ITI DOMOV V RADOSTI
Preprosta
dolžnost, za mene, za škofa in za svetega očeta ter za vse ostale [je] človek,
ki umira na cesti od lakote, golote, česarkoli. To je preprosta dolžnost.
Zadnjič smo s ceste pobrale moža, ki je umiral od lakote in smo ga pripeljale k
nam domov. Potem, ko smo mu govorile o Bogu, smo ga opremile z vstopnico za
svetega Petra. Potem me je ta mož pogledal in mi rekel: »Sestra, grem k Bogu,
domov.« In je umrl s tako lepim nasmehom na licu. Grem k Bogu, domov, in je
umrl. Kako čudovito je, da lahko pomagamo ljudem, da gredo k Bogu domov v
radosti in z velikim nasmehom. To je resnična svetost, pomagajmo torej drugim,
da zrastejo v svetosti in če smo sveti, bomo postali s Cerkvijo eno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar