19. FEBRUAR

BOŽANSKI DOTIK: ZDRUŽITEV Z LJUBLJENIM

Vse je minljivo, vse razen Božjega bistva.
Ko umreš v sebi in se v to bistvo potopiš,
ne boš več ovenel. Kdorkoli reče ''jaz'' in ''mi'',
ga bo najvišji sodnik na vratih zavrnil.
Nekega dne mladi mož potrka na prijateljeva vrata.
"Kdo si, o, zaupanja vredni?" vpraša prijatelj.
Prišlek mu odgovori: "Jaz." Prijatelj pravi:
"Odidi, ni primeren čas, da vstopiš,
ker tukaj ni prostora za nezrelo, za surovo!"
Kaj torej? Naj se surovo skuha in s tem odreši?
Ločitev bo ogenj, žerjavica, ki žge, izgnanstvo?
Kaj je hotel ubogi mož?
Za leto dni je odšel po svetu,
kjer je v ločenosti od prijatelja občutil,
kot bi ga ogenj žgal,
in v takem ognju se naposled je skuhal in se vrnil.
Negotovo, z velikim strahom je potrkal na vrata,
misleč, da ga prijatelj spet nevljudno bo odslovil.
Prijatelj vpraša: "Kdo stoji pred vrati?"
Prišlek mu reče: "Ti si to na vratih, o, prijatelj."
"Če ti si Jaz, potem le vstopi", odvrne mu prijatelj,
"v tej hiši ni prostora za dva Jaza!"

(o5o)