DRUŠTVO STARE KMETIJSKE TEHNIKE

ZAKLADI NAŠE DEDIŠČINE

Prijazno pozdravljeni! V tokratni rubriki odhajamo na Primorsko. Na Sveti Gori smo se srečali z gospodom Tomažem Batageljem, ki je vključen v prav zanimivo društvo Stare kmetijske tehnike. Poznate? Če ne, pa ostanite na naši frekvenci in poslušajte kratek pogovor.

Gospoda Tomaža Batagelja smo naprej vprašali, kaj vse zbirajo.

Vse te stare stvari, katere vidimo, tudi naš predsednik, recimo, naj bi bil Skok ta glaven, iz Mengša, in vse te stvari že par let je škoda, da propadajo in jih nekako obnavljamo ne glede na kakšen način, ampak ko vidiš ene stare stroje na določeni kmetiji, da so zavrženi brez vrednosti, se ti postavi vprašanje: Mogoče čez toliko let bodo te stvari cenili. Danes je ena stvar brez vrednosti, jo dobiš nekje na odpadu, sploh nimajo odprtih oči za jo videti.

V sklopu dejavnosti tega društva včasih nastopite tudi na kakšnih sejmih. Tam imate stojnice, s kakšno ponudbo?

Ma to pridejo določene stvari. Vsak je zadolžen za določene stvari. Recimo, zanimiva je zgodba, da smo bili zraven enega traktorja, kateri je bil zavržen in v sredini tega traktorja je rastlo drevo v premeru 30 centimetrov. Popolnoma brez vrednosti. In čez eno leto je določena družba ljubiteljev naredila, da je bil kot tisti dan, ko je prišel iz tovarne. Tujci, bili so neki Angleži, bili so potem Avstrijci, so se zelo čudili nad tem, kako se da vse nekako, ma da se danes obnoviti marsikaj zaradi tega, ker če je društvo eden drugemu pomagajo. Internet, to, Anglija, gor, dol, kamor je bilo rojeno določena zadeva, določen stroj, tam se tudi nekako dobi rezervne dele, tako da v procentu, recimo če gledamo na vrednost stroja, se mu povečuje vsako leto, ker je obnovljen, 12 procentov je več vreden.

In pravite, da bi bilo treba dvigniti zavest o smislu popravila teh starih kmečkih strojev, ne da jih zavržemo, da potem stojijo, so v nemar, ne bodi ga treba tam na dvoriščih kot kup stare šare?

Boljše bi bilo, da bi bila ena stran ali pa eno obveščanje ali pa mogoče eno obveščanje v enih časopisih, da naj na to številko človek pokliče prej ko odpelje v kosovni odpad, ker v kosovnem odpadu sem videl ena lepa kolesa od enega voza. Čez pol ure sem prišel, jih teh koles ni bilo več. Zgleda, da so nekateri, ki že pobirajo ven. Naredijo razne stvari v domači kleti, na dvorišču, na vrtovih.

Kateri so najzanimivejši kosi teh starih kmečkih strojev, ki ste jih vi lahko videli, ste jih držali v rokah, morda celo popravili?

Mislim, zanimive so, jaz sem bolj ljubitelj plugov, ker nekako enkrat sem razmišljal, da bi tudi, ker sem s temi stvarmi delal v tovarni potem tudi, da bi dali prav tiskati majice: Prvo je plug, potem je kruh, in ena gesta, ki bi na nekih kmetijskih sejmih v resnici uspela in bi šli od navadnega pluga: prav leseno, ki se je klicalo drevo, ker je »klicalo« drevo, ker so usekali drevo in so orali z drevesom pa do sedaj enih modernih plugov, ki stanejo toliko kot en avtomobil.

In koliko teh strojev je še po slovenskih kmetijah, koliko dediščine še hranijo naše domačije?

Ja, precej je šlo v pozabo, precej se te stvari, jih ni več, ampak določene kmetije, ker niti ne vejo o tej vrednosti. Jaz sem bil sedaj na krasu blizu Divače, me je ena gospa peljala, je rekla: »Mi smo to podedovali, moj mož ne ve, kaj je, kaj j…« Je nisem hotel nadlegovat, ampak sem si mislil, ta gospa pa ne vem, če ve, kaj ima tle noter v tem … Ne vem, če ve, kako je ta stvar, tako da…

Kje lahko dobijo naši poslušalci več informacij, če jih te stvari zanimajo. Imate pri društvu kakšno spletno stran? Kako do vas?

Ma bi moral poklicati Skoka. Tone Skok je zelo tako …

… prizadeven predsednik, vodja.

Ja, je tudi glaven pri tej stvari. In zelo rad potolmači zadevo, kako je.

Potem pa gospod Batagelj, ob sklepu najinega informativnega pogovora samo povejva, gre za društvo …

Stare kmetijske tehnike.

Koliko članov ima? Morda veste?

350.

Večinoma ste od kod?

Cela Slovenija je to. Tudi enkrat na leto gremo potem v eno, naredimo eno ekskurzijo v eno zanimivo tovarno, recimo bili smo v Fendu, bili smo v John Deer, dve velike tovarne, da vidimo, kako pa danes. Vsi, pred vsako tovarno, ko prideš, vidiš, da reče, moj star deda, moj star oče je pa to naredil, pa smo še vedno ohranili. Imajo eno spoštovanje že ko prihajaš noter. Zdaj ali je resnica ali ni resnica, to je drugo, ampak lastnik tovarne pokaže, reče: To je pa naš izdelek izpred 120 let.

No, zdaj bi lahko šele začela najin pogovor, čeprav ga bova sklenila, namreč pogovor na temo: Koliko izvirnih tehnoloških rešitev je v teh včasih tako preprostih kmečkih strojih in škoda je, ker tega znanja ne cenimo. Miselnost, to znanje, to iznajdljivost slovenskega človeka.

Ja, res je, ja, tako da če bi se kakšen javil, bi bilo dobrodošlo. Zakaj bi vrgel proč, ker se mogoče enemu bi polepšal urice.

Hvala za pogovor.

Hvala lepa. Srečno.