ŽUPNIJE PREM, SUHORJE IN PREGARJE

ŽUPNIJE PREM, SUHORJE IN PREGARJE.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ. ŠKOFIJA KOPER.

Dragi prijatelji, dober večer. Nocoj se bomo v oddaji Iz življenja naših župnij srečali z župnijo Prem in župnijama Pregarje in Suhorje, ki sta v njeni soupravi. Pred mikrofonom prisrčno pozdravljam gospoda župnika Antona Ličana.

Dobre večer.

In gospoda Joškota Stegu.

Dober večer.

Župnije Prem, Pregarje in Suhorje ležijo v Brkinih, s svojimi podružnicami segajo v občine Ilirska Bistrica, Pivka in Hrpelje Kozina. Gospod Ličan, povejte nam, kakšni so začetki župnij, ki jih upravljate? Kdaj so bile ustanovljene?

Od teh treh župnij je bila najprej ustanovljena župnija Prem, 1862. Župnija Pregarje je bila ustanovljena 1938 in župnija Suhorje je bila ustanovljena 1947.

Zavetnica župnije Prem je sveta Helena, kdo sta pa zavetnika župnij Pregarje in Suhorje?

Na Pregarjah je zavetnik sveti Lovrenc, mučenec, na Suhorjah pa je zavetnik sveti Nikolaj.

ŽUPNIJA V OČEH DOMAČEGA ŽUPNIKA.

Gospod Ličan, povejte nam: Kaj obsegajo Vaše župnije, v katere dekanije spadajo in morda število vernikov.

Župnija Prem in župnija Pregarje spadajo v dekanijo Ilirska Bistrica, župnija Prem ima približno petsto dvajset prebivalcev, župnija Pregarje tudi približno petsto deset prebivalcev. Župnija Suhorje pa spada pod občino Pivka, kakor smo že rekli, pod dekanijo pa Postojna. Ta župnija je zelo majhna po številu prebivalcev in sicer ima okoli sto štirideset prebivalcev. V župnijo Prem spadajo podružnice svetega Janeza Krstnika Smrje, svetega Hieronima, Čelje, svetega Frančiška Asiškega, Janeževo Brdo, svete Marije Magdalene, Kilovče. V župnijo Pregarje pa spadajo podružnice: sveta Barbara, Zalevšje, sveti Egidij Prelože, sveti Janez evangelist, Tatre, sveti Maver, Rjavče, sveti Peter in Pavel Brezovo Brdo, ta cerkev je žal v razvalinah, Sveta Trojica, vas Gabrk, sveta družina podružnica Huje. Suhorje pa ima samo eno podružnico in to je Ostrožno Brdo, cerkev je posvečena svetemu Antonu Padovanskemu.

Verouka najbrž nimate pri vseh podružnicah, ampak samo na župnijah.

Ja, verouk je v vseh treh župnijah. Veroučencev je razmeroma malo, približno trideset na Premu, približno trideset na Pregarjah, na Suhorju pa jih je še dvanajst. V vseh treh farah je verouk.

(pesem)

IZ FARNE KRONIKE.

Gospod Joško Stegu, Vi ste si nekoliko pogledali zgodovino oziroma zgodovino vašega kraja Prem spremljate. Povejte nam, kateri so tisti pomembni dogodki oziroma ljudje, ki so Vašo župnijo posebej zaznamovali?

Če grem na zapise iz kronike, je bila prejšnja cerkev svete Helene posvečena 1602, Prem pa postane duhovnika oziroma vikariat leta 1668. Spadala pa je pod upravo župnije Trnovo vse do leta 1862, ko je bil zadnji vikar Matej Preželj imenovan za prvega Premškega župnika. Matej Frelih, ki ga je nasledil, je že tri leta zatem začel in tudi dokončal zidavo nove cerkve. V sto sedeminštirideset letni zgodovini Premske fare, se je vključno s sedanjim župnikom zvrstilo štirinajst duhovnikov med katerimi so še trije živi. Eden najpomembnejših dogodkov pa je bila dozidava in posvetitev nove cerkve, to je bilo petega septembra 1869-ega, posvetil pa jo je tedanji ljubljanski škof: Jernej Vidmar.         

Kolikor vem, se je tukaj na Premu rodil pesnik Dragotin Kete. Kateri so pa še drugi ljudje, ki so župnijo Prem zaznamovali?

Ne bi rekel ravno župnijo, ampak kraj. Od poznanih sem poznal župnika Bojana Pučka, ki je bil fajn dečko. To bi omenil tudi pesnika samorastnika in mežnarja Antona Gašperšiča, ki je tudi precej sledi pustil za sabo svojemu kraju in župniji. Poznal sem osebno tudi Bogomirja Faturja, pesnika, ki se je tu rodil.

No, če smem dodati še nekatere, ki so tukaj rojeni: v Kilovčah je rojen Matija Kastelic, ki je bil tudi prevajalec Svetega Pisma, duhovnik. Potem je rojen v Dolnji Bitnji Ivo Grahor, potem je rojen na Premu ob potoku duhovnik Vili Stegu, ki je rojen 1943. On je tudi dober pesnik. Bil je izseljeniški duhovnik v Nemčiji. Žal je po dvajsetih letih službe v duhovništvu nenadno umrl pri petinštiridesetem letu starosti. No, poleg teh, ki sem jih naštel ima župnija Prem tudi kar lepo število duhovnih poklicev. Sestra je bila ena, sestra Marija Rozalija Klun, od duhovnikov pa Anton Nemec, rojen 1845, Franc Kovačič, rojen 1888, Pavel Mršnik, rojen 1916, Vilijem Stegu, sem ga že omenil, rojen 1943, Frokutos Frank, frančiškan, rojen 1878, Gvido Rant, tudi frančiškan, rojen 1880. Od duhovnikov, ki so tukaj delovali, je gotovo najbolj poznan Matej Frelih, ki je bil doma iz Vipavskega. On je v šestih letih sezidal to cerkev svete Helene. Od tukaj pa je odšel službovati v Velike Lašče, kjer je zgradil dva zvonika tiste cerkve. Z velikih Lašč je šel v Trebnje, kjer je tudi gradil gospodarska poslopja, umrl pa je razmeroma zelo mlad, pri dvainšestdesetih letih in v teh letih je res pustilo ogromno sledi za seboj. Tukaj na Prem je služboval tudi duhovnik Ivan Likar, ki je bil doktor liturgike.

Tudi pesnik, ne?

In tudi pesnik. No, zelo znan je tukaj tudi župnik Lesar Alojzij, ki je bil tukaj kar dvainštirideset let in on je poklical na Prem slikarja Antona Kralja, ki je napravil freske v tej naši cerkvi, ki so zdaj v restavriranju.

(pesem)

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ.

Prem ima bogato zgodovino. Kako je pa z župnijami Pregarje in Suhorje?

Župnija Pregarje leži v središču Brkinov. Nekateri imenujejo ta del Brkinov zeleni otok. Ta župnija je znana zlasti po tem, da je dala dva duhovnika in posebej je zaslužen Ivan Tomažič, klaretinec, ki živi na Dunaju, ima ravno letos devetdeset let in drugi duhovnik Karel Mertelj, ki ima okoli petinosemdeset let in živi tudi v Avstriji. Ma, tega duhovnika, patra Ivana Tomažiča na nek način cela Slovenija pozna, ker je tisti, ki se ukvarja z zgodovino in zatrjuje in dokazuje, da smo Slovenci avtohtoni potomci Venetov in s tem obrača zgodovino o priseljenstvu Slovencev izza Karpatov nekako na glavo. Ta pater Ivan Tomažič je tudi veliki dobrotnik cerkva na Pregarjah, obnovil je skoraj popolnoma cerkev na Pregarjah, razen tega pa je pomagal tudi pri prenovi drugih podružničnih cerkva, ki spadajo v to župnijo. No, župnija Suhorje ima tudi nekaj duhovnih poklicev in sicer: duhovnik Ivan Volk, ki je bil rojen 1921, je že umrl, je tudi služboval v Avstriji na zadnjem. Potem še tri redovnice: Frančiška Volk, Angela, Dominika Špohar, Angela Leonarda Volk. Torej vsi ti so že pokojni.

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO.

Sedaj ko smo prisluhnili bogati zgodovini župnij Prem, Suhorje in Pregarje, kakšno pa je pastoralna dejavnost danes?

Pastoralna dejavnost v vseh treh župnijah je razmeroma težka. Največji problem v teh župnijah je izseljevanje in lahko bi tudi rekli, počasno izumiranje vseh teh vasi. Rojstev je zelo malo, smrti veliko. Rok tudi zelo malo, ljudje se izseljujejo še sedaj, zlasti mladi, ko se poročijo, gredo kam bližje, v mesto, v Ilirsko Bistrico, pa tudi drugam, tako da je problem tega staranja v vseh teh župnijah. V vseh teh župnijah pa imamo določeno versko delovanje. Vse tri župnije imajo župnijski pastoralni svet, imajo tudi pevski zbor, večinoma so v pevskem zboru ženske. Župnija Prem ima eno molitveno skupino, strežniki so pa v vseh treh župnijah, veroučne skupine tudi v vseh treh župnijah, župnija Pregarje pa ima edina od teh župnij tudi Karitas, ki je vključena v medžupnijsko Karitas Podgrad, Hrušica, Pregarje.

Kljub temu, da je malo ljudi, pa župnije najbrž s krajevnimi skupnostmi sodelujejo in delujejo skupaj?

No, trudimo se, da s krajevnimi skupnostmi sodelujemo. Nekatere krajevne skupnosti tudi veliko pomagajo pri obnovi cerkva. Se jim tudi lepo zahvaljujem. Vsekakor skušamo nekako ustvarjati sožitje med vsemi ljudmi, tudi med tistimi, ki niso verni, tako da bi skušali nekako prodirati v to prebivalstvo, kakor evangelij pravi, kakor nekak kvas prekvasi mišljenje teh ljudi in skuša tudi v današnjem času pokazati, da je vera živa in da vera prinaša res tisto bogastvo notranjega življenje, kakor pravi evangelij: življenja v izobilju.

SADOVI TRUDA, ZNAMENJA UPANJA.

Gospod Anton Ličan, zakaj bi se kot župnik župnij Prem, Suhorje in Pregarje posebej zahvalili Bogu?

No, posebej bi se zahvalil Bogu prav s tisto mislijo, ki je v drugem kanonu evharistične molitve: zahvaljujemo se ti, da smemo biti tu pred teboj. Ne glede na to, kjerkoli delamo kot duhovniki, delamo za Božje kraljestvo, tudi ne glede na to, koliko imamo perspektiv, da bo naše oznanjevanje uspešno, je ta misel, da delamo za Božje kraljestvo, zares močna in sem najbolj Bogu hvaležen za to, da sem poklican, da delam za Božje kraljestvo in da delam za dobro ljudi. Poleg vsega tega sem hvaležen za vse sodelavce, povsod se najdejo dobri ljudje, ki pomagajo na vse načine, materialnem, duhovnem pomenu besede. Hvaležen pa sem tudi za preizkušnje, ki pridajajo v pastoralnem delu, ker preizkušnje nas še posebej utrdi in ker je preizkušnja nekaj težkega, je mogoče pred Bogom za duhovnika, kakor tudi za ljudi, ki so v preizkušnjah, najbolj zaslužna. V teh župnijah hvala Bogu v preteklosti je bilo kar lepo število duhovnih poklicev, kar pa kaže naprej, ni ravno veliko upanja, no, nikoli pa ne vemo, včasih pride tudi kakšen duhovni poklic iz tistih krajev, kjer bi najmanj pričakovali. Naša dolžnost je gotovo, da delamo za duhovne poklice, da molimo za duhovne poklice. Mi to delamo ob prvih sobotah, posebej pa še na nedeljo po Veliki noči, nedeljo Kristusa Dobrega pastirja in posebej tudi še na misijonsko nedeljo in druge priložnosti, ko jih tudi cerkev priporoča, da molimo za duhovne poklice. Rad bi povedal tudi to, da skušamo še prav posebej misliti na bolne, osamljene, tisti, ki ne morejo v cerkev, jih obiskujemo, zlasti v velikonočnem in božičnem času, da opravijo spoved, sveto obhajilo, sveto maziljenje, no, poleg tega pa tudi v Ilirski Bistrici imamo dom starejših občanov in tam hodimo tudi duhovniki iz podeželskih župnij pomagati. V tem domu je tudi kar veliko število naših ostarelih faranov in se z njimi še tam posebej srečujemo. 

DOBRO JE VEDETI.

Približali smo se koncu nocojšnje oddaje Iz življenja naših župnij. Nedeljske maše so na Premu ob desetih, na Pregarjah ob pol dvanajstih in na Suhorju ob dveh popoldne. Gospod župnik Anton Ličan, bi naše poslušalce povabili na kakšen poseben dogodek ali praznik v vaših župnijah?

No, najprej bi rad še to povedal, župnija Prem je že na zunanje zelo slikovita. Ko greste iz Postojne proti Reki, proti morju, vidite že iz ceste, že od daleč grad Prem na enem griču, na drugem griču cerkev svete Helene, tako da tisti, ki ste šli mimo ste si gotovo zapolnili ta kraj, ki je zares čudovit in tukaj, ta kraj je tudi turistično gledano najbolj v Ilirskobistriški občini obiskovan. Grad je obnovljen, v njem je tudi muzej in tukaj prihajajo zlasti ob sobotah mnogi ljudje iz cele Slovenije, zlasti starejši kot turisti in obvezno si vsi ogledajo grad, Kettejevo rojstvo sobo tu zraven cerkve, kjer je bila stara šola in potem si tudi ogledajo cerkev Prem, kjer se restavrirajo znamenite Kraljeve slike. Jaz vas še posebej vabim, ko greste mimo ob nedeljah, če je ravno ta ura, ob desetih radi pridite k sveti maši. Pregarje je tudi nekaj podobnega, je središče Brkinov, tudi tja prihajajo mnogi turisti. Tudi tja vas vabimo, tam je maša ob enajstih in pol. No, Suhorje je pa mogoče nekoliko bolj odmaknjeno, to je že proti reki Reki, proti Vremski dolini, tudi tja vas vabimo, tam je pa maša ob dveh popoldan. Ti urniki teh svetih maš gotovo držijo skoraj skozi vse leto, kakšna majhna izjema, ampak zares majhna je samo takrat, ko imamo opasila, shode na podružnicah in takrat včasih nekoliko zamenjamo te ure, ko je na podružnici maša. Torej prav lepo vabljeni v vse te naše župnije, v Brkine, katere zares upravičeno imenuje ta gospod Tomažič iz Dunaja 'zeleni otok Slovenije'. No, pa se za zaključek oddaje še priporočimo zavetnici župnije Prem.

Sveta Helena.

Prosi za nas.

Sveti Lavrenc.

Prosi za nas.

Sveti Nikolaj.

Prosi za nas.  

ŽUPNIJA SE JE PREDSTAVILA. HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN VABLJENI NA ODKRIVANJE NOVE ŽUPNIJE PRIHODNJI PONEDELJEK.