DOKUMENTARNI FILM O UMETNIKU TONETU KRALJU

Dokumentarni film o umetniku Tonetu Kralju si je možno ogledati v videu v treh delih ali vsako tematiko posebej (20 tematik z 20 filmčki). 

Filmu v treh delih je priloženo govorjeno besedilo. Filmu v dvanajstih delih po posameznih tematikah pa je priloženo zapisano besedilo. 

Obilo užitka ob gledanju, branju in poglabljanju v opus in življenje umetnika Toneta Kralja!

POSAMEZNE TEMATIKE:

1. UVOD
2. ŽIVETI UMETNOST
3. MLADOST
4. ZGODBE
5. DELA V ZBIRKAH, MODERNA GALERIJA, LJUBLJANA
6. DELA V ZBIRKAH, SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ, LJUBLJANA
7. PORTRETI (DELA PO NAROČILU, ZASEBNE ZBIRKE)

8. DELA TONETA KRALJA V DOMAČEM DOBREPOLJU
9. EKSPRESIONIZEM IN SIMBOLIZEM, ČUTNE OBLIKE KOT IZRAZ ČUSTVOVANJA
10. DOMIŠLJIJSKI SVET, VIR NAVDIHA
11. CELOSTNA UMETNINA
12. RISBA, PRVOOSEBNA LIKOVNA GOVORICA (IZRAZ NEPOSREDNEGA ZAPISA)
13. NAROČILA PRIMORSKIH DUHOVNIKOV PRI PRENOVAH CERKVENIH NOTRANJŠČIN; POSLANSTVO KRALJEVE UMETNOSTI

14. UPOR, GLASNIK MNOŽICE
15. DELA V ZBIRKAH, MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, LJUBLJANA
16. DELA V ZBIRKAH, GALERIJA BOŽIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI
17. USTVARJANJE, ODMEV SPOMINA NA DOM
18. GRAFIKE, RISBE, ILUSTRACIJE
19. KIPARSTVO
20. SLIKARSTVO




1. del: OD PRVE DO VKLJUČNO SEDME TEMATIKE (1-7)

00:04 -Kaj si pa našel? -Vezalka. -Narava me je obdarila s temle.

00:14 -A nimaš tega? -Ne, tega pa še nimam. -Boš potem pri meni pogledal, imam jaz.

01:06 Za različico modernizma, ki ga zastopa Tone Kralj, dejansko pa gre za vizijo, da je umetnost nekaj dejanskega, realnega, če ne realnost sama, ne pa nadomestek ali posnetek realnosti, je značilno da ob tem lahko Toneta Kralja nekako imenujemo kot reakcionaren revolucionar, ki je odklanjal modernistično sedanjost in prihodnost. Oboje ga je navdajalo z odporom in strahom, namesto tega pa se je zatekel v nedotaknjeno, nekolonizirano preteklost, za katero je verjel, da mu je bila krivično odtegnjena. Zanjo se je čutil prikrajšanega spričo zgodovinskih in družbenih okoliščin. Ustvarjanje je bil način kako, če sploh, izgubljeno dom in mladostne sanje povrniti, ne kot sanje, temveč kot realnost. To iskanje je bila tako težka naloga, da je morda njegovemu umetniškemu razmahu predstavljala oviro

02:46 Tone Kralj 1900-1975 je bil rojen v vasici Zagorica v Dobrepolju na Dolenjskem v kmečki družini s podobarsko tradicijo. V mladosti ga je spodbujal starejši brat France, prav tako umetnik. Navduševal ga je z risbami, rezbarskimi in slikarskimi izdelki. Po opravljeni osnovni šoli na Vidmu v Dobrepolju in maturi na škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano in sledila leta študijskih potovanj in umetniškega izpopolnjevanja. Najprej na Praški likovni akademiji. Tone Kralj se je šolal na škofijski gimnaziji. Obiskoval jo je od leta 1912, nakar so sledila vojna leta. Zlasti je bilo pomembno leto 1917, ko je v gimnaziji začela delovati vojaška bolnišnica, tako da so se dijaki v času šolanja srečevali tudi s posledicami velike vojne kamor so dovažali ponesrečence, ranjence, skratka vse grozote vojne je bilo mogoče videti tudi tukaj v prostorih te veličastne stavbe, ki jo je dal zgraditi škof Jeglič leta 1905 zato, da se je tukaj šolala katoliška inteligenca. Tone Kralj je maturiral leta 1920. Lahko rečemo, da je na njej dobil temeljito izobrazbo. Učili so se grščine, latinščine, francoščine, nemščine, slovenščine. Pomembno je to, da je šolanje na tej gimnaziji Tonetu Kralju pomenilo osnovo tematike, ne samo svetopisemske, tudi široke filozofske. Gradivo iz katerega je torej nastajala njegova vizualna transpozicija velike zgodbe in velikih zgodb, kar se navezuje predvsem na to, da je Tone Kralj v prvi vrsti veliki likovni umetnik in tudi velik pripovednik.

05:50 Njegova umetnost se pogosto opira na naracijo, zato tudi ne preseneča, da je ilustriral pomembne publikacije, kajti vezana beseda mu je pomenila odlično izhodišče za njegovo kongenijalno stvaritev v vizualni medij. Antropomorfnost konj v Kraljevih upodobitvah, Kraljevič Marko iz zbirk Moderne galerije je predpodoba za ilustracije Martina Krpana, kakor so bile ilustracije ljudske pesmi o kralju Matjažu izhodišče za vse podobe mitskih junakov, ki so si sledili v desetletjih ustvarjanja.

06:45 V zbirkah Moderne galerije je Tone Kralj predstavljen z izjemno pomembnimi zgodnjimi deli. Nekaj del je razstavljenih v stalni zbirki kiparstva in slikarstva ter grafike, fotografije 20. stoletja, medtem ko je nekaj del seveda shranjenih v depojih. V depojih je nekaj ključnih del. Zlasti med kiparskimi deli izstopa Poveličani Kristus, ki je bila razstavljen leta 1926 na mednarodnem Beneškem bienalu. Znamenita Zadnja večerja iz leta 1923, prav tako zelo dinamično, ekspresionistično delo na začetku serije monumentalnih poslikav, ki jih je Tone Kralj realiziral na Primorskem in kjer večkrat najdemo motiv Zadnje večerje, bodisi kot motiv v smislu Štaferarijevega slikarstva ali pa kot recimo veliko stensko poslikavo v Lokvi na primorskem, kjer zadnja večerja zapolnjuje praktično celotno površino prezbiterija te cerkve. Pomembno obdobje Kraljevega delovanja je v začetku 30-ih let. In to obdobje je predstavljeno z monumentalno Kmečko svatbo 1932. To je izjemno kompleksna kompozicija na avtobiografsko temo. Lahko rečemo s temi značilnimi maškarami iz Dobrepoljske doline. Je pa to podoba, ki se navezuje tudi na tradicijo velikih flamskih mojstrov iz 16. stoletja. Hkrati pa je to zelo aktualna izpovedna, monumentalna podoba, prenosni mural, to se pravi, daje vtis stenske poslikave in ta stenska poslikava je seveda prenosljiva. Gre za medij in za način upodabljanja, ki je bil aktualen v 30-ih letih in združuje tradicijo in moderne prijeme vizualne kulture.

09:14 Za pustni sprevod, delo Toneta Kralja iz leta 1962 bi lahko rekli, da je glede na to, da je delo v etnografskem muzeju, nekako muzejska institucija sama sporočilo. Dobrepoljske Zagoriške maškare, pustni sprevod, je Kralj naslikal po naročilu leta 1962 za razstavo v slovenskem etnografskem muzeju z naslovom Slovenske ljudske maske. Tone Kralj je upodobil svoje doživetje dogodka kakor se mu je vtisnil v spomin že v zgodnji mladosti. Le da tokrat z določeno zadržanostjo, ker daje prednost gledalcu, da spozna našemljene mladeniče, ki si skozi zasneženo vas utirajo gaz in po hišah nabirajo darove za fantovsko gostijo. Poleg karakternih mask med opremo izstopajo koničasta moška pokrivala: kasturiji. V sprevodu najdemo vse: jajčarice, ki polnijo košare z darovi, našemljena moža in ženo in grbca. Sprevod se skozi vas vije počasi ob spremljavi harmonikarja, ki s pogledom nazaj umirja korak. Oljna podoba je monumentalna sinteza številnih obdelav tega ljudskega običaja, zlasti v grafičnih tehnikah, morda tokrat s posebnim poudarkom na podrobnostih izrazito žanrskega značaja. Od grotesknih šem do zaprepadenih izrazov prič napetega, veselega, spontanega dogajanja.

11:35 Nagrobnik celopostavne sedeče dekliške figure na Kamniških žalah, nastal po naročilu v zgodnjih 20-ih letih predstavlja Toneta Kralja na vrhuncu ekspresionističnega prevrata v umetnosti po prvi svetovni vojni kot avtorja, ki suvereno obvladuje realistične ali celo naturalistične stilno izpovedne formalne postopke ob hkratnem eksperimentiranju s formo kot s primitivno amorfno maso ali simbolno pripovedno obliko. Z nasmehom in odprtimi ustnicami je pred nami portret mladenke, ki je za hip prekinila z branjem knjige, kakor da jo je spreletela misel na čudežne poljane, nedopovedljivo čudovitejše od te na katero rahlo polaga desnico. V portretni, kakor tudi v spomeniški plastiki je Kralj preizkušal različne oblikovne in izpovedne možnosti. Tako se ni omejeval z vnaprej danim zunanjim videzom oziroma je ta hkrati pomenil lahko tudi že interpretacijo portretirane osebe. Portret starke tako pokaže bolno ženico, ki si z dlanema ob telo privija ogrinjalo, da vsaj za hip prežene hlad neizogibnega konca. Hkrati pa v nekakšni zadregi bega s pogledom in nemara išče besedo, ker prišel je neodložljiv trenutek slovesa. Kralj s svojim modernističnim oblikovnim stališčem ni slepo nasprotoval tradicionalni mimetičnim slikarskim praksam, ki jih je suvereno obvladoval in jih smelo vklapljal v nekakšne hibridne oblikovne kontekste v katerih je portretirana oseba našla označevalne elemente individualnega značaja. Upodobitev Primoža Trubarja je nastala leta 1937 za razstavo tiska in novinarstva v ljubljanskem velesejmu. Upodobitvi Trubarja v Velikih Laščah se razlikujeta med seboj v statičnosti bronaste figure v parku in dinamično postavitvijo figure v osnovni šoli. S tem skulpturi tvorita nekakšni diptih osebnosti, ki je bila posvečena globokemu premišljevanju in osebnosti, ki je hkrati v zgodovinskih trenutkih odločno posegla v tok dogodkov. Starejša kaže Trubarja bolj v meditativni drži s stisnjeno pestjo kar kaže na trenutek negotovosti pred začetkom druge svetovne vojne. Značilno za Kraljeve upodobitve je, da je upodabljal ne toliko zunanji izgled portretiranca, ampak idejo o portretirancu. Sveta Terezijka Deteta Jezusa in sveti Anton Padovanski z Jezusom v naročju sta lesena, deloma polihromirana kipa na oltarjih prislonjenih na par slopov pri vhodu v ladji cerkve svetega Petra v Ljubljani. Na videz tipizirani svetniški sohi kažeta v izrazu poudarjen čustven značaj. Tone Kralj upodobljenca, v tem primeru Ivana Žolgerja, postavi v nek namišljen okvir, ki je zanimivo profiliran in kaže po svojih oblikah tako obline kot tudi ostrine, kar se nekako navezuje na značaj te svetovljanske osebnosti. S temi formalnimi sredstvi torej Tone Kralj nakaže tudi nekatere karakterne značilnosti upodobljenca. V teh portretnih upodobitvah je morda skrit umetnikov avtoportret. Portret očeta z avtoportretom je hkrati upodobitev doma, domačije, očetnjave. Kraj spočetja ustvarjanja, ki se zdi kakor spontano prehajanje od vsakdanjih kmečkih opravil v podobarsko zasnovo primitivne figure v očetovih rokah do risbe žanrskega prizora na slikarskem platnu pred katerim se avtor predstavlja kot slikar, ki s čopičem v roki čudežno preobraža svoje lastne spomine na mladost v podobo očetovega sveta kot tematiko skrite ustvarjalne intime.

2. del: OD OSME DO VKLJUČNO TRINAJSTE TEMATIKE (8-13)

17:43 To je osnutek za poslikavo župne cerkve svetega križa na Vidmu. Kralj naj bi poslikal tri traveje banjastega oboka v ladji in prezbiterij. Z zahodne strani si sledijo prizori: sveti Vid na južni, zavetnik cerkve v Kompolju, sveti Nikolaj na severni strani, zavetnik cerkve v Podgori. V naslednji traveji nad oknoma si sledita sveti Martin, zavetnik cerkve v Podpeči, sveti Florijan, zavetnik cerkve v Ponikvi. Tretja traveja pa je bila namenjena svetemu Jožefu, zavetnik cerkve v Kočevju ter svetemu Antonu Padovanskemu, zavetnik cerkve v Stenski vasi. Vsi našteti prizori iz legend svetnikov, zavetnikov so pospremljeni z dvojicami apostolov. Obok v prezbiteriju naj bi bil poslikan z Marijo z Jezusom na prestolu obkroženo z angelskimi zbori, na robovih pa bi bili simboli štirih evangelistov. Na vzhodni steni za glavnim oltarjem bi naj bil naslikan prizor zmagoslavnega Jezusa v slavi med angelskimi zbori pred križem. Na stranskih stenah prezbiterija pa bi bila naslikana prizora: najdenje svetega križa in prenos svetega križa v svetišče. Rožnovenska podoba iz Podgoriške cerkve je podoba iz Kraljevega zrelega obdobja, ki opravičuje opombo Srečka Kosovela iz zgodnjih dvajsetih let, ko je ob nekem obisku svojih prijateljev pesnikov Antona Vodnika za ta krog slikarjev in literatov uporabil izraz mistiki. Gre za mistično podobo Toneta Kralja, ki se navezuje na baročno tradicijo, v mislih imam zlasti Caravaggia. Oba mojstra združujeta vizionarstvo in realizem, ki se spajata v enotnem slikarskem prizoru. V kapelici na Vidmu je kiparska upodobitev dvojice svetih bratov Cirila in Metoda, ki v rokah držita razprto knjigo z besedilom napisanim v glagolici. S tem je Kralj duha glagoljaštva s primorske zanesel v domače kraje. Sicer pa je kompozicijska rešitev v tem primeru kiparska zelo sorodna slikarski iz cerkve svetega Lenarta v Volčah.

20:50 Kraljevo delo od zgodnjega ekspresionizma do svojevrstne oblike realizma 30-ih let je opredelil zlasti simbolizem, se pravi način oblikovanja, ki temelji na odklanjanju golega posnemanja vidnega in s pomočjo oblik evocira čustva. Ta pristop je bil rezultat kulturne krize pred in po prvi svetovni vojni. Kraljevega simbolizma tako ne gre razumeti kot stil, temveč kot iskanje oblik, ki bi ustrezale notranjemu, psihičnemu razpoloženju. Umetniško delo se porodi kot rezultat miselnega procesa, zato je opazovanje vidne stvarnosti drugotnega pomena. Po letih šolanj se je intenzivno posvetil izraznim iskanjem v svobodnem umetniškem poklicu. Že leta 1921-ega je na Premu, na ozemlju, tedaj onkraj meje, izpolnil svoje prvo naročilo z monumentalnimi, ekspresionističnimi stenskimi poslikavami v cerkvi svete Helene. Ob pogostih vabilih prijateljev, zlasti primorskih duhovnikov, ki so mu zaupali zahtevne naloge urejanja cerkvenih notranjščin, se je Tone Kralj do konca ustvarjanja ukvarjal z grafiko, slikarstvom, kiparstvom, ilustracijo in arhitekturo. Samostojno razstavljal ter se redno udeleževal skupinskih razstav doma in na tujem. Z deli v stalni zbirki Moderne galerije je poudarjena vloga Toneta Kralja v letih 20, 21, 22, iz časa, ko sta z bratom Francetom ustanavljala klub mladih likovnih umetnikov. To je bilo avantgardistično gibanje v začetku 20-ih let, ki je združevalo generacijo ekspresionistično orientiranih umetnikov. Nevihta je dramatična podoba s socialno noto. Motiv nevihte pomeni prenos naravne katastrofe v brezizhodno in obupno stanje posameznika, družine, kot analiza psihične stiske v razmerju do surovosti stvarnosti.

24:02 Narava je za stvaritev lahko navdih, toda vodilno vlogo pri ustvarjanju povzame avtorjev domišljijski svet, ki se pogosto lahko upre na literarni vir, naj bo književno delo ali svetopisemsko besedilo. Ideje tako transcendirajo elementarno fizično izkušnjo, predmetna realnost pa se preobraža v bolj ali manj razumljiv in vizualno berljiv jezik simbolov. Zato ne preseneča, če je predmetna snov pogosto enaka kot v realističnem slikarstvu toda preobražena na način, da posamezen predmet ali prizor izraža širše in univerzalnejše pomene.

24:57 Kralj je vedno težil k ustvarjanju celostne umetnine v želji čim bolj radikalne preobrazbe življenjske realnosti v umetnostno sporočilo. Izraz tega hotenja je bila njegova hiša z ateljejem, ki jo je 23 leten, leta 1923 zasnoval in jo uresničil v ljubljanskem predmestju Trnovo. Kraljev tip simbolne govorice prav tako teži k oblikovanju celostne umetnine z namenom, da umetnikova ideja poveže posameznosti v sklenjeno, nedeljivo enotnost. To pa pomeni, da je predmetna snov razvezana svoji uporabnosti, njen pomen pa se tako nanaša na bivanjsko izkušnjo slehernika, kakor tudi skupnosti. Kralj zato sodi med iskalce sinteze vseh zvrsti umetnosti, da bi dosegel skladnost med oblikami in zaznavami. Tako v njegovem ustvarjanju lahko opazujemo sovpadanje izraznih vlog besede, barve in zvoka, kar vse so prvine združene v doživljanju notranjščine sakralnega prostora. Celoti je vtisnjen čustven pečat med seboj usklajenih delov in ta je vsota med seboj prepletenih izraznih kvalitet poetičnosti, kompozicijske spevnosti in v govorico podob preobražene vsebine.

26:46 Zdi se mi, da je Kraljeva vrlina bila ravno v tem, da monumentalna forma ni nasilna. Kamnanje svetega Štefana je primer smrti človeka, svetnika, ki ga sovražniki sicer kruto pobijejo na najbolj nizkoten način, toda Kralj s pretanjeno in prečiščeno risarsko govorico blagega stopnjevanja kontrastov pripoveduje o zločinu, posledici nevednosti, zaslepljenosti, zavisti, pristranskosti, koristoljubja, preračunljivosti in nenazadnje občutka strahu pred neznanim, novim, drugim in drugačnim, za kar je mučeništvo pravzaprav metafora.

28:34 Kraljevo delo v svetolucijski cerkvi je samo ena med stvaritvami, ki jo je udejanjil na Tolminskem. Poleti leta 1927-ega je najprej poslikal notranjščino med prvo svetovno vojno močno poškodovane cerkve svetega Lenarta v bližnjih Volčah. Tedaj je Kralja župnik Abram poprosil naj naslika oltarno podobo: Blagoslov svetega Valentina. Že naslednje leto je tamkajšnji župnik mladoporočenca Toneta Kralja in Maro Kraljevo povabil k prenovi prav tako v prvi svetovni vojni razrušenega Marijinega božjepotnega svetišča na Mengorah nad Volčami. Tone Kralj je napravil načrte za ponovno zidavo. Oltarna podoba celopostavne Marije z Detetom je delo Mare Kraljeve. Sočasno je Tone Kralj za svetolucijski stranski oltar na Mostu na Soči naslikal alegorično kompozicijo Marije, ki pod svoje milostno ogrinjalo sprejema predano družino ovenčano s kongregacijskimi svetinjami. Novostvarnostno slikarsko delo je barvno izrazito s poudarjenim plastičnim niansiranjem in izžareva Materinsko nežnost, likovno pretkanost s stiliziranimi žanrskimi elementi odpravi, v molitev in vizionarni navdih zatopljenih figur. V sakralnem opusu je ohranjal povezavo posameznikove individualnosti s katolicizmom. Čeprav je bil to čas, ko so se katolicizmi obračali proti krščanskemu vrednotenju človekove osebnosti in  individualnosti. Toda Kraljevo delo še zdaleč ni doživelo splošnega odobravanja. Sprva je bil kot modernist sprejet z nasprotovanjem zaradi domnevnega larpurartizma ali z drugimi besedami zaradi svoje neodvisnosti in brezbrižnosti do prevladujočih ideologij ter politične in intelektualne taktike strankarskih blokov. Primorska duhovščina je Toneta Kralja spoznala za sposobnega, da prispeva k preporodu sakralne umetnosti in poskuša znova med seboj uskladiti posamezne likovne zvrsti v enoten izraz, ki upošteva izročilo in je hkrati sodoben. To je bila še zlasti zahtevna naloga v Italiji, kjer je prišlo do problematičnega tesnega razmerja med fašizmom in modernizmom in je modernistično paradigmo v veliki meri diskreditiralo.                

3. del: OD ŠTIRINAJSTE DO VKLJUČNO DVAJSETE TEMATIKE (14-20)

32:19 Po svojem značaju je bil upornik in hkrati nagnjen k epskemu razmahu čustvovanja, ki se pogosto kaže kot prevajanje kolektivnih psiholoških obrambnih mehanizmov v predstavne oblike realnosti podrejene domišljiji.

33:44 Avtoportret in platno Žena s hčerko iz zbirk muzeja Novejše zgodovine v Ljubljani datirani: januar 1945 sta nastali med Kraljevim poslikavanje notranjščine cerkve v vasi Soča, ko je izvedel o aretaciji žene za izgon otroka in uničevanje doma, kakor je deli ob samostojni razstavi oktobra leta 1945-ega v Jakopičevem paviljonu s komentarjem pospremil v pisni obliki. To sta portretni podobi pri katerih s sliko na sliki avtor gledalcu podaja podobo spomina obuditve nasilnega dogodka po pripovedovanju v domišljiji, kar navaja k domnevi, da je slikarjevo sporočilo, da je kljub odsotnosti neposredno navzoč v dogajanju, ki zaradi spleta okoliščin ni imelo tragičnih posledic. Ista muzejska ustanova poleg teh avtobiografskih podob iz časa vojne hrani še Streljanje talcev 13. oktobra 1942 v Ljubljani. Tudi tokrat je Kralj resničen dogodek žanrsko oprl na slavna dela predhodnikov, če omenimo samo Franciska Goio ali pa Eduara Maneia. Estetske zahteve povojnega obdobja in Kraljev likovni rokopis sta značilnosti nekakšne socialistično realistične Kraljevega slikarstva, kiparstva in grafike do konca 40-ih let. Ta dela hranijo v tematskih zbirkah Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in v sorodnih ustanovah v domovini. Kljub zahtevam časa je Kralj blažil ideološke poudarke. Radikalen odmik od akademistične, socrealistične doktrine se kaže v edinem Kraljevem javnem spomeniku na temo revolucije in vojne, ki je postavljen na osrednjem trgu v Idriji. Kiparsko delo temelji na ikoni Stalinistične propagandne industrije kiparskem paru delavca in kolhoznice kiparke Vere Muhine, ki je zmagoslavno stal na vrhu pročelja sovjetskega paviljona na svetovni razstavi v Parizu leta 1937-ega, na kateri je tedanjo državo s svojimi deli zastopal v jugoslovanskem paviljonu tudi Tone Kralj. Delo je lep primer razgradnje abstraktnega ideološkega simbola v alegorično obliko pripovedi o boju za preživetje, ki je bila Kralju blizu kot avtorju, saj je vztrajal v svoji socialnokritični drži vse od začetka ustvarjanja.

37:12 Stalna zbirka Toneta Kralja v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kakršna je iz umetnikovega gradiva prešla v last ustanove in se stalno bogati z novimi odkupi je izrazito reprezentativnega značaja, kjer je avtor zastopan z izborom iz grafičnega, ilustratorskega, slikarskega in kiparskega opusa celo z nekaterimi monumentalnimi skulpturami na grajskem vrtu z udeležbe na kiparski koloniji z naslovom Forma Viva. Profesor Lado Smrekar, ravnatelj galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je na starost že skoraj pozabljenemu umetniku velikodušno priredil pregledno razstavo ob umetnikovem življenjskem jubileju 70 letnici in mu v okviru uveljavljene likovne kolonije Forme Vive omogočil tudi realizacijo smelo zastavljenih del, ki sodijo v sklop Kraljeve monografske stalne razstave v prostorih nekdanjega Kostanjeviškega samostana. Kostanjeviško pokopališče si je umetnik izbral za poslednji počitek. Za nagrobnik je zmodeliral alegorični objekt, ki ponazarja njegovo umetniško vsestranskost kot risarja, grafika, slikarja, kiparja in stavbenika. Ena prvih zrelih tematskih realizacij v grafiki je serija šestih jedkanic z naslovom Življenje. Kralj v njem obravnava tragično plat posameznikove in kolektivne eksistence. Življenjska stvarnost od zibke do groba obravnavana na simbolni ravni v skrajno dinamičnem zamahu deformiranih izraznih oblik je prav tako predmet obravnave monumentalne oljne podobe z naslov Zaton življenja. Kralj v tej svoji izrazito smeli eksperimentalni dobi ustvarjanja v vseh likovnih zvrsteh črpa navdih iz žanrske tematike in spominov iz zgodnje mladosti kakor jo je doživljal ob kmečkih opravilih doma od dne do dne skozi različne letne čase v dobi odraščanja. Žanrska tematika vsakdanjih opravil je postopoma prehajala v simbolne podobe metaforike življenjskih izkušenj, boja za preživetje, spopada med dobrim in zlom, večpomenskosti posameznikove svobode in tudi njegove obsodbe na brezciljno tavanje v množici.

40:48 Med umetnikovimi zapiski zapuščine najdemo tudi kratek avtobiografski zapis, ki ga morda lahko beremo kot del umetnikove oporoke. Tone Kralj je zapisal: »Rojen od kmetskih staršev na malem posestvu, ki je kljub revščini ob izredni pridnosti staršev izšolalo tri brate na srednjih šolah, četrti je ostal na domu. Ta dom in njegova okolica je do danes vtisnil pečat vsemu mojemu umetniškemu delu, to je spev delu z vsemi tegobami in veseljem.

42:36 Usoda zbirk, pa kjerkoli so, bodisi na primorskem bodisi v Moderni galeriji, v Narodni galeriji in v Kostanjevici ali pa v Maribor, povsod kjer so te zbirke, so njegove umetnine varovane, klimatsko tudi. Tudi če se poškoduje karkoli višja sila oni poskrbijo, da se to restavrira in da gre v svojo prvotno obliko. Tam je vse varovano. Ampak moj oče je imel najmanj tako velik opus, cerkveni opus, in cerkve imajo pa tudi še eno težavo, namreč podvržene so in vremenskim neprilikam, podvržene so tudi lahko malomarnostim. Ker je pa tega, ta opus velik in izjemno velik je nastal zelo velik problem, ker čim pa se te okvare začnejo pojavljat je treba pa to običajno kar celo fresko ali karkoli, celo poslikavo strokovno dati v popravilo, ne strokovnjakom. To je pa en zelo drag pristop. Vse to je zajeto v tem njegovem velikem opusu, ki pa je v razliko od te profane umetnosti, cerkvena začela propadati. Fundacija se je ustanovila. Ta fundacija, tukaj moram pa omeniti v prvi vrsti moje hčerko Ireno Baar. Pevka operna, so jo izbrali za svojo predsednico. Veste, to je ustanova posebnega pomena, ki pade pod neprofitna in ta želja Irenina, da bi dobila toliko denarja, da bi lahko to res se poznalo, da bi res rešila cerkev, vsaj eno, ne. Njeno mesto je zavzel zdaj Edo Zgonc, to je eden od soustanoviteljev fundacije in to je za nas ena velikanska šansa, ker je to domačin iz Dobrepolja, ker je tam on že nekoč se angažiral, da so brata Kralj predstavili, takrat ko je bil tisti kip tudi pred šolo, ko je bila šola na novo zgrajena. Je bil velik, veliko, veliko si je prizadeval, da je do tistega prišlo takrat, da je prišlo do povezovanja s Kostanjevico, ne, in on je zdaj pravzaprav glava te fundacije. Jaz sem pravzaprav v o, pa hčerka, jaz nimam toliko te moči več, sem že 80 prekoračila let. Ljudje vendar se nekje angažirajo, se nekje trudijo in da se pa to v tem času premika in da človek zve, da se je to popravilo, to popravilo, Mengore se zdaj restavrirajo, Očetov križev pot, ne, to naredi eno posebno. Da nekje, vliva en optimizem, da vendar so ljudje, tiho delajo, ampak delajo. In šele ko nekaj naredijo, se pokaže, da so naredili. To da se pa Avbar zdajle je dokončal in jaz nimam možnosti, da bi šla pogledat, ne morem, jaz ne zmorem, da se bo ljudi ko bodo videli rezultate, vendarle rekli, saj to je nekaj lepega, saj to je naše. To je našega Toneta. V različnosti je pa pestrost našega življenja. A je tako? 

prva tematika: UVOD

00:04 Na obisku pri družini Kralj, Ljubljana, jesen 2012.

00:14 Tatjana Kralj & Dr. Igor Kranjc

00:27 TONE KRALJ

00:34 Svetovi ustvarjalnosti

00:44 Ta film je pripoved o Tonetu Kralju, vsestranski umetniški osebnosti, ki je z življenjsko in ustvarjalno voljo oblikoval številne pojavne oblike bivanjskih izkušenj. Njegovo delo je bilo pogosto povezano z rojstno Zagorico, Dobrepoljem in tesno povezano s časom, v katerem je ustvarjal. Ta zgodba odstira le del njegove izjemne delavnosti in umetniške izvirnosti.

druga tematika: ŽIVETI UMETNOST

01:06 Živeti umetnost

01:12 Nevihta, 1923

01:18 Zadnja večerja, 1923

01:23 Zločin, 1919

01:28 Glad, 1920

01:37 Gradnja Litostroja, 1947

01:50 Ilegalci, 1944

01:58 Prizori iz cikla Zemlja, 1954, lesorez

02:13 Slovo, 1968

02:24 Maček, 1949

02:35 Idealist, 1921 »Idealist: Človek, hrepeneč po slavi (spredaj) in njegov mameči (dviga knjigo nepozabnosti), nedosegljivi (visoko dvignjeni roki) Ideal (breztelesna senca).« Pojasnilo Franceta Kralja v katalogu XIX. umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, Ljubljana, maj – junij 1921

tretja tematika: MLADOST

02:46 Mladost

02:57 Zagorica

03:06 France Kralj, Družinski portret, okr. 1954, olje / platno, zasebna zbirka, Zagorica

03:13 France Kralj, Brata Kralj, 1942, bron (odlitek), Zagorica

03:19 Tone Kralj, Frančišek in volk, 1924

03:22 Tone Kralj, Razpelo, 1921

03:25 Tone Kralj, Predpomlad (Vaška luža), 1933

03:37 Kristusu Zveličarju sveta

03:46 Zamorjeni cvet (Hrepenenje), 1921/22

03:58 Dr. Igor Kranjc

04:10 Zaton življenja, 1921

04:24 V potu svojega obraza, 1919

04:35 Na razvalinah, 1922

04:53 Strast (II), 1921

04:55 Bakhus, 1921

04:56 Levinja, 1921

04:57 Strast (I), 1919

04:58 Ciril in Metod, 1918

05:14 Križani, 1936

05:20 Kalvarija (Križanje), 1921

05:31 Kalvarija (Križanje), 1921

05:36 Snemanje s Križa, 1935

05:42 Vnebohod, 1935

četrta tematika: ZGODBE

05:50 Zgodbe

05:56 Cirkus nazi, 1944

06:06 Ilustracije Levstikove povesti Martin Krpan, 1954

06:31 Kraljevič Marko, ok. 1935

peta tematika: DELA V ZBIRKAH, MODERNA GALERIJA, LJUBLJANA

06:45 Dela v zbirkah, Moderna galerija, Ljubljana

07:03 Kalvarija (Križanje), 1921

07:09 Zamorjeni cvet (Hrepenenje), 1921/22, patiniran les

07:27 Poveličani Kristus, 1923

07:40 Zadnja večerja, 1923, olje / juta

07:48 Štanjel, 1926

07:56 Zadnja večerja, 1928-1930, Tomaj

08:05 Zadnja večerja, 1942-1943, Lokev

08:34 Kmečka svatba, 1932 olje / platno

šesta tematika: DELA V ZBIRKAH, SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ, LJUBLJANA

09:14 Dela v zbirkah, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana

09:56 Pustni sprevod, 1962 olje / lesonit

11:01 Prizor iz cikla Zemlja, 1953 lesorez

sedma tematika: PORTRETI (DELA PO NAROČILU, ZASEBNE ZBIRKE)

11:35 Portreti (dela po naročilu, zasebne zbirke)

11:43 Dr. Fr Vidičevi

11:54 Nagrobnik Zdenke V., 1925, marmor, pokopališče Žale, Kamnik

12:52 Tone Kralj, Portret stare žene

12:54 T. Kralj

13:01 Sveta družina, (1926)

13:12 Portret stare žene, 1925, les, zasebna zbirka, Šentvid nad Ljubljano

13:42 Portret moža, ok. 1926 olje / juta, zasebna zbirka, Šentvid nad Ljubljano

14:07 Primož Trubar, 1937, bron, spominski park, Velike Lašče

14:12 Primož Trubar, 1942, les, OŠ P. Trubar, Velike Lašče

14:36 Primož Trubar

15:05 Josef Ressel (spomenik), bron, Aškerčeva cesta, Ljubljana

15:23 za KRUH sv. Antona

16:03 Ivan Žolger, 1926, marmor, upravno poslopje Univerze na Kongresnem trgu, Ljubljana

16:34 Avtoportret, 1945 olje / platno Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

16:39 Lastna podoba z ženo, 1932, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

16:46 Avtoportret s hčerko, 1934, olje / platno, Goriški muzej, Kromberk

17:01 Moj oče, 1929 olje  / platno, Mestni muzej, Ljubljana

osma tematika: DELA TONETA KRALJA V DOMAČEM DOBREPOLJU

17:43 Dela Toneta Kralja v domačem Dobrepolju

17:59 Osnutek za poslikavo cerkve Svetega Križa, 1938, akvarel / papir, župnijski urad, Videm Dobrepolje

19:28 Rožnovenska Marija, olje / platno, podružnična cerkev, Podgorica

20:08 Sv. brata Ciril in Metod, prosita za Slovanski rod!

20:20 Sv. Ciril in Metod, 1932, beton, Videm

deveta tematika: EKSPRESIONIZEM IN SIMBOLIZEM, ČUTNE OBLIKE KOT IZRAZ ČUSTVOVANJA

20:50 Ekspresionizem in simbolizem, Čutne oblike kot izraz čustvovanja

21:04 Zločin, 1919, les, Goriški muzej, Kromberk

21:10 Poljub, okr. 1932, les, Umetnostna galerija, Maribor

21:15 Glad, (1920), les, Umetnostna galerija, Maribor

21:39 Idealist, 1921, les, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

22:03 Sv. Ciril in Metod, 1921 Prem

22:10 Oznanjenje (reprodukcija), 1921, Prem

22:17 Tomaj, 1928-1930

22:31 Avber, 1927-1928

22:40 Bled, 1929, olje / platno, Zasebna zbirka, Bled

22:46 Kvarner, 1954, olje / platno, Zasebna zbirka, Ljubljana

23:05 Motiv iz cikla Življenje, 1921

23:08 Domu, 1921

23:13 Sejalca (Svetopisemski sejalec), 1921

23:20 Tri dobe, 1921

23:27 Vest, 1922

23:53 Nevihta, 1923, olje / juta, Moderna galerija, Ljubljana

deseta tematika: DOMIŠLJIJSKI SVET, VIR NAVDIHA

24:02 Domišljijski svet, vir navdiha

24:09 Vstali Kristus, 1923, mavec, Moderna galerija, Ljubljana

24:14 Vstali Kristus, 1923, marmor, Nagrobnik »Marofarjevim« Pokopališče, Mošnje na Gorenjskem

24:19 Saloma, 1927-1928, Avber

24:26 Saloma, 1922, patiniran les, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

24:38 Saloma, 1932, olje / platno, Gorenjska turistična zveza, Kranj

enajsta tematika: CELOSTNA UMETNINA

24:57 Celostna umetnina

25:04 Glavna vhodna vrata OŠ Jože Gorjup, 1971/72, les, OŠ J. Gorjup, Kostanjevica na Krki

25:33 Trenta, 1945

26:43 Pod tvojo pomoč pribežimo

dvanajsta tematika: RISBA, PRVOOSEBNA LIKOVNA GOVORICA (IZRAZ NEPOSREDNEGA ZAPISA)

26:46 Risba, prvoosebna likovna govorica (izraz neposrednega zapisa)

27:05 Kalvarija, 1929, oglje / platno, Župna cerkev, Jesenice

27:13 Kalvarija, 1932, oglje / papir Župna cerkev, Solkan

28:05 Mučenje sv. Štefana (Kamnanje sv. Štefana), 1929 grafit / papir / lesonit, Moderna galerija, Ljubljana

trinajsta tematika: NAROČILA PRIMORSKIH DUHOVNIKOV PRI PRENOVAH CERKVENIH NOTRANJŠČIN; POSLANSTVO KRALJEVE UMETNOSTI

28:34 Naročila primorskih duhovnikov pri prenovah cerkvenih notranjščin Poslanstvo Kraljeve umetnosti

28:42 Most na Soči, 1939-1940

28:51 Volče, 1927

29:16 Most na Soči, 1939-1940

29:35 Lastna podoba z ženo, 1932, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

29:54 Moja žena, 1930, olje / platno, Umetnostna galerija, Maribor

30:06 Most na Soči, 1939-1940

30:50 Lokev, 1942-1943

31:26 Judita, 1934, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

31:43 Lokev, 1942-1943

31:46 Soča, 1944

32:05 Primorski Kurent, 1942 olje / platno, Notranjski muzej, Postojna

štirinajsta tematika: UPOR, GLASNIK MNOŽICE

32:19 Upor, glasnik množice

32:24 Mati (Beg), 1942, olje / juta, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana (Razstavljeno v zbirkah Velenjskega muzeja)

32:38 Cirkus nazi, 1944, olje / platno, Tolminski muzej, Tolmin

32:57 Rapallo, 1943, olje / platno, Pokrajinski muzej, Koper

33:18 Veliki tolminski punt, bron, Tolmin

33:27 Veliki tolminski punt, mavec, Notranjski muzej, Postojna

petnajsta tematika: DELA V ZBIRKAH, MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, LJUBLJANA

33:44 Dela v zbirkah, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

34:13 Žena s hčerko, 1945, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

34:23 Avtoportret, 1945, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

35:05 Streljanje talcev, 1945, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

35:31 Gradnja Nove Gorice, 1947, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

35:45 Mladinska proga – Orlove stene, 1948 olje / lesonit, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

35:51 Sejalec, 1949, les, Goriški muzej, Kromberk

36:19 Tone Kralj 53

36:28 Osnutek za spomenik v Idriji, 1953, glina, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana (Spomenik na trgu v Idriji, bron)

37:04 Južina, 1934, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

šestnajsta tematika: DELA V ZBIRKAH, GALERIJA BOŽIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI

37:12 Dela v zbirkah, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

37:35 Maček, 1949, les

37:57 Tri dobe, 1970, les

38:51 Nagrobnik, 1971/75, bron, Pokopališče, Kostanjevica na Krki

39:04 Rojstvo, 1921

39:09 Nasmeh, 1922

39:13 Zaton (Poslednji žar), 1921

39:17 Pričakovanje, 1922

39:22 Obsojenci, 1922

39:26 Izgnanci, 1921

39:38 Zaton življenja, 1921, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

39:47 S polja (Žetev), 1922, lesorez

39:51 Gruda, 1922, lesorez

39:55 Oddih, 1921, jedkanica

40:14 Nevihta, 1957, barvni lesorez

40:19 Jesen, 1921, jedkanica

40:24 Sejalca (Svetopisemski sejalec), 1921, lesorez

40:30 Slepci (Slepi), 1921, lesorez

40:40 Ptice, 1966, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

sedemnajsta tematika: USTVARJANJE, ODMEV SPOMINA NA DOM

40:48 Ustvarjanje, odmev spomina na dom

41:10 Predpomlad (Vaška luža), 1933, olje / platno, Velenjski muzej, Velenje

41:44 TONE KRALJ

41:47 Svetovi ustvarjalnosti

41:51 Avtorja filma Dr. Igor Kranjc & Sašo Vrabič

41:58 Zahvaljujemo se: Županu Občine Videm – Dobrepolje Janezu Pavlinu za velikodušno podporo, Saši Strnad za vsestransko pomoč in sodelovanje. Ediju Zgoncu za dolgoletno pozorno spremljanje in navdušenje ob odkrivanju bogatega Kraljevega življenjskega dela. Umetnikovi hčerki gospe Tatjani Kralj in vnukinji gospe Vandi Richter za tehtne kritične pripombe ob najinem delu, ustanovam in lastnikom del iz zasebnih zbirk, ker so omogočili dostop do gradiva. Avtorja se zahvaljujeta za spodbudno pomoč svojima družinama, predvsem njunima sopotnicama Miheli Wohinz Kranjc in Nini Schmidt.

42:18 Scenarij in režija: Dr. Igor Kranjc & Sašo Vrabič; Besedilo in naracija: Dr. Igor Kranjc; Kamera, zvok, montaža in glasba: Sašo Vrabič; Dodatna glasba: Zagoriški fantje, Marija Kralj; Koordinacija projekta: Saša Strnad; Angleški prevodi: Rok Feketija; Angleška naracija: Sandra Feketija; Jezikovni pregled slovenskega besedila: Mihela Wohinz Kranjc; Produkcija, Občina Dobrepolje 2012/13

42:36 Tatjana Kralj, umetnikova hči, ustanovna članica Fundacije Toneta Kralja

42:40 Izbor likovnega in dokumentarnega gradiva Toneta Kralja

osemnajsta tematika: GRAFIKE, RISBE, ILUSTRACIJE

42:42 Grafike, risbe, ilustracije

42:44 Mati, 1921, jedkanica, Zasebna zbirka, Ljubljana

42:45 Jesen, 1921, jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

42:47 Potnik (Popotnik izgnanec), 1921, jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

42:49 Slepci (Slepi), 1921, lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

42:51 Oddih, 1921, jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

42:53 Izgnanci, 1921 (cikel Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

42:55 Zaton (Poslednji žar), 1921 (cikel Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

42:57 Nasmeh, 1922 (cikel Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

42:59 Obsojenci, 1922 (cikel Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:01 Pričakovanje, 1922 (cikel Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:03 Rojstvo, 1921 (cikel Življenje), jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki »Rojstvo: Materino srečo zatemni smrt.« Pojasnilo Franceta Kralja v katalogu XIX. umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, Ljubljana, maj – junij 1921

43:08 Sejalca (Svetopisemski sejalec), 1921 lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:10 Domu, 1921, jedkanica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:12 Tri dobe, 1921, lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:14 Vest, 1922, lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:16 S polja (Žetev), 1922, lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:17 Gruda, 1922, lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:19 Frančišek in volk (ilustracija Rožic sv. Frančiška – prevedel dr. A. Res), 1924, visoka jedkanica, Moderna galerija, Ljubljana.

43:21 Kalvarija, 1929, oglje / platno, Župnijska cerkev sv. Lenarta, Jesenice

43:23 Mučenje sv. Štefana (Kamnanje sv. Štefana), 1929, grafit / papir / lesonit, Moderna galerija, Ljubljana

43:25 Kalvarija, 1932, oglje / papir, Župnijska cerkev sv. Štefana, Solkan

43:27 Faust (triptih), 1932, litografija, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:29 Pust, 1953 (iz cikla Zemlja), lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:31 Ob košnji (Košnja), 1953 (iz cikla Zemlja), lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:33 Ilustracije Levstikove povesti Martin Krpan, 1954 a. Dvorni norec, b. Krpan seka cesaričino lipo, c. Dvoboj z Brdavsom, akvarel / papir, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:37 Sejalec, 1954 (iz cikla Zemlja), lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:39 Žetev, 1954 (iz cikla Zemlja), lesorez, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:41 Nevihta, 1957, barvni lesorez, Moderna galerija, Ljubljana

devetnajsta tematika: KIPARSTVO

43:43 Kiparstvo

43:44 Ciril in Metod, 1918, patiniran mavec, Goriški muzej, Kromberk

43:46 Strast (I), 1919, bron, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:48 Zločin, 1919, les, Goriški muzej, Kromberk

43:49 Glad, (1920), les, Umetnostna galerija, Maribor

43:51 Strast (II), 1921, bron, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:53 Bakhus, 1921, bron, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:55 Levinja, 1921, bron, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

43:56 Idealist, 1921, les, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki »Idealist: Človek, hrepeneč po slavi (spredaj) in njegov mameči (dviga knjigo nepozabnosti), nedosegljivi (visoko dvignjeni roki) Ideal (breztelesna senca).« Pojasnilo Franceta Kralja v katalogu XIX. umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, Ljubljana, maj – junij 1921

44:01 Razpelo, 1921, les, Zasebna zbirka, Ljubljana Šentvid

44:03 Zamorjeni cvet (Hrepenenje), 1921/22, patiniran les, Moderna galerija, Ljubljana

44:05 Saloma, 1922, patiniran les, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

44:07 Vstali Kristus, 1923, mavec, Moderna galerija, Ljubljana (Nagrobnik »Marofarjevim« Pokopališče, Mošnje na Gorenjskem)

44:10 Poveličani Kristus, 1923, les, Moderna galerija, Ljubljana

44:12 Nagrobnik Zdenke V., (1925), marmor, Pokopališče Žale, Kamnik

44:14 Ivan Žolger, 1926, marmor, Upravno poslopje Univerze na Kongresnem trgu, Ljubljana

44:16 Portret stare žene, 1925, les, Zasebna zbirka, Ljubljana Šentvid

44:17 Sveta družina, (1926), les, Zasebna zbirka, Ljubljana Šentvid

44:19 Sv. Anton Padovanski, polihromiran les, Župnijska cerkev sv. Petra, Ljubljana

44:21 Sv. Terezika deteta Jezusa, polihromiran les, Župnijska cerkev sv. Petra, Ljubljana

44:23 Poljub, okr. 1932, les, Umetnostna galerija, Maribor

44:24 Josef Ressel (spomenik), bron, Aškerčeva cesta, Ljubljana

44:26 Sv. Ciril in Metod, 1932, beton, Kapelica, Videm Dobrepolje

44:28 Primož Trubar, 1937, bron, Spominski park, Velike Lašče

44:30 Primož Trubar, 1942, les, OŠ P. Trubar, Velike Lašče

44:32 Maček, 1949, les, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

44:33 Sejalec, 1949, les, Goriški muzej, Kromberk

44:35 Veliki tolminski punt, mavec, Notranjski muzej, Postojna

44:37 Osnutek za spomenik v Idriji, 1953, glina, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana (Spomenik na trgu v Idriji, bron)

44:39 Slovo, 1968, patiniran bron, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

44:41 Ptičje gnezdo, 1968, patiniran bron, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

44:43 Tri dobe, 1970, les, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

44:45 Glavna vhodna vrata OŠ Jože Gorjup, 1971/72, les, OŠ J. Gorjup, Kostanjevica na Krki

44:46 Za staro pravdo: Matija Gubec, 1972, les, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

44:48 Nagrobnik, 1971/75, bron, Pokopališče, Kostanjevica na Krki

dvajseta tematika: SLIKARSTVO

44:49 Slikarstvo

44:50 V potu svojega obraza, 1919, olje / juta, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

44:52 Zaton življenja, 1921, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

44:54 Kalvarija (Križanje), 1921, olje / platno, Moderna galerija, Ljubljana

44:56 Na razvalinah, 1922, olje / juta, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

44:58 Zadnja večerja, 1923, olje / juta, Moderna galerija, Ljubljana

45:00 Nevihta, 1923, olje / juta, Moderna galerija, Ljubljana

45:01 Portret moža, ok. 1926, olje / juta, Zasebna zbirka, Ljubljana Šentvid

45:03 Štanjel, 1928, olje / juta, Moderna galerija, Ljubljana

45:05 Moj oče, 1929, olje / platno, Mestni muzej, Ljubljana

45:07 Bled, 1929, olje / platno, Zasebna zbirka, Bled

45:08 Moja žena, 1930, olje / platno, Umetnostna galerija, Maribor

45:10 Saloma, 1932, olje / platno, Gorenjska turistična zveza, Kranj

45:12 Lastna podoba z ženo, 1932, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

45:13 Kmečka svatba, 1932, olje / platno, Moderna galerija, Ljubljana

45:15 Predpomlad (Vaška luža), 1933, olje / platno, Velenjski muzej, Velenje

45:17 Judita, 1934, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

45:19 Moja mati – Pieta, 1934, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki; »Moja mati (Ljubljana 1934) je odnos matere do sina-pilota, ki pade kot ničvredno blago brezvestnih beograjskih političnih špekulantov pri nabavi vojnega materiala – v inozemstvu zavrženega starega orožja.« Pojasnilo Toneta Kralja, objavljeno v spremni tiskovini ob samostojni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, oktobra 1945

45:25 Južina, 1934, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

45:27 Rožnovenska Marija, olje / platno, Podružnična cerkev Marije Kraljice sv. Rožnega venca, Podgorica, Videm Dobrepolje

45:30 Avtoportret s hčerko, 1934, olje / platno, Goriški muzej, Kromberk

45:32 Vnebohod, 1935, olje / platno, Oltarna slika, Župnijska cerkev sv. Vida, Ljubljana Šentvid

45:34 Snemanje s Križa, 1935, olje / platno, Oltarna slika, Župnijska cerkev sv. Vida, Ljubljana Šentvid

45:37 Kraljevič Marko, ok. 1935 olje / juta, Moderna galerija, Ljubljana

45:39 Križani, 1935, olje / les, Moderna galerija, Ljubljana

45:41 Osnutek za poslikavo cerkve Svetega Križa, 1938, akvarel / papir, Župnijski urad, Videm Dobrepolje

45:43 Primorski Kurent, 1942, olje / platno, Notranjski muzej, Postojna; »Kurent (Lokev 1942). Slika je bila delana v naslednjih okoliščinah: Soba dolga dva metra. Škvadristi v vasi. Komandant tenente v isti hiši in v istem nadstropju. Videli so jo le vaški terenci - aktivisti. Shranjena na cerkvenem podstrešju (inkognito) do letošnjega meseca maja (1945), nato z drugimi razstavljena v dvorani 'Dopolavora'. Vsebina: Fašistična Italija ukazuje laško pesem našemu primorskemu Kurentu, ki je portret znanca – terenca, enega izmed tolikih žrtev.« Pojasnilo Toneta Kralja, objavljeno v spremni tiskovini ob samostojni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, oktobra 1945.

45:53 Mati (Beg), 1943 olje / juta, 160 x 160cm, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana (Razstavljeno v zbirkah Velenjskega muzeja) »Mati (Lokev 1941-42). Nastala ob vesteh o pogromi in nasilnih izseljevanjih Dolenjske in Štajerske.« Pojasnilo Toneta Kralja, objavljeno v spremni tiskovini ob samostojni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, oktobra 1945

46:00 Rapallo, 1943, olje / platno, Pokrajinski muzej, Koper, »Rapallo (Slivje 1943). Nastala na akcijskem področju (Tatre). Bila je na vpogled borcem Istre, fotografija slike je bila poslana l. 1944. Na osvobojeno ozemlje. Skrita do maja letos (1945) na cerkvenem podstrešju, razstavljena nato v Lokvi. Predstavlja Slovenijo kot delavno ženo, zvezano s svojo zemljo; bila ji je oskrunjena njena narodna čast in meja je bila brezobzirno zasekana v njeno narodno telo po rapallski pogodbi. Podpisniki so: Japonska, Italija, Amerika, Anglija, Francija in Jugoslavija. Kakor so podpisali brezčutno tako so bili sami brezčutna bitja – maske – ter kot predstavniki neljudskih režimov papirnata strašila fašizmu in potomcem Romula in Rema, ki so se zagrizli v prodani del (Londonski krvavi novci) njenega telesa. 'Lupi di Toscana' (spomenik na Sabotinu) skušajo v požrešnem zaletu prodreti (čez) mejo (1941) in uničiti tudi 'zavarovani' del Slovenije. Za hrbtom mask kljuje avstrijski orel njeno desnico in krije s svojim telesom pohod nemškega nacizma.« Pojasnilo Toneta Kralja, objavljeno v spremni tiskovini ob samostojni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, oktobra 1945

46:16 Ilegalci, 1944, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

46:18 Cirkus nazi, 1944, olje / platno, Tolminski muzej, Tolmin »CIRKUS NAZI Slivje 1944 – Nastala na akcijskem področju (Tatre). Bila je na vpogled borcem Istre, fotografija slike je bila poslana l. 1944 na osvobojeno ozemlje. Skrita do maja (1945) na cerkvenem podstrešju, razstavljena nato v Lokvi. Atrakcija dneva je Slovenija v rakvi in dasi v bratomornem klanju že brez udov in izkrvavljena, vendar še živa. Predstavi jo bajazzo Mussolini kot svojo 'piccolo' Slovenijo. Direktor cirkusa, znanilec novega reda in nemškega miru vabi naslednjo pošiljko rabljev na delo v cirkus – mučilnico človeštva in na zabavo sadistom. Kot reklamo podjetja kaže obešenega slamnatega Angleža, ki pa s svojo desnico kaže na prave žrtve, nanizane kot trofeje na laški trikolori.« Pojasnilo Toneta Kralja, objavljeno v spremni tiskovini ob samostojni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, oktobra 1945

46:29 Avtoportret, 1945, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

46:31 Žena s hčerko, 1945, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

46:33 Streljanje talcev, 1945, olje / platno, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

46:35 Gradnja Litostroja, 1947, olje / lesonit, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

46:38 Mladinska proga – Orlove stene, 1948, olje / lesonit, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

46:40 Drevo nad rudnikom, 1953, olje / platno, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

46:42 Kvarner, 1954, olje / platno, Zasebna zbirka, Ljubljana

46:43 Podprite fundacijo Toneta Kralja, ustanovo za ohranjanje dediščine. Sredstva lahko nakažete na račun: SI56 0204 5005 1720 591