RESNIČNA RADOST
Spoved
mora pomeniti resnično radost. Ne smem zanemarjati spovedi... K spovedi moram
iti z ljubeznijo, saj mi ponuja možnost očistiti mojo dušo, da postane čedna.
Spoved prihaja z roko v roki z Bogom. Ko umrem, se bom morala soočiti z Bogom,
zdaj pa imam možnost, da grem k Njemu z grehom in odidem brez greha...
Zamislite
se nad vašimi spovedmi. Jih počnete z resnično željo, s pravo iskrenostjo, da
lahko rečete stvari kot so, ali pa jih poveste »pol-pol«,[1] in prikrivate nekaj,
ali pa kaj odvzemate? Hudič je premeten. Jezus je rekel: »Ne bojte se.«[2]
Če je kaj, kar vas skrbi, povejte to pri spovedi in ko boste to enkrat izrekle,
se več ne obremenjujte z njo, ker nas včasih še po nekaj mesecih, hudič
zasleduje, dokler ne zlomi naše ljubezni do spovedi. Tu ni mišljeno z
mučenjem...
Spoved
ni prostor, kjer bi morale čakati ure in ure in ure. Spoved je Jezus in jaz in
nihče drug. To si zapomnite celo življenje. Ne naredite iz spovedi mesta za
pogovore, temveč prostor za izpoved svojih grehov in prejem odpuščanja.
Zahvalimo se Bogu in ne zamujajmo spovedi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar