjer po navadi povabi naš gospod župnik tudi kakšnega zunanjega duhovnika za ta namen in to priliko, med mašo podelijo tistim, ki želijo prejeti, bolniško maziljenje, po maši pa organiziramo kratek zabavni del z druženjem ob hrani in pijači oziroma ob majhnem prigrizku. Posebej pa obiskujemo še ostarele na domovih za praznike, božične in velikonočne, posebej bi pohvalila otroke, ker smo zdaj že dvakrat organizirali, mislim, delavnico in so otroci z veseljem izdelovali voščilnice in tudi darilca zdaj za Veliko noč. Križec iz ene mase, za Božične praznike pa tudi take mal majhne svečnike s svečko in smo jih podarili tem ostarelim na domovih, mislim, da je bilo to tudi zelo to dober odziv s strani otrok in staršev in vsekakor pa smatram, da zelo vzgojno za otroke. Mi samo sodelavci se potem, se dobivalo enkrat mesečno pod vodstvom našega duhovnika gospoda Subana, on nam nekako posreduje duhovno vsebino. Za vsak mesec je posebna tema in na osnovi tega predelamo, potem se ob vprašanjih tudi pogovorimo in nekako apliciramo na naše področje, na naše probleme z mladimi, na naše značilnosti. Udeležimo se s sodelavci tudi drugih srečanj in duhovnih obnov in poglobitev, ki so recimo, posebej je za Istrsko območje organizirano v, drugi vikend v januarju duhovna obnova pri patrih v Piranu in sem zadovoljna, da se iz celega območja pa tudi iz naše župnije, da je tak velik odziv za to obogatitev, kjer imamo priliko res, da se obogatimo z nagovorom patrov, ki nas rade volje in veseli sprejmejo. Drugih stvari se pa udeležujemo in odzivamo kot sem že rekla na akcije, ki so predlagane iz škofijske Karitas ali pa slovenske.

Gospa Pavla je omenila pač smo v letu mladih, mogoče gospod župnik zato še posebej, kako pa z mladimi in tudi s tistimi še mlajšimi, se pravi z otroki, delate v obeh vaših župnijah?

Ja, z mladimi je tako kot večina povsod drugod po Sloveniji, po vseh ostalih župnijah. Te skupine so majhne po številu. Ko sem prišel pred desetimi leti je bila še kar velika skupina teh mladih, ki so se zbirali. Seveda ti so sedaj odrasli, so že doštudirali, nekateri so celo že poročeni, imajo otroke. Tako, kot pri vsem drugem pastoralnem delu je tudi tu pač razvidno vzpon, nek višek in potem gre dol in tako se potem nadaljuje bi rekel skozi, ne. Se pravi, zmeraj pridejo nove generacije, pridejo drugačni mladi in danes mladi so, recimo če gledam za deset let nazaj, zelo, zelo drugačni kot pa tisti pred desetimi leti, tako da tudi tisti mladi izpred desetih let težko se vživijo v današnje mlade. Trenutno je to pač ta majhna, zelo majhna skupinica, posvetili pa smo mladim še posebej pozornost, ker je to leto mladih v času misijona, ki smo ga imeli pred kratkim. Tako da smo imeli srečanje z njimi, posvetili smo se tudi mladim zakoncem in seveda tudi staršem. Ne gre seveda za številčnost, ne, to sploh ni toliko pomembno, pomembno je, da tisti, ki pridejo, da se počutijo kot doma, da se počutijo sprejete, slišane in to je to. Da je duhovnik, bi rekel, navzoč tudi z njimi in da jim zna prisluhniti in sprejeti takšne kot so. To je glede mladih, potem pa glede otrok kot povsod spet ista pesem, število otrok pada in tudi pri nas ni nič drugače. Glede verouka otroke je pa tako, mi smo tako, kaj jaz vem, nesrečna župnija, ker pač nimamo osnovne šole v ena ali drugi župniji in ti otroci hodijo vsepovsod, ne, in to so razkropljeni in težko jih je zbrati recimo med tednom, tako da tukaj verouk je pač ob sobotah kdor pač more, ostali pač hodijo ali v Šmarjah, ali v Sečovlje, tak kamor hodijo v šolo, teh je trenutno, kar jaz učim, teh otrok jih je nekje okrog triintrideset. Se pravi od prvega razreda do devetega razreda, ne, seveda otrok v bistvu jih je še več, ker pač hodijo k verouku, kot sem že omenil, tudi drugam. Ja pa, narašča, kar je tudi zelo zanimivo in tudi pomenljivo, narašča število otrok, bodisi tistih, ki so krščeni, pa ne obiskujejo verouka ali pa celo niti krščeni niso, to pa je tudi ta trend, ki se zdaj, posebej narašča in to je tudi neko znamenje.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ.

Med temi dejavnostmi, ki jih pripravljajo mladi za otroke je tudi vsakoletno miklavževanje, o tem se kar sliši, prav celo do Kopra, mogoče poveste o tem nekaj, gospa Sonja.

Miklavževanje pripravimo cerkveni pevci in mladi, malo starejši otroci za župnijo Krkavče in Koštabono pripravijo po navadi eno tako igrico, ki ima vsebino o Miklavžu, potem Miklavž obdari otroke, obdarimo otroke in obdarimo tudi ostarele ljudi,ki pridejo takrat na to prireditev, starši pa prispevajo nek delež, gospod župnik to zbira, uredi, potem pa gospa Milka Pucer uredi seznam, se nabavijo stvari in potem skupaj s cerkvenimi pevci to naredimo te paketke in jih obdarimo. No, letos smo se dogovorili v okviru Karitas, da bi mlade vključili tudi pri, za Veliko Noč, tako da bi skupaj z nami ti otroci, ki so izdelovali te velikonočne voščilnice in križce odšli na vljudnostne obiske k ostarelim in bolnim.

Ja, gospa Pavla.

Mislim, da ni zanemarljivo in da moram povedati, da sodelujemo kot Karitas in tudi pevci predvsem iz Koštabone pri obisku ostarelih v domu na Gažonu. Organizirana je tudi maša in to za velikonočne praznike in božične praznike, tako da se župnika iz Šmarij in Krkavč, naš župnik, izmenjavata. Maša je pa tudi na dan bolnikov, enajstega februarja, pevci iz Koštabone pa mislim, da grejo za božične praznike še posebej malo razveseliti in obdariti te ostarele in bolne v domu na Gažonu. Župnija Šmarje je že prej, mi smo se pa letos priključili v postnem času in v adventnem času vsak petek molijo rožni venec z ostarelimi v domu v Gažonu.

Da nadaljujem kar je gospa Pavla povedala o božičnici v domu upokojencev v Gažonu, prav naše kulturno društvo Alojz Kocijančič pripravi nekje od Božiča do novega leta božičnico s cerkvenimi pesmimi in recitacijami z nabožno vsebino kot kulturno prireditev v domu.

SADOVI TRUDA, ZNAMENJA UPANJA.

Gospod župnik, že deset let ste rekli ste župnik župnij Koštabona in Krkavče. Kaj je tisto zaradi česar bi se Bogu posebej zahvalili, da ste prav tam? Kaj je tisto lepo v teh dveh župnijah?

Ja, vse je lepo, ne, če tako gledaš, ne, od narave do ljudi in vsega, ampak če bi čisto na kratko povedal, mislim, da je to delovanje, karitativno delovanje v teh dveh župnijah tisti sad na katerem bo temeljila tudi prihodnost teh dveh župnij, kajti pri Karitas so res ne samo bi rekli verni ljudje, ampak tudi zelo prizadevni, marljivi in to bo pravzaprav ohranjalo živost teh dveh župnij, kljub temu, da v bližnji prihodnosti ne bo tam duhovnika, ker vemo, kakšno je stanje v naši škofiji glede števila duhovnikov. Mislim pa, da bo prav Karitas tista, ki bo dajala tudi pogum tema dvema župnijama, da kljub temu ne vržejo puške v koruzo, ne obupajo, ampak da vztrajajo v pričakovanju duhovnika naprej in to bo tisto, kar bo pravzaprav dalo ljudem vero, upanje in tudi praktično dejavno ljubezen, ki se bo pokazala med njimi, ne, tako da Bogu hvala za to, da je ta karitativna dejavnost tako vpeta v dušo in srce teh dveh župnij.

Po teh besedah vašega župnika še bi vsak na kratko z enim stavkom zakaj ste pa vi hvaležni Bogu, da ste prav iz Koštabone oziroma Krkavč. Gospa Sonja.

Jaz bi omenila prejšnjega gospoda župnika Borisa Kretiča in današnjega gospoda župnika Alojza Subana, ki sta pomagala moji družini se vrniti na pot vere v Kristusa.

Gospa Pavla.

Jaz sem zadovoljna, da živim v Krkavčah, ker sem prišla tukaj iz drugega konca Slovenije in mislim, da se tle resnično čutim doma in mi je ta pokrajina neizmerno všeč.

Gospod Pavel.

Vera brez del je mrtva in kdor živi vero in je kristjan, je lahko vedno in povsod srečen.

Hvala za vaše sodelovanje gospod Alojz Suban, gospa Sonja Cergol, Pavla Brec in gospod Pavel Goja. Zdajle pa bomo zaključili to našo oddajo tako kot jo zaključimo po navadi z prošnjo k farnim zavetnikom. Sveti Mihael, sveti Kozma in Damjan.

Prosite za nas.

ŽUPNIJA SE JE PREDSTAVILA. HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN VABLJENI NA ODKRIVANJE NOVE ŽUPNIJE PRIHODNJI PONEDELJEK.