DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU
Skušnjave v zemeljskem kraljestvu ne morejo
preslepiti tistih, ki se jim smrt zdi sladka kakor
sladkor. Telesna smrt se jim ne zdi nič grenka.
Vidijo jo kot blagoslovljeno rešitev iz ječe v
prečudovit vrt. Odrešila jih bo od sveta trpljenj in
bolečin. Oni ne jočejo ob izgubi take ničevosti!
Če potres podre zidove ječe, ali bo srce jetnika
otožno? Bo kdo stokal: "Joj, lepi kamni ječe so
razbiti in naš duh in naše duše so ušli iz ječe. In tako
lepo grajena. Le zakaj jo je potres porušil in
omogočil jetnikom pobeg?" Noben jetnik ne bi
govoril takih neumnosti, razen če bi bila njegova
zadnja želja in končni cilj viseti z vislic.
Smrt ne more imeti grenkega priokusa za nekoga,
ki zamenja sladkor za kačji strup. Duša, osvobojena
garanja in omejitev v telesu, ob smrti poleti na krilih
duha. Podobno kot jetnik, ki v svoji celici, ko se
potopi v nočni spanec, sanja o čudovitem rožnem
vrtu in pravi: "O, Bog, ne vrni me v telo, dovoli, da
tavam kot princ v tem vrtu!" Bog odvrne: "Uslišal
bom tvojo molitev, lahko ostaneš." Predstavljajte si,
kako čudovite morajo biti takšne sanje! Ne da bi
umrl, se ta, ki sanja, znajde v paradižu. Ali obžaluje
svojo ženo ali svoje telo, vklenjeno v ječi?
Če ste resnični verniki, dvignite se zdaj, vstopite v
prvo bojno črto, ker gostija je pripravljena za vas v
nebesih. Stisnite ustnice, hrani in pijači se odpovejte
in urno k nebeški mizi.
Odločno usmeri svoje stremljenje v duhovne
svetove, naj bo tvoja želja, da jih dosežeš, kot trepet
drobcene vejice.
(1oo)
Ni komentarjev:
Objavite komentar