Pred nekaj dnevi sem
krstil sedem otrok ene same žene, uboge vdove, ki je služkinja, imela pa jih je
z dvema moškima. Srečal sem jo lansko leto ob prazniku sv. Kajetana. Rekla mi
je: »Oče, v smrtnem grehu sem; sedem otrok imam in jih nisem dala krstiti.« To
pa zato, ker ni imela denarja, da bi povabila botre od daleč, ali plačala
slovesnost, saj mora kar naprej delati … Predlagal sem ji, da se vidiva in o
tem pogovoriva. Slišala sva se po telefonu in potem me je obiskala. Rekla mi
je, da ji ni nikoli uspelo poiskati in zbrati vseh botrov … Na koncu sem ji
rekel: naredimo z dvema botroma za vse. Zbrali so se pri meni in po kratki
katehezi sem jih krstil v nadškofijski kapeli. Po slovesnosti smo pripravili
skromno pogostitev, kokakolo in obložene kruhke. Rekla mi je: »Oče, ne morem
verjeti, pomagali ste mi, da se počutim pomembno.« Odgovoril sem ji: »Gospa,
kaj imam jaz pri tem? Jezus vas je naredil pomembno.«
(leta 2009)
Ni komentarjev:
Objavite komentar