DAJATI JEZUSA
Jezus
se je spremenil v kruh življenja, da lahko mi živimo.[1]
Spremenil se je zato, da Ga lahko vi in jaz prejmemo, živimo z Njim, Ga
ohranjamo v srcu. Zato je zelo pomembno, da čez dan znova in znova ponavljamo: »Jezus
v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene, ljubim Te,« spet in
spet. Združena z vsemi mašami, ki se darujejo v svetu, ti ponujam svoje srce. Duhovnik
je čudovito Božje darilo, ampak kakšna čudovita in velika je odgovornost
prinašati, dajati Jezusa. Ko smo šle, ko so nam dovolili vstopiti v Rusijo, nas
je sprejel zdravnik, odgovoren za veliko bolnišnico in ko smo prišle tja so nam
dali na razpolago tri sobe. Delo smo pričele s čiščenjem toaletnih prostorov –
to je bilo naše prvo apostolsko delo. Takšna skromna dela smo opravljale
povsod, zvečer pa je prišel duhovnik in nas odpeljal v našo kapelico. Imele smo
majhen tabernakelj, pa smo imele sveto mašo, dal nam je Jezusa in tako
spremenil celotno vzdušje – celoten prostor je takoj dobil drugačen videz. Mašo
smo imele enkrat tedensko v kapelici in tako je po enem tednu prišel zdravnik
in me vprašal: »Mati Terezija, kaj se dogaja v moji bolnici?« Rekla sem: »Ne
vem, gospod doktor, kako, kaj se dogaja?« Rekel je: »Ne vem. Nekaj se dogaja.
Vidim, da so sestre in zdravniki mnogo bolj prijazni, bolj ljubeči do
pacientov. Pacienti ne vpijejo več od bolečine kot prej. Kaj se dogaja? Kaj
počno sestre?« Pogledala sem ga in rekla: »Veste doktor, kaj se dogaja. V hiši
je zdaj Jezus. Tam v kapelici. On živi, On živi, tu je, On je vzrok, On je, ki
dela, On podarja to radost, mir, ljubezen.« Samo stresel je z glavo: »Hvala
vam.« Bilo je čudovito po 70 letih čutiti Jezusovo prisotnost v tisti bolnici,
prisotnost, ki se je čutila. Vsi so vedeli, da je bil Nekdo tam, zahvaljujoč
duhovniku, ki nam je prinesel Jezusa. To je v tisti prostor prineslo ogromno
spremembo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar