NAJVEČJA REVŠČINA
Velika
revščina! Tu je otrok – nerojeni otrok, majhno dete v materinem trebuhu. In ona
noče otroka. Strah jo je otroka. »Če moram nahraniti še enega otroka, če moram
vzgojiti še enega otroka, ne morem kupiti novega avtomobila, ne morem imeti
barvne televizije – torej moram ubiti otroka.« Splav – Umor. Kdo ga stori?
Mati. Zdravnik. Kako grozno. To malo nedolžno dete, nezaželeno dete, to
splavljeno dete. Velika revščina! Velika revščina prav tu, v družini. Morda v
vaši družini nihče ne bo umrl zaradi kosa kruha. Tukaj pa je malček, ki mora
umreti, ker ga nočete.
Meni
največja revščina pomeni to, da si država, narod, da si vi in jaz ne moremo
privoščiti nahraniti, izobraziti, obleči še enega otroka – otrok naj umre. In
to je tisto, kar je, po mojem mnenju prineslo na svet tolikšno nesrečo – jok
nerojenega otroka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar