Prinesite Jezusa
Ko
sem šla v Addis Ababo, z namenom, da bi tja pripeljala sestre, so mi govorili,
da moraš biti bodisi nor, bodisi nekaj posebnega, saj ne moreš biti sprejet v
Addis Ababi, še posebej, če si katoliški misijonar. Rekla sem: »Z Jezusom ni
nič nemogoče...«[1] Hotela
sem videti cesarja, potem pa sem preko nekoga videla njegovo hči. In njegova
hči je, Bog vedi, kaj mu je rekla, uredila je, da sem lahko prišla do
cesarja... Stal je pokonci, zelo lepo je kar tako stal pred misijonarko, da sem
se počutila mnogo manjša, kot sem. Stal je tam kot kip in ko smo se posedli je
vprašal: »Kako so usposobljene vaše sestre in kaj bodo počele?« Odgovorila sem:
»Naše sestre bodo prinesle vašemu ljudstvu Jezusovo ljubezen in usmiljenje in
ti ljudje bodo postali naši ljudje.« Pogledal me je in dejal: »To je zelo
krščansko, to je počel Jezus. Pridite, zelo bodo dobrodošle.« V roki se mi je
znašla [čudežna] svetinjica in sem mu jo dala. Pozabila sem, da je cesar,
takrat je bil zame kot vsak običajen človek. Dala sem mu svetinjico naše Gospe.
Vzel jo je, pogledal našo Gospo in rekel: »Mati Marija je upanje za človeštvo.«
Potem se je obrnil k ministrskemu predsedniku in mu dejal: »Pustimo sestram
priti in storimo vse, kar je mogoče in kar je potrebno, da bodo čim prej dobile
vize.« V 14 dneh so sestre na letališču dobile vize za bivanje. Tako smo zdaj
tam. Sestram je takoj, ko so prišle tja, priskrbel prostor za dom za umirajoče
in podobno.
Takole
je bilo: Zbodlo ga je, da sestre ne bi šle nekaj delat, socialno delo ali kaj
podobnega. Me nismo socialne delavke. Pridemo, da podarimo Jezusa, hitimo tja,
da podarimo Jezusa. Največji čudež je bil, da je bil ta človek tako pozitiven,
ko so bili vsi ostali tako proti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar