Boj proti skušnjavi
Lahko
ste svetniki ali grešniki. Vsi imajo skušnjave. V tem je tudi nekaj dobrega.
Moramo se boriti – boriti proti skušnjavi, kot naš Gospod,[1]
z zaupanjem in ponižnostjo. Z Njim zmagujem. Z Njim ob sebi lahko storim vse.[2]
Bog nam bo pomagal. Sami ne moremo storiti ničesar. Nadutost pomaga hudiču.
Hudič ne pride, kot je to storil z našim Gospodom – s skušnjavo v puščavi, ko
mu je kazal gore in vse zaklade sveta.[3]
Za nas so majhne reči: Lepo moliti, uporabiti posvečeno vodo s spoštovanjem.
Hudič hoče, da razmišljamo: »Čemu je potrebno venomer spraševati?« Za ujeti
verne uporablja hudič svileno nit, ne debelo vrv. Čeprav vrv ima. Če mislite,
da ste na piedestalu, se motite. [Obstaja] zgodba: svetnik je v prostoru
opazil, da so vsa vrata zaprta, samo ne enih je spal hudiček. Ko se je zbudil,
ga je svetnik vprašal, če nima kaj početi. Hudiček je odgovoril: »Oh, to je
prelepa hiša, z lahkoto postorim vse sam, saj ljudje v njej počno same slabe
stvari.« ... V mojem srcu je prost samo en sedež – za Boga – in nikogar drugega.
Skušnjava je kot ogenj v katerem se žlahtni zlato. Moramo skozi ta ogenj.
Skušnjave je dovolil Bog. Edino, kar moramo storiti mi je, ne podleči. Če
rečem: »Tega nočem,« sem rešena. Prišle bodo skušnjave proti čistosti, veri,
proti mojemu poslanstvu. Poglejte sveto Terezijo, koliko dejanj vere je
storila. Bog je v naši bližini, v naših srcih, naše skušnjave prihajajo... Če
ljubimo to, za kar smo poklicane, bomo skušane. Rasle bomo tudi v svetosti. S
skušnjavami se moramo boriti zaradi Božje ljubezni...
Ni komentarjev:
Objavite komentar