OPRAVIČITE SE PRVI
Če
nimate prav, bodite ve tiste, ki se prve opravičijo. Pri nas doma je bil oče
hitre jeze; včasih je moji materi izrekel kakšne močne besede. Vedno se je po
nekaj urah mati oblekla in ga nestrpno čakala, da se vrne in ga, čim se je
vrnil, vprašala: »Kako si?« Obed je bil pripravljen. Na ta način se je ona
pripravila in opravičila. Če to lahko storimo vsepovsod po svetu, zakaj ne tu?
Danes
na kos papirja napišite, kako ste živele v prejšnjih skupnostih, potem pa ga
vzemite na čaščenje in ga preberite Jezusu ter mu povejte: »Jezus, to je vse,
kar Ti lahko dam in jaz sem tvoja nevesta.« Vedno imejte pogum, da se
opravičite. Ni važno komu, naj bo to odrasel človek, sestra ali otrok, mati
prednica, ko se enkrat zaveste, da ste nekoga prizadele, bodite vedno prve, ki
se opravičijo. Samo ponižne sestre lahko rečejo, da jim je žal. Jezusa ranimo z
našim grehom, z našim oddaljevanjem od Njega. Ne moremo raniti Jezusa v drugih
osebah; moramo se počutiti slabo, če se obrnejo stran od Jezusa, saj tako zelo
prizadenejo sebe. Glede vas sestre, nočem da ne grešite iz strahu pred peklom
ali vicami, ampak zaradi ljubezni do Jezusa. Tam sta pekel in vice, tam sta,
ampak nista tam zato, da ne bi grešile. Spomnite se svete Terezije, ki se je
bala grešiti, ker se je bala pekla. Ona je cerkvena učiteljica in svetnica, kaj
pa smo me? Zato danes pri čaščenju molite o vsem, kar sem vam rekla. Izpraznite
vaša srca grenkobe. Čista srca vedno vidijo Boga.[1]
Ni komentarjev:
Objavite komentar