KDO SMO UDELEŽENCI MISIJONSKEGA TABORA INDIJA 2013

KDO SMO UDELEŽENCI  MISIJONSKEGA TABORA INDIJA 2013

Misijonski tabor je organiziran v okviru misijonskega krožka, ki deluje znotraj Jegličevega dijaškega doma.  Naša ekipa prostovoljcev šteje  7 članov, od tega tri fante in štiri dekleta. Tabor  bo potekal  od 17. julija do 14. avgusta 2013 v Indiji in na Tajskem. Ker smo naj preje hoteli preveriti Božjo voljo glede našega misijonskega tabora smo zmolili devet dnevnico in dobili jasen dogovor že v času poteka devet dnevnice. Posvetovali smo se tudi z našimi misijonskimi gostitelji in tako smo odgovorili na njihovo vabilo. Tako bomo v Kolkati tri tedne pomagali v sedmih centrih za uboge pod okriljem Misijonark ljubezni. V času enotedenskega obiska na  Tajskem pa bomo sodelovali s svojimi pričevanji misijonske izkušnje doma in  iz Indije v šolskih in socialnih centrih, ki jih vodijo sestre Uršulinke  Rimske   Unije.  Obiskali in maševali bomo tudi na grobu naših slovenskih misijonarjev v Kolkati – na grobu jezuita parta Jožeta Cukaleta in  v Chiang Maiu na grobu uršulinke sestre Frančiške Novak.  Ker bomo imeli s seboj tudi letošnjega novomašnika Blaža Batagelja bomo imeli privilegij pri udeležbi vsakdanje svete maše v slovenskem jeziku.  Naše priprave smo pričeli v času prve vikend priprave od 15. do 17. marca 2013 v župniji Portorož, kjer je na pastoralni  praksi naš diakon Blaž. V pripravi pa imamo še drugi vikend priprave v mesecu maju. Prvi vikend smo se bolj spoznavali in  pridobivali čim več informacij glede Indije, Misijonark ljubezni in kako izgledajo misijoni v Indiji.  Sicer pa so vedno najbolj pomembne duhovne priprave.  Vsi udeleženci si sami krijemo potne stroške, kakor tudi stroške bivanja in hrane.  Vse prijatelje  lepo pozdravljamo v imenu celotne misijonske odprave, prosimo za molitveno podporo in če kdo želi, lahko odda »dva novčiča« za potrebe centrov za uboge v Kolkati. Misijonarke ljubezni  za vsak dar vedno izdajo pisno potrdilo.  Po vrnitvi iz Misijonskega tabora pa smo pripravljeni priti podeliti našo novo izkušnjo tudi z vami. Hvala že v naprej in Bog Vas živi, saj poznamo rek: »Z Bogom prični vsako delo, da bo dober tek imelo.« V molitveni navezi.

Misijonska odprava, mladi misijonski prostovoljci, Indija 2013

  

Moje ime je Blaž Farič in prihajam iz Ljubljane in letos zaključujem šolanje na Škofijski klasični gimnaziji. V svojem prostem času se rad ukvarjam s športom, pojem  in igram kitaro. Prihajam iz velike 9-članske družine, kjer se vedno kaj dogaja, še posebno ob večjih družinskih praznikih. Ravno pozitivna izkušnja iz družine me je pripeljala do tega, da sem se prijavil na misijonski tabor v Bolgariji, kjer bomo prostovoljci pomagali tamkajšnjim ljudem. Slednje je zame predvsem priložnost, da naredim nekaj dobrega za soljudi, si razširim obzorje, se seznanim z drugimi navadami ... predvsem pa, da se naučim sprejemati drugačnost. Mislim, da je zaradi tega več kot vredno "žrtvovati" del najdaljših počitnic in jih koristno ter prijetno preživeti.  

Sem Alison Kogoj, stara 22 let, absolventka zdravstvene nege na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Rada imam živali, naravo, hribe, ekstremne športe ... Rada fotografiram in rišem. Moje življenje pa najbolj bogati delo z otroki in mladimi. Z njimi se srečujem pri vodenju oratorija in animatorjev na lokalni ravni, vodenje slovenske šola za animatorje na primorskem. Aktivna sem, kot prostovoljka za delo z otroki v rehabilitacijskem centru Soča in delo z begunci v azilu. Kot igralka sodelujem pri muzikalu Svinčnik Zanj, ki pripoveduje o življenju blažene Matere Terezije. Muzikal, pretekli misijoni (Argentina, Paragvaj in Ruanda) ter humanitarno-medicinska odprava Kenija in Uganda 2012 so me še bolj navdihnili, da obiščem Indijo in se tam udeležim misijonskega tabora. Sama pravim: »Pomoč sočloveku in misijonarjenje je povsod potrebno, tudi doma!  A ne postavljaj si mej, če to počneš iz ljubezni.«

Ime mi je Jana Osojnik in stara sem 18 let. Obiskujem tretji letnik Škofijske klasične gimnazije.  Zelo rada imam živali; na srečo jih imamo tudi doma. Rada imam naravo in vsak dan se ji skušam čim bolj približati. Ukvarjam se s športom (borilnimi veščinami), kolesarjenjem , tekom, petjem…  Imam tudi izkušnje z otroki iz oratorija, vendar to je malo v primerjavi z Indijo. Zelo si želim iti tja in pomagati ljudem, ki imajo materialnih stvari skoraj nič. Moja velika želja tekom mojega življenja je pomagati ljudem v fizičnem in psihičnem pogledu. Lepo je, če si drug drugemu pomagamo in lažje prehodimo življenjsko pot.

Sem Mojca Bitenc, maturantka ŠKG v Ljubljani. Rada imam šport, sploh odbojko in smučarske skoke. V prostem času rada tudi berem, pišem in se sprehajam po gozdu z Bobijem, mojim psom. Sicer pa obožujem potovanja in morje! Verjamem namreč, da težave ob njem enostavno odplavajo na odprto in nekje vmes potonejo ali pa izhlapijo v nebo.

Sem družabna in rada delam z ljudmi. Morda najraje s starejšimi. Zato bi bilo najverjetneje potrebno okriviti moja stara starša, s katerima sem preživela veliko časa in se od njiju veliko naučila. Nesebična pomoč drugemu se po mojem mnenju namreč prične že doma.  

Pravzaprav niti ne najdem nekega ključnega vzroka, da sem se odločila za misijon. Že od nekdaj sem govorila, da bom 'šla na misijon' in ob enem tudi vedela, da bom zgrabila prvo priložnost in tako sem jo.To bo tako moja prva izkušnja te vrste in že sedaj upam, da tudi ne zadnja J

  

Sem Blaž Batagelj. Prihajam iz Vipavske doline, natančneje iz vasi Kamnje, kjer je tudi župnijska cerkev svetega Mihaela. Gospod se me je bolj opazno dotaknil v Škofijski gimnaziji Vipava. Leta 1996 se mi je dan papeževega obiska v Postojni, ko sem bil tam kot ministrant, močno vtisnil v spomin. Ta dve stvari sta bili potrebni, da sem se po končani srednji šoli vpisal v bogoslovje. Po prvem letniku je Gospod že spet posegel vmes in izrabil moje zanimanje za umetnost, saj sem prav preko razstave na Rakovniku dobil kontakt od Marije Leskovec in tako smo leta 2007 skupina 13 mladih misijonarjev odšli v Indijo. To obdobje misijonarjenja v Indiji, s tremi duhovnimi pripravami prej in predstavitvami, ki so sledile po župnijah, je bilo najbolj intenzivno obdobje mojega življenja, to vedno bolj spoznavam. Tam sem spoznal dve duhovnosti, ki bosta oblikovala moje duhovniško življenje, ena je duhovnost, ki poje globoko v mojem srcu, druga duhovnost pa je poklic. Nagovarjajo me naši mučenci: Lado Piščanc, Ludvik Sluga, Filip Terčelj,…

Sem Blaž Lapanja in prihajam iz župnije Spodnja Idrija. Sem bogoslovec in študent 4. letnika teološke fakultete, računalniški navdušenec, foto entuziast ter ljubitelj dobre kave.  Prihajam iz šest članske družine skupaj še z dvema mlajšima sestrama in mlajšim bratom.
Moja odločitev za poletni tabor v Indiji prišla naključno. Odzval sem se na povabilo Blaža Batagelja. To povabilo sem sprejel kot izziv, ki povezuje mojo željo po odkrivanju zame nečesa novega, druženju in potovanju. Obenem pa je to tudi priložnost, da narediš nekaj dobrega in tako prispevaš k medsebojni solidarnosti.

Sem Marija Leskovec, doma iz župnije Vrhnika in delam že več  kot 20  let z mladimi. Misijonsko delo me navdušuje že od otroških let.  Imam več kot dvajsetletno izkušnjo vodenja misijonskih taborov doma in v tujini.  Letošnji Misijonski tabor v Indiji bo zame že 14 obisk Indije. Vsak misijonski tabor vidim kot velik Božji dar in hkrati šolo medgeneracijske  solidarnosti  za vse udeležence. Mati Terezija pravi: »Kar jaz ne morem, ti lahko narediš, kar ti ne moreš narediti, jaz lahko, skupaj pa lahko naredimo veliko dobrega.« In v tem duhu si želim, da bi lahko skupaj z Božjo pomočjo uresničili tudi letošnji poletni misijonski tabor.