»ZAKAJ TO POČNETE?«
Nek
dan so pripeljali človeka z ulice, katerega telo je bilo na pol požrto. Črvi so
lezli po njegovem telesu in ni bilo nikogar, ki bi lahko stal v njegovi
bližini, saj je bil vonj neznosen. Torej sem šla, da bi ga očedila. Pogledal me
je in vprašal: »Zakaj to počnete? Vsi so me zavrgli, zakaj to počnete? Zakaj
ste tu ob meni?« »Ljubim vas,« sem rekla, »Ljubim vas. Ste Jezus v prikriti
bolečini. Jezus deli Svoje trpljenje z vami.« Pogledal je navzgor in dejal: »Pa
vi, tudi vi, s tem, ko počnete, kar počnete, tudi vi, delite.« In rekla sem: »Ne,
jaz delim radost ljubiti z vami tako, da ljubim Jezusa v vas.« In kaj je dejal
ta hindujski gospod, poln trpljenja? »Slava Jezusu Kristusu.« Ni bilo
pritoževanja zaradi velikih črvov, ki so žrli njegovo telo, nič joka, nič
klicanja, spoznal je, da je nekdo, da je nekdo, in da je ljubljen. To je lakota
po ljubezni ali lakota po svetosti ali lakota po usmiljenju in katerokoli
besedo uporabite ima isti pomen, lakota po svetosti. Vsi ti ljudje, naši ljudje,
razumejo, oni razumejo in me želimo obrniti v dobro njihovo trpljenje. Prosimo
jih, učimo jih, kako ponuditi vse za mir v svetu. Lahko vam povem, znova povem
isto stvar – me smo prejele od njih mnogo več, saj nam dajejo možnost, da smo
24 ur dnevno z Jezusom, ker karkoli jim počnemo, njim malim, to počnemo Jezusu.
Tako je rekel, tako naj bo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar