19. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Nek mož je prišel k zlatarju: "Dajte mi tehtnico, da

stehtam svoje zlato."

"Odidite", reče zlatar. "Nimam sita."

Dajte mi tehtnico," odvrne mož, "ne šalite se."

"V trgovini nimam metle," odgovori zlatar.

"Dovolj, dovolj!" pravi prišlek. "Niti ene šale več.

Prosim, tehtnico mi dajte. Ne delajte se gluhega in

ne govorite mi v ugankah."

"Slišal sem, kar ste rekli", odvrne zlatar. "Nisem gluh

in pamet me ne zapušča. Vem, kaj prosite. Ste

betežen starec, roke se vam tresejo. Vaše zlato so

drobceni opilki, pri tehtanju bi se vam raztresli.

Že vas slišim: 'Prosim vas za metlo, da zberem vkup

zlato, ki se mi je po prahu raztreslo.' Da bi lahko

zlato ločili od prahu, bi zahtevali še sito. Takoj v

začetku sem vedel, kam lahko vse to pripelje. Zato

odidite in zbogom."

Česarkoli se lotite, zaznajte konec že v začetku, da

ne boste obžalovali, ko pride Dan poslednje sodbe. 

(1o9)