ŽUPNIJA KANAL OB SOČI

ŽUPNIJA KANAL OB SOČI.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ. ŠKOFIJA KOPER.

Prisrčen pozdrav iz koprskega studia radia Ognjišča, spoštovane poslušalke in poslušalci. V današnji oddaji Iz življenja naših župnij vam želimo predstaviti župnijo Kanal ob Soči, zato so zdajle z mano v našem studiu župnik iz Kanala, gospod Robert Ušaj. Gospa Laura Namar, Ana Kodelja, David Križnič in Vid Merljak. Lepo pozdravljeni.

Lep pozdrav vsem poslušalcem.

O Kanalu bi se dalo govoriti, kajti skoraj vsak izmed nas, ki je potoval kdaj v zgornjo Soško dolino, nekako ga je kar prevzel ta kraj, ampak vseeno je prav, da o tem spregovorite kar sami. Mogoče Vi, gospod župnik.

Kanal ob Soči je naselje v dolini reke Soče, lahko bi rekli tako v osrednjem delu te lepe doline, ki ima pestro, zanimivo, razgibano preteklost, posebno pa je ta kraj nastal ob prehodu čez Sočo, pomembnem mostu, ki povezuje oba bregova Soče in na ta način predstavlja nekje naravni prehod v zgornjo Soško dolino. Nahaja se okrog dvajset kilometrov severno od mesta Nova Gorica. Najstarejša listina, ki omenja Kanal, je iz leta 1140-ega. Sama župnija Kanal je omenjena nekje v 13. stoletju, ko naj bi tu bila že mala cerkvica in že tudi redna nedeljska sveta maša. Se pravi, da govorimo o letu 1389. Za to leto smo že lahko trdno prepričani, da se je v Kanalu že opravljala redna Božja služba.  

In farni zavetnik?

Farni zavetnik je Marija Vnebovzeta. In že s tem podatkom, s tem dejstvom vidimo, da je župnija Kanal, segajo začetki župnije precej v preteklost, kajti vse župnije, ki imajo za zavetnika Marijino Vnebovzetje spadajo med najstarejše župnije v naši škofiji, ker pač sledimo zavetniku Oglejske cerkve, kjer je tudi zavetnica Marija Vnebovzeta.

ŽUPNIJA V OČEH DOMAČEGA ŽUPNIKA.

Naša župnija danes sledi trendom, ki so značilni za, če gledamo zunanji okvir, značilni za morda nekako celo za slovensko podeželje, smo podvrženi kljub vsemu močnemu izseljevanju, po drugi strani pa smo kot župnija kot kraj vezani tudi na stvari, ki se dogajajo v Novi Gorici in okolici ter delimo utrip te vse Goriške. Po zadnjem štetju iz leta dva tisoč drugega naj bi župnija Kanal imena tisoč devetsto devetinšestdeset prebivalcev, od tega je okrog tristo do tristo trideset nedeljnikov in struktura prebivalstva je ne tako, vsaj nedeljnikov je kar ugodna lahko, prisotni so vsi sloji prebivalstva, od otrok, mladih, srednje generacije in tudi starejših.

Kakšne skupine delujejo pri vas v župniji, saj kasneje bomo slišali kaj več o tem, ker so nekateri predstavniki tukaj, pa vseeno jih naštejete. Ja, to je, da ne bom kakšnega spregledal, se pravi, trije pevski zbori delujejo v župniji, otroški, mladinski in odrasli pevski zbor, potem skupina starejših, skupina, ki se združuje ob molitvi s Svetim Pismom, lahko bi rekli precej močna skupina molivcev Živega rožnega venca, pa še kaj bi se našlo, skupina ŽPS, gospodarski svet in te stvari kot, tako.

Rekli ste, da ste precej povezani z Novo Gorico. Kaj pa povezovanje v kraju, imate kakšne možnosti povezovanja ali bolj slabo?

To poteka te, stalno je. Kaj je? Pač predstavlja neko celovito skupino ljudi in seveda teh stikov na neformalni in formalni ravni je zelo veliko, predvsem pa se najbolj vključuje v delovanje kraja verjetno skupina Karitas preko pomoči in preko ljudem v našem kraju in preko vseh drugih dejavnosti, to je skupina o kateri bo seveda potem več govora.

Če sem si prav zapomnila, pa imate eno podružnico, modra omenite še to?

Ma podružnico, ni samo ena, so vsaj štiri, se pravi, Anton Puščavnik na Kanalskem vrhu, sveta Ana v vasi Morsko, sveti Miklavž v Kastenicah in sveti Vid v vasi Nekovo.

IZ FARNE KRONIKE.

Glede na to, da je župnija Kanal tako stara župnija, je gotovo zanimiva tudi njena farna kronika. Gospod Robert Ušaj, prosim Vas, da predstavite mogoče tiste najbolj pomembne dogodke ali pa osebe iz te farne kronike.

Tako, župnija Kanali ima seveda lepo zgodovino, kar se tiče pa samih materialnih virov pa smo morda malce osiromašeni zaradi posledic prve svetovne vojne, ker je župnijski arhiv, predvsem tudi matične knjige so od tega utrpele veliko škodo, to predstavlja seveda za kraj in za zgodovinski spomin kraja veliko izgubo, po drugi strani prva svetovna vojna torej zelo določa življenje v Kanalu, ne samo družbeno življenje, ampak tudi cerkveno življenje, po drugi strani pa lahko podčrtamo tudi zelo znanega krajana, duhovnika Valentina Staniča. Ne samo na njegovo, bomo rekli, kulturno delovanje ali gorniško poslanstvo, ampak predvsem karitativno delovanje. To je bil človek, ki je že v tistih časih 19. stoletja ustanovil sirotišnico ali gluhonemnico v Gorici, skratka bil je zelo dejaven, doma pa iz vasice tik ob Kanalu, iz, torej iz Bodreža.

(pesem)

Po temle kratkem glasbenem predahu, zapel nam je pevski zbor iz Kanala, se spet pogovarjamo o tej župniji. Zdaj bodo dobili besedo sodelavci, ki si zelo prizadevajo, da bi bilo življenje v tej župniji kar se da živahno. Začnimo morda s starejšimi v župniji. Gospa Laura Namar, Vi boste povedali, od kdaj, kako se srečujete, kako se povezujete?

Skupina starejših se srečuje od leta 1991 dalje, ko je takratni gospod župnik Silvij Čibej zaznal potrebo po ustanovitvi te skupine, menil je, da tudi starejši ljudje potrebujemo srečanja, kjer duhovno rastemo in poglabljamo svojo vero ter se družimo, pogovarjamo in razvedrimo. Danes smo mu za to neizmerno hvaležni in zanj molimo. Enkrat mesečno se v veroučni dvorani sreča od dvajset do petindvajset starejših, ob ustanovitvi je bila ta skupina nekoliko številnejša, saj je danes nekaj udeležencev že pokojnih. V večini smo ženske, med nami pa sta tudi dva moška. Danes za duhovno rast naše skupine skrbi gospod župnik Robert Ušaj, z uvodno molitvijo pričnemo srečanje, sledi predavanje gospoda župnika, ki skrbno izbira teme, na primer: Odrasli, mladi, Starejši, Naši godovi, Pomen svetnikov. V lanskem letu smo obravnavali Sveto pismo, ker je bilo leto Svetega pisma. Po končanem predavanju si o slišanem izmenjamo mnenja, povemo svoje izkušnje in odgovarjamo na vprašanja gospoda župnika. Za konec pa vam predstavljam še družabno plast naših srečanj. Mesec december je tisti, ki nam prinese miklavževanje, obdarovanje in pogostitev. Spretne roke gospodinj poskrbijo za prijetno zakusko. Konec našega šolskega leta pa se vselej odpravimo na izlet, kjer z zanimanjem obiščemo cerkve po Sloveniji. Bili smo na Idrijskem, v Vipavski dolini, na krasu, na obali, na Kureščku, v zadnjem letu smo bili v Kočevskem Rogu. Povsod nam je lepo.   

No, in tako smo, ko smo takole slišali, kaj počnejo vaši starejši župljani, pa je čas, da morda spregovorimo še o tistih najmlajših. Vid Merljak, Vi ste tukaj v tem sestavu najmlajši tukaj med nami, pa morda kar Vi poveste nekaj besed o tem.

Jaz bom na kratko predstavil otroški pevski zbor iz Kanala. Otroški pevski zbor vodi Irena Mavrič in je zadnja leta vse bolj aktivnem. Pojejo vse krščanske ritmično duhovne glasbe, pa tudi otroške skladbe, ki jih spremljajo na orgle, včasih pa tudi na kitare. Zbor šteje približno petindvajset pevcev vse starosti do vključno osmega razreda devetletke, kar je zelo prisrčno slišati te mlade glasove. Sedaj je zmeraj tako, da enkrat mesečno sodelujejo pri nedeljskih mašah, vsako leto pa se pridružijo tudi koncertu, ki ga organizira mladinski zbor, o katerem bom tudi kasneje več povedal.  

No, ko smo že pri zborih, mogoče še o župnijskem pevskem zboru, odraslem pevskem zboru, gospa Ana Kodelja.

Prepevanje na kanalskem koru in torej redno spremljanje svete maše ima globoke korenine in v prejšnjem stoletju je bilo kar nekaj močnih osebnosti, ki so sodelovale, vzpodbujale in vodile to petje, posebej moram omenit duhovnika gospoda Venčeslava Beleta, ki je prijateljeval z znanim skladateljem gospodom Vinkom Vodopivcem in sta skupaj napisala in uglasbila marsikatero znano cerkveno pesem, ki je verjetno marsikje tudi že ponarodela. Med zborovodji pa je potrebno tukaj omeniti gospod Kazimirja Nanuta, ki je dolga leta vztrajal in dolgo časa uspešno vodil zbor v Kanalu, danes pa vodi naš pevski zbor njegov sin gospod Klemen Nanut, ki tudi vztraja že več kot dvajset let. Poleg Klemena Nanuta pa moram omeniti še organista, in sicer Mirjam Furlan in Matjaža Strnada, ki redno spremljata naše petje. Naš pevski zbor trenutno sestavlja nekje petindvajset pevcev, ki se redno zbiramo na pevskih vajah in oblikujemo nedeljsko bogoslužje v naši župniji. Kakor je Vid prej povedal imamo to srečo, da je v naši župniji poleg našega tako imenovanega odraslega pevskega zbora aktiven še mladinski in otroški pevski zbor, tako da si te nedelje med cerkvenim letom razporedimo, ob večjih praznikih pa skupaj sodelujemo predvsem mladinski in odrasli pevski zbor. Naš zbor je imel že tudi boljša obdobja, ko se nas je tudi petdeset zbiralo redno, vendar vemo, vsaka dejavnost, vsaka obveznost ima svoje dobre, pa tudi manj dobre čase in sedaj smo zelo veseli tega sodelovanja z mladimi in upamo, da se bo ta tradicija prenesla počasi z nas, ki že dalj časa prepevamo, na mlajše nosilce. Naša redna dejavnost je torej redno prepevanje pri svetih mašah, poleg tega pa občasno sodelujemo na raznih drugih prireditvah, tako smo bili tudi udeleženci srečanja pevskih zborov v Logu pri Vipavi, pred nekaj leti pa je tudi v našem okolišu, okoliških župnij živela ena aktivnost, kjer smo se vsako leto pevski zbori okoliških župnij srečevali v eni od župnij na določeno in potem z nekim skupnim koncertom poživili naše sodelovanje. Letos tako srečanje načrtujemo v bližnji župniji, v župniji Levpa, kjer njihov zbor tudi to srečanje pripravlja. Seveda pa ne gre tudi brez praznovanj, torej veseli smo, kadar lahko prepevamo ob porokah, prepevamo seveda tudi, ko se poslovijo naši pevci, torej ko jih spremljamo na njihovo zadnji pot, redno pa se enkrat letno srečamo ob praznovanju praznika naše zavetnice svete Cecilije, ko domači župnik tudi daruje sveto maša za pokojne in seveda tudi žive današnje člane pevskega zbora.

Omenili ste že mladinski zbor, in mogoče, res, Vid, še nekaj besed o tem.

Naš mladinski zbor je nastal jeseni leta 2000 in ga vodita Nadja Berlot in Petra Merljak. Skupaj štejemo približno petindvajset pevskih duš in se zbiramo dvakrat tedensko na pevskih vajah, vključujemo pa mlade vse od devetega razreda osnovne šole pa tudi do študentskih let. Pojemo večinoma krščansko ritmično duhovno glasbo, vendar pa se posebej za koncerte naučimo tudi kakšne drugačne in bolj zahtevne pesmi. Petje spremljamo s kitarami, vendar pa se večkrat, odvisno od pesmi, vključimo še kakšno drugo glasbilo. V začetku smo sodelovali večinoma ob petkih, ko so bile mladinske maše, sedaj pa tudi redno sodelujemo enkrat na mesec pri nedeljskih mašah, zelo nam je pa v veselje, da lahko kdaj sodelujemo tudi s starejšim zborom, posebej ob praznikih in takrat se naučimo kakšne pesmi skupaj in posebej v velik ponos nam je med drugim tudi Händlova aleluja. Veliko sodelujemo tudi z otroškim zborom, ki ga vodi Irena Mavrič in sicer to sodelovanje je najbolj aktivno, ko pripravljamo letni koncert, to je sedaj že kar tradicija, mislim, da bo letos petič. Začelo se je s temi preprostimi ritmičnimi duhovnimi pesmimi, danes pa posegamo tudi po drugih pesmih in vključujemo vse več glasbil, ravno letos je naš bobnar presedlal iz tamburina in čisto prave bobne, in smo hvaležni, da župnik dovoli, da zganjamo takšen hrup v faroužu. Z našim zborom skušamo tudi ne samo sodelovati pri mašah in prirejati koncerte, ampak tudi kdaj oditi izven naše župnije, tako hodimo na redne intenzivne pevske vaje, lani novembra pa smo se na primer tudi udeležili vseslovenskega srečanja mladinskih zborov na Rakovniku v Ljubljani in to je bila zelo lepa izkušnja, ki nas je še bolj povezala.

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO.

Za petje torej v vaši župniji ni posebnih skrbi, pevci so vseh generacij in starejši zbor seveda lahko pričakuje, da se bodo vedno znova vključevali tudi tisti, ki prihajajo na njimi. Kaj pa druge dejavnost, mogoče zdajle nekaj besed o tem, kako poteka v vaši župniji kateheza. Vas prosim, gospod David Križnič, če poveste nekaj o tem.

Jaz predstavljam kot predstavnik župnijskega pastoralnega sveta, glede kateheze, zdaj v bistvu letos, mislim, da ima župnik smo še dve katehistinji, ki mu pomagata pri verouku, moram pa omeniti, da se zelo, naš župnik trudi za katehezo, tudi glede tega, da je uvedel otroške maše in da zelo spodbuja mlade družine, da bi majhne otroke pripeljali k maši in da ga v bistvu ne moti tudi če zganjajo hrup v cerkvi in je to z moje strani ena pohvala župniku. Zdaj glede župnijskega pastoralnega sveta, nas je dvanajst izvoljenih članov in potem so zraven pridruženi še predstavnik mladih, starejših, pevcev, Živega rožnega venca, Karitas, mežnarji in gospodarski svet. Rad bi posebej izpostavil ta gospodarski svet, tukaj gotovo tudi gospodarski svet še veliko dobre naredil, so zdaj prostori župnišča in veroučne učilnice, pa tudi sama cerkev, mislim, da so primerni za bivanje, tako da smo lahko hvaležni Bogu in vsem, ki so nam pomagali, da so prostori in tudi župnijska dvorana urejeni tako, da se lahko v njih odvijajo razni koncerti, razne prireditve in srečanja, tudi starejših in mladih in to, ne. Bi pa hkrati rad še omenil, župnika bi rad pohvalil, ker glede tega truda, da bi se župnija nekako poživila, ko imamo sami srečanja župnijskega pastoralnega sveta, vidim, on se zelo trudi za, da bi ljudje razumeli in znali prenašati sporočilo Svetega pisma v naša življenja in pa glede pripravljenosti za spoved, zelo spodbuja zakramentalno življenje in molitev.

No, ko ste rekli molitev, mogoče še nekaj o živem rožnem vencu, ki pri vas tudi deluje. Gospa Laura, boste Vi povedali nekaj o tem.

Ja, hvala. Tudi za molitev rožnega venca v Kanalski župniji gre zasluga gospodu župniku Silviju Čibeju, 1994 je na pobudo pobožnih žena in njegovo pomočjo zaživel Živi rožni venec. Nastala je molitvena skupina, ki je štela pet rož. Kasneje je papež Janez Pavel uvedel še svetli del rožnega venca, tako smo si morali 2003-ega prilagoditi drugim številkam. Trenutno imamo štiri rože in peta se polni. Vsak moli desetko na dan, molimo vsak zase. V naši župniji se moli Rožni venec vsaki dan pol ure pred sveto mašo. Vsem molivcem hvala za njihovo podporo v molitvi, ki je za nas gotovo vir upanja in moči za naš vsakdan.

Močna pa je menda tudi skupina strežnikov. Vid, je res tako?

Ja, res je tako. Posebej bi rad izpostavil, da pri nas, čeprav so sami fantje, je kar velika številka teh strežnikov in je ena posebnost se mi zdi to, da so pri nas še vedno vključeni tudi dijaki, morda po nekod je nekoliko manj, smo pa tudi še nekateri študentje pri strežnikih, ne.

Če smo rekli velika skupina, to si težko predstavljamo. Koliko bi bilo v številki, recimo?   

Ja, ta številka se giblje tam proti dvajset že skoraj. Tako da kadar so večji prazniki nas je kar lepo videti pred oltarjem, ker so kar skoraj dve vrste polne.

Ahm. Lepo. No, že prej pa smo slišali, da je v župniji aktivna tudi Karitas, ki tudi sodeluje z okoljem, s krajem samim. Gospa Ana Kodelja, Vi boste povedali kaj o delovanju Karitas.

Tako. Torej, skupina Karitas se je v naši župniji oblikovala nekje v času, ko se je, so se na balkanu pojavile zaradi vojne velike stiske naših, torej velike stiske med ljudmi. Tako da se je skupina oblikovala v letu 1993 prvotno z namenom zbiranja pomoči za ljudi, ki so bili takrat v tej vojni tega potrebni. Kasneje pa se je seveda skupina Karitas obrnila predvsem na delovanje znotraj naše župnije predvsem. Srečujemo se prvi ponedeljek v mesecu, župnijske Karitas našega področja pa so potem povezane še v Goriško območno Karitas, ki ima srečanja enkrat mesečno, tako da se dejavnost usklajuje. Vzpodbuja te, občutljivost ljudi do socialnih stisk, organiziramo tudi razna srečanja, s katerimi želimo, da bi si ljudje ohranili socialne stike in bi tako nekako bolj že drug drugemu v morebitnih stiskah priskočili na pomoč. Torej, bom nekaj teh naštela. Najstarejša naša dejavnost je miklavževanje za otroke, vključeni so otroci do četrtega razreda devetletke, pri tem miklavževanju pomagajo tudi otroci sami, pripravljajo igrice in tudi sodelujemo s sosednjimi župnijami. Naslednje srečanje je srečanje starejših enkrat letno, v začetku junija jih povabimo v župnijsko cerkev k sveti maši in potem sledi družabno srečanje v župnišču. Tu povabimo ne samo tiste, ki se že sicer redno srečujejo, ampak tudi tiste, ki so mogoče malo odmaknjeni in jim pomagamo, da se lahko srečanja udeležijo. V zadnjem času pa smo začeli še s srečanji zakonskih jubilantov, torej tistih, ki v določenem letu praznujejo peto, deseto in tako naprej obletnico poroke, to srečanje pa je v začetku novembra, nekje v času zahvalne nedelje. Že prej sem povedala, da je naš namen predvsem tudi ohranjanje stikov in tako ohranjanje občutka pripadnosti skupini pa tudi župniji. Poleg tega pa skrbimo tudi za tiste starejše, ki so v domovih upokojencev, naši sodelavci oziroma sodelavke jih večkrat obiskujejo, enkrat letno pa obiščemo vse oskrbovance doma upokojencev na Petrovem Brdu in to v času proti koncu zime, letos smo bili na obisku prvo nedeljo v mesecu marcu. Poleg tega pa tudi v času pred božičem enkrat letno obiščemo vse ostarele v naši župniji in jim prinesemo, torej tudi nje skromno obdarujemo s svetim Miklavžem. Želeli bi, da se tudi mladi vključujejo v našo dejavnost, zato jih posebej povabimo, da sodelujejo pri teh naših srečanjih s pevskimi nastopi, s sodelovanjem pri sveti maši in tudi, da se nam pridružijo, ko gremo na obisk, no, in smo hvaležni vsem, ki se tukaj odzovejo. V postu pa zbiramo sredstva za otroke, ki jih ima naša župnija posvojene iz Banjaluške škofije, vse naše dejavnosti ne bi mogli opravljati brez pripravljenosti ljudi, tako za prostovoljno delo, kakor tudi za ta njihov prispevek in smo v imenu vseh, ki prejmejo našo pomoč, ki so deležnih naših pozornosti, smo vsem darovalcem iz srca hvaležni. Bog jim plačaj.

Že po tem, kar smo slišali do zdaj, smo lahko prepričani, da je utrip vaše župnije zelo živahen, pa mogoče vseeno po tem, ko smo našteli že toliko stvari: Je še kakšna stvar, ki smo jo pozabili, ki bi jo bilo treba še omeniti?

No, posebej bi mogoče še omenil bralce Božje Besede, trenutno nas je trideset, ki redno beremo ob nedeljskih mašah, to je ob nedeljski jutranji maši in ob maši ob deseti uri in ob vseh praznikih. Tako da sem malo pogledal, je triindvajset žensk in sedem moških in bi hkrati rad še koga vzpodbudil, no, da bi, ne vem, znal prenesti to Božjo Besedo do ljudi, ker mislim, da to niso javni nastopi, ampak je nekako čast, da človek lahko posreduje Božjo Besedo ljudem.

Jaz bi predstavila še skupine, ki čistijo cerkev. Predhodno so v naši župniji skupine za čiščenje cerkve predstavljale posamezne ulice, ko je bila na vrsti določena ulica, smo se zbrale ženske in dogovarjale, katere in kdaj bi delo opravile. Ta način se ni dobro obnesel, prihajalo je do zamud, nesporazuma in podobno, zato smo organizirali delo po skupinah, v katere se je prostovoljno vpisalo od štiri do pet žensk. Tako je nastalo triindvajset skupinic, ki vestno in redno skrbijo, da je naša cerkev čista in urejena. Čiščenje cerkve poteka enkrat tedensko, ob praznikih po potrebi tudi večkrat. Prav tako je poskrbljeno za čiščenje veroučnih in drugih prostorov v župnišču. Zadovoljni smo, ker delo lepo teče, ponosni pa smo predvsem, da se v skupine vključujejo tudi mlajša dekleta. Bogu hvala za to. Nepogrešljiva je skupina za krašenje cerkve, skrbno opravi svoje delo vsako soboto. Naš trud pa je poplačan s tem, ko se zavedamo, da urejenost cerkev pripomore k prijetnejšemu počutju ob vsakodnevnem ali nedeljskem srečanju pri sveti maši.

(pesem)

Že v začetku današnje oddaje je gospod župnik Robert Ušaj povedal, da je za vašo župnijo zelo pomemben dan, ko obhajajo na Sveti gori Kronanco. Morda malo več o tem prazniku, gospod David Križnič.

Ja, to naše romanje, v bistvu to se peš roma iz Kanalske župnijske cerkve do Svete gore in z rahlimi presledki smo zdaj ugotovili, da v bistvu to romanje traja že dve leti po začetku prikazovanj, to je okrog štiristo petdeset let naj bi že Kanalci peš romali na Sveto goro in zbiramo se ob štirih zjutraj v Kanalski cerkvi, kjer je najprej molitev in župnikov blagoslov z vse romarje in potem začetni del poti, ki je malo bolj strm in po gozdu gre okrog tako od osemdeset do sto dvajset ljudi, odvisno pač od vremena in ko se pridružimo na to pot, ki pelje iz Kanala proti Kanalskemu vrhu se tam pridruži še nekako enih trideset romarjev in tako da končno število romarjev pride tam okrog sto petdeset ljudi, ki letno roma. Na tej poti se zmoli vse tri dele rožnega venca in na zadnjem, vse štiri dele rožnega venca in na zadnjem delu vzpona se potem še zapojejo litanije Matere Božje. Verjetno je to še ena priložnost vsakega romarja, vsakega izmed nas, da si ta, to romanje osmisli in da gre na Sveto goro z namenom, ne, da si to kot en sprehod, kot en pohod vzame, ampak kot eno priprošnjo ali pa kot eno zahvalo Materi Božji za vse dobro in za vse potrebno, kar se mu v življenju dogaja.

No, to romanje na Kronanco pa ni edino romanje, ki ga v župniji prirejate. Mogoče še o ostalih romanjih nekaj besed. Gospa Ana Kodelja.

Naš sedanji župnik gospod Robert Ušaj je lani prvič organiziral župnijsko romanje v Lurd, kjer je bil odziv izredno velik, tako da se je zelo hitro napolnil celoten avtobus, vsi udeleženci smo bili tega zelo veseli, napolnjeni z doživetjem Lurda in z osebno poglobitvijo. V letošnjem letu v času prvomajskih praznikov, pa se pripravlja romanje na Poljsko, ravno tako ga bo vodil naš župnik. Poleg teh večdnevnih romanj, pa je bilo že prej omenjeno tudi romanje skupine starejših, ravno tako tudi skupina Karitas občasno organizira kratko enodnevno romanje z namenom duhovne poglobitve.

SADOVI TRUDA, ZNAMENJA UPANJA.

No, spet je beseda Vaša, gospod župnik Robert Ušaj in sprašujem Vas: Zakaj bi se v Vaši župniji Bogu najbolj zahvalili, zakaj ste najbolj hvaležni?   

Gotovo velja precej zahvale vsem sodelavcem, morda na začetku nisem dovolj natančno naštel vseh skupin, vendar je sodelavcev na vseh področjih zelo veliko, tudi zelo zagnanih in skrbnih sodelavcev, ki zelo bedijo ne samo nad materialnim stanjem župnije in urejenostjo le te, ampak tudi nad duhovnim stanjem župnije. To seveda so člani gospodarskega sveta, mežnarji, katehisti in še polno drugih, krasilci, čistilci cerkve, ki je zares skrbno in zelo osebno bedijo nad stanjem, kakor sem že dejal, cerkve v kraju, gotovo je moja misel, posebna misel velja tradiciji v Kanalu, verska tradicija v Kanalu je zelo močna in tudi nosilec verskega dogajanja v samem kraju.

Se mi zdi prav, da bi pa mi kot laiki izpostavili to, ne, res je, da smo aktivni, ampak tega ne bi bilo brez župnikov, ki so odprti za naše sodelovanje in k temu spodbujajo in vabijo k uresničevanju posameznih talentov.

No, torej, ja, kaj pa so tiste stvari, ki jih vidite v prihodnosti, ki bi jih mogoče želeli še vzpostaviti in v čem vidite upanje, da vam bo to uspelo?

Torej, za prihodnost tudi na Goriškem pastoralnem okrožju, območju se veliko pogovarjamo o tem, da so vse skupine, ki podajajo informacijo o veri, o Kristusu dobrodošle, vendar pa so potrebne še bolj skupine, ki oblikujejo. Tudi sveti oče Benedikt v zadnji okrožnici Spes Salvi govori o informativni veri in o performativni veri, se pravi, o veri, ki oblikuje življenje, določa življenje in prav na tem področju mislim, da je še veliko odprtih možnosti, torej sveti oče ne misli samo skupine, ki bi oblikovale človeka, kot so na primer zakonska, katero srčno želim, da bi se ponovno obnovila v naši župniji ali skupina starejših, skupina mladih, ki sicer tudi obstaja, ampak tudi, da bi ta vera postala tako osebna, da bi bila kot pravi sveti oče performativna, to se pravi, da bi oblikovala in določala življenje vsakega posameznega kristjana, da bi kot tak seveda postal misijonar oziroma priča v okolju v katerem živi.

Torej v svojem imenu in v imenu poslušalcev radia Ognjišče Vam želim, da bi se te želje izpolnile, da bi Vaša župnija bila še naprej tako živahna kot je sedaj in da bi se razvile še vse tiste dejavnosti, ki jih zdaj morda pogrešajo. Ob koncu oddaje se vam, gospa Laura Namar, Ana Kodelja, pa David Križnič, Vid Merljak in gospod župnik Robert Ušaj, še enkrat prisrčno zahvaljujem, da ste si vzeli čas in prišli v naš studio predstaviti vašo župnijo in veliko uspeha pri vašem nadaljnjem delu vam želim.

Hvala. 

DOBRO JE VEDETI.

Nedeljske maše v župniji Kanal so ob sedmi in deseti uri, v župniji pa je še posebno živahno dan pred praznikom Marije Vnebovzete, to je 14. avgusta. V današnji oddaji Iz življenja naših župnij smo predstavili župnijo Kanal. Z gosti v studiu sem se pogovarjala Zlata Kraševec, za tehnično izvedbo oddaje je poskrbel Andrej Gropajc.

  ŽUPNIJA SE JE PREDSTAVILA. HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN VABLJENI NA ODKRIVANJE NOVE ŽUPNIJE PRIHODNJI PONEDELJEK.