1 Tedaj je Pilat vzel Jezusa in ga dal bičati. 2 Vojaki so spletli iz trnja krono, mu jo dali na glavo in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. 3 In stopali so k njemu in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« in ga udarjali. 4 Pilat
je šel spet ven in jim rekel: »Glejte, pripeljem vam ga ven, da boste spoznali, da ne najdem na njem nobene krivde.« 5 Jezus je torej prišel ven. Imel je trnovo krono in škrlaten plašč. Pilat jim je rekel: »Glejte, človek!« 6 Ko so ga véliki duhovniki in služabniki videli, so zavpili: »Križaj ga, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vzemite ga vi in ga križajte, kajti jaz ne najdem krivde na njem.« 7 Judje so mu odgovorili: »Mi imamo Postavo in po Postavi mora umreti, ker se je delal Božjega Sina.«
8 Ko je Pilat slišal te besede, se je še bolj zbal. 9 Spet je šel v sodno hišo in rekel Jezusu: »Od kod si ti?« Jezus pa mu ni dal odgovora. 10 Tedaj mu je Pilat rekel: »Z mano ne govoriš? Ne veš, da imam oblast, da te oprostim, in oblast, da te križam?« 11 Jezus mu je odgovoril: »Nobene oblasti bi ne imel nad menoj, če bi ti ne bilo dano od zgoraj. Zato ima večji greh tisti, ki me je tebi izročil.« 12 Odtlej si je Pilat prizadeval, da bi ga oprostil. Judje pa so zavpili: »Če tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj. Vsak, kdor se dela kralja, nasprotuje cesarju.«
13 Ko je Pilat slišal te besede, je dal Jezusa pripeljati ven. Sédel je
na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litóstrotos, po hebrejsko
Gabatá. 14 Bil pa je dan pripravljanja na pasho, okrog šeste ure. In Pilat je rekel Judom: »Glejte, vaš kralj!« 15 Oni pa so zavpili: »Proč z njim, proč z njim, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vašega kralja naj križam?« Véliki duhovniki so odgovorili: »Nimamo kralja razen cesarja!« 16 Tedaj jim ga je izročil, da bi bil križan.
Jezusa križajo
Vzeli so torej Jezusa. 17 Nesel si je križ in šel ven proti kraju, imenovanemu Kraj lobanje, po hebrejsko
Golgota. 18 Tam so ga križali in z njim vred dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa. 19 Pilat je napravil tudi napis in ga postavil na križ. Napisano pa je bilo: »Jezus Nazarečan, judovski kralj.« 20 Ta napis je bralo veliko Judov, ker je bil kraj, kjer so križali Jezusa, blizu mesta, in je bilo napisano po hebrejsko,
po latinsko in po grško. 21 Judovski véliki duhovniki so tedaj govorili Pilatu: »Ne piši: ›Judovski kralj,‹ ampak da je on rekel: ›Judovski kralj sem.‹«22 Pilat je odvrnil: »Kar sem napisal, sem napisal.«
23 Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana. 24 Med seboj so se dogovorili: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi:
Razdelili so si moja oblačila
in za mojo suknjo so žrebali.
In vojaki so to storili. 25 Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. 26 Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« 27 Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.
Jezus umre
28 Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno,
in
da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« 29 Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. 30 Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno
je.« In nagnil je glavo in izročil duha.
Vojak prebode Jezusovo stran
31 Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. 32 Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom.
33 Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, 34 ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. 35 Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. 36 To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. 37 In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.
Jezusov pogreb
38 Potem je Jožef iz Arimateje, Jezusov učenec, čeprav je bil to iz strahu pred Judi na skrivaj, prosil Pilata, da bi odnesel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je torej in odnesel njegovo telo.39 Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje. 40 Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati. 41 Na kraju, kjer je bil Jezus križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. 42 Ker je bil grob blizu, sta zaradi judovskega dneva pripravljanja Jezusa položila tja.
Evangelij po Janezu 19 poglavje, ko Jezusa križajo, ko mu sodijo in potem opisuje 19 poglavje Jezusovo smrt, kako vojak prebode njegovo stran in potem, kako poteka Jezusov pogreb. Tako da Matjaž, kaj nam ta odlomek nekako govori, kaj lahko v njem vidimo?
Ja, poglejmo skupaj, kaj je pred nami v tem poglavju. Seveda, to poglavje je nadaljevanje 18-ega, ki smo ga brali zadnjič in govori o Jezusovem križanju. Se pravi, lahko rečemo, da govori tukaj, ko beremo to poglavje, gledamo, kako smo rešeni, gledamo način, kako je Bog se odločil rešiti nas. In tudi mi gledamo, tako kot je prerokovani, gledamo njega, ki so ga prebodli, tako kot je prerok Zaharija v Stari zavezi napovedal. Se pravi, pred nami je v bistvu ta nezaslišan dogodek, skrajno, do konca nezaslišan. Mesija, vladar pride in po Božjem sklepu, kaj naj rečemo, Bog je aranžiral stvari tako, da so se tako iztekle, da so ga in njegovi lastni, njegov lastni narod in verski voditelji, postavljeni načelno od Boga, in po drugi strani pa potem rimske oblasti, se pravi svetovna sekularna oblast, oba, in verska in sekularna oblast se tega Mesija znebita, ne. Vidimo, da se Pilat celo še nekaj trudi, ampak mu ne uspe, v bistvu, tako da on klecne na koncu. Tudi on v bistvu se preda stihiji, ki vlada in potem imamo pred sabo to kar Pavel pravi: Križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom pa v norost, se pravi: Pobožnim ljudem je to nekaj nemogočega, brezbožnim ljudem je pa to nekaj skrajno brezveznega, nekaj čisto zgrešenega.
Saj zelo dobro se tukaj to vidi, zadnjič sem govoril z enimi ljudmi in dejansko je res zelo prisotno razmišljanje, zakaj bi se to sploh moralo zgoditi, a ne, in kakšne so neke čisto realne možnosti, da se je to zgodilo in da se je to zgodilo v tem Judovskem kontekstu. Iz tegale teksta lahko to vidimo recimo iz tega, ko je velikokrat rečeno: Pisano je in izpolnjeno je. In Jezus nekako prav rigorozno sledi temu, da se izpolni še zadnja stvar, še za tisti kis prosi, na primer, ne. In vidimo prav presenetljivo, kako so dejansko te starozavezne prerokbe izpolnjene v njem. Tukaj mislim, da je 22 psalm, ko govori o tem?
22. psalm drugi evangelisti navajajo. Oni kis pa je mislim da iz 69-ega psalma.
Recimo potem natančno rečeno: Razdelili so si moja oblačila in tako naprej.
Ta to je pričevanje Nove zaveze tukaj. Tukaj cela Nova zaveza zelo trmasto vztraja, to kar mi sporočamo, to ni sedaj nekaj, kar smo si mi izmislili. To je dejansko izpolnite starozaveznih obljub, starozaveznih pričakovanj, tukaj se razgrinja celotno Božje razodetje od začetka, od Abrahama preko Mojzesa, preko Davida, psalmistov, prerokov. Tukaj se vse skupaj zgosti v tem enem dogodku pravzaprav, ne, v križu in potem seveda v vstajenju, ki potem prihaja, ampak križ je v fokusu vsega tega, ne. Ne smemo pozabiti, da Janez, ko piše svoj evangelij, že v začetku Jezusa predstavi kot jagnje, se pravi od Boga poslano Jagnje, ki odvzema greh sveta. Se pravi, to je zdaj širši kontekst Janezovega evangelija, in tukaj se zdaj to pashalno jagnje lomi pred našimi očmi, tukaj se dogaja ta daritev, ta nezaslišana daritev, ki pa odrešuje, in dejansko ki dviga, ki uničuje ost greha, ki podira in ukinja moč smrt celo, ne. Se pravi smrt, ki ukinja smrt, se dogaja tukaj, tako kot ena stara himna pravi: S svojo smrtjo je smrt udaril in jo podrl.
Ali greš lahko mogoče čisto na preprost način nazaj v Staro zavezo, pa malo spet poveš, zakaj je bilo ravno jagnje pa kaj točno to pomeni?
Ja, jagnje je moralo biti mlado jagnje, se pravi, tukaj je bil poudarek na tem, da je žival nedolžna. In zdaj, nedolžno žival, če vidimo, ko trpi, nas to po navadi prizadene, ker vidimo, to je žival, ki ni nič hudega naredila, ne. Tukaj je jagnje sploh za Jude je bilo tudi prvič nekaj dragocenega pa nekaj nedolžnega. Tukaj vidimo nedolžno bitje, čisto nedolžno, mlado, totalno nepokvarjeno, ki je udarjeno in ki umre, ne. In to je bilo v Stari zavezi, v Mojzesovi postavi je bila daritev takih živali predpisana od časa do časa, vsaj enkrat na leto, za greh. In s tem je Bog pokazal v bistvu, da človeški greh, to da človek odstopi od Boga, da prvič to prinaša smrt človeku in da Bog pripravlja odrešitev prav na en tak čuden, skrivnosten način. Na način, ki ga človek sam v sebi ne bi pričakoval, ravno preko smrti nekoga, nečesa nedolžnega bo Bog odrešil in vzpostavil nazaj in skupnost z Bogom in skupnost med ljudmi. Zato je Jezus jagnje, ki odvzema grehe sveta. In seveda, predvsem je sedaj važno, tudi to moramo vedeti, to se dogaja v času pashe, Janez lepo pove: To je dan pripravljanja, se pravi, tik pred tem, ko naj bi Judje sami žrtvovali pashalno jagnje. Kaj je pashalno jagnje? To je trenutek osvoboditve iz suženjstva, ko so Izraelci žrtvovali to jagnje in so z njegovo krvjo zaščitili svoje hiše, se pravi svoje družine, kri je bila namazana na podboje vrat. In to je bil trenutek, ko je Bog naredil sodbo nad njihovimi zatiralci, ko je uničil sile, zatiralske Egipčanske sile, danes bi rekli imperialistične oblastnike, diktatorske ali kakorkoli, in osvobodil svoje ljudstvo in ga začel peljati po poti ven v obljubljeno deželo, v svobodo, v pravo življenje, v pravi mir, v pravo blaginjo. In to je trenutek, začne se s tem jagnjetom. In točno, niti slučajno ni to naključje, da Nova zaveza enako postavlja stvari, tudi pozneje seveda apostol Pavel enako govori, da je Jezus naše pashalno jagnje in tukaj je nov eksodus, nov izhod iz suženjstva se dogaja, ki ga vodi sam ta Mesija križani in ki ga je Bog seveda potem obudil od mrtvih.
Ja, dajva še na kratko reči o tem: Od mrtvih. Pričakujemo in vemo, da je nezaslišana trditev krščanstva, da je Jezus ta, ki je trpel in umrl tudi vstal od mrtvih. In mnogi imajo to za največji kamen spotike, po drugi strani je pa ravno ta resnična njegova smrt, če je res umrl in če je res vstal, je to res največji dokaz za to, da je on tisti, ki pravi, da je on Mesija, da je on Bog. Kako vemo iz teh pričevanj, tukaj čisto jasno vidimo, da ta človek, ki je to pisal, je bil zraven, in kako vemo iz teh pričevanj, da je Jezus dejansko mrtev. Če je zares mrtev, no.
Ja, tukaj Janez posebej to poudari seveda, prav s tem, da so ga prebodli potem, da so vojaki posebej poskrbeli, ne, da bi se prepričali, da je on res mrtev, ne, in Janez to posebej pove, in zato potem tudi posebej reče, tole sem videl in pričujem, to je zdaj moje osebno, to je beseda očividca zdaj tukaj, videl sem to. Videl sem to, kako so se dejansko prepričali, da je Jezus že umrl. Zanimivo je to, da Jezus je umrl prej kot ostali, njegova smrt sama je bila nenavadna in zanimivo, da evangelisti, vsak drugače opisuje in zdi se, da vsak je poudaril en vidik, ki je bil njemu pomemben. Janez pove, poroča tole, da je Jezusova beseda zadnja, da je: Izpolnjeno je. Se pravi, in ta beseda je zelo bogata, pomeni, izpolnjeno je, pomeni: Dopolnjeno je, pomeni: Dokončano je. Pomeni pa tudi v jeziku tedanjega računovodstva, pomeni: Račun je plačan, račun je zaprt, vse terjatve so poravnane, ne, in se pravi, to je, tukaj smo v tej prispodobi, da nekdo plača ceno za sužnja in ko je ta cena plačana, je suženj lahko odkupljen, je osvobojen. Za to gre pri izhodu iz Egipta, da Bog gradi odkup za svoje ljudstvo odkup iz suženjstva in enako se tukaj dogaja. Cena za človeka, za padlega Adama zdaj in za vse človeštvo je tukaj na tem mestu do konca poplačana in to je za Janeza ključna zadeva. Drugi pa recimo opisujejo. Marko opisuje Jezusovo smrt zelo tako dramatično, ne, Jezus v bistvu, tudi še sam izreče besede psalma na križu, psalma 22: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil. In s tem pokaže točno na mesto, kjer je že vse to trpljenje napovedano in kjer je napovedano tudi potem novo življenje na koncu tistega psalma in potem Jezus zakriči in umre. S krikom umre v Markovem evangeliju. In zato je to potem presenečenje, kako da Jezus še ni mrtev, ne, mislim, kako da je že mrtev, ona dva pa še, seveda, še nista, ne. Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil. Tako v Markom besedilo vidimo smrt.
In tega stotnika, ki je stal in videl, da je tako izdihnil. Na kakšen način je umrl, kajne. Se pravi, ko je to videl, je rekel: Resnično, ta človek je Božji Sin. Zadnjič si povedal nekaj zelo zanimivega, kar sem tudi jaz prvič slišal, a ne, da je Jezus dejansko sam izročil svojega Duha in da je v bistvu, ko je bilo vse izpolnjeno, je umrl, in to prej kot onadva, se pravi, ni čakal, da je do tistega diha, ampak je lahko sam izročil svojega Duha. Zgleda da je to stotnik videl, ne.
To se zdi, ja, da je cela Jezusova smrt, že tudi sam način, kako je umrl, da je bila skrajno nenavadna, bi rekli nadnaravna, da ni umrl v tem smislu po naravni poti, ampak ja, ko je bilo dopolnjeno, tako kot Janez potem pravi, je izročil Duha in je bila stvar končana, in tisti, ki so okrog stali so videli, aha, zdaj se pa ni zdaj odvilo tako kot bi se moralo normalno, tukaj je pa nekaj čudnega. Tako da, ja, mislim, to je sedaj beseda o križu, ne, o kateri Pavel potem seveda močno pričuje pozneje, za to: Ta beseda je norost, za ene je v spotiko, za druge je norost, ampak pravi, za nas, ki pa verujemo, je ta beseda Božja moč. Se pravi, ko mi kristjani to besedo poslušamo in zremo na način, kako smo rešeni in dejansko vstopamo v to zgodbo, Jezus sam nas vpiše, nas vključi v svoje ljudstvo in mi z njim, on nas sam pelje za roko ven, v nov Eksodus, v nov izhod iz vsakršne sužnosti, vsakršnega sužnjevanja, iz teme, iz greha, iz prekletstva, iz vsega, kar nas ljudi dela bedne in nas pelje, sam on nas vodi vnaprej, in to je pa seveda potem tema naslednjega, naslednjih dveh poglavij, ki jih bomo pa brali naslednjič.
Ni komentarjev:
Objavite komentar