Po dobrem
tednu neprestanega ležanja, počasi okrevam, vesel da sem lahko na nek način dal
svoje življenje za moje prijatelje brezdomce. Kako?
Spopasti se z boleznijo, pa ne izgubiti vere in upanja! Hvala Aleš!
Vse
kar lahko sedaj povem je to, da se je splačalo potruditi, pa čeprav z 38,5
vročine, ki sem se jo najbrž nalezel na vlaku iz Rima ali v samem Rimu, kjer
sem bil od Božiča do novega leta na svetovnem srečanju bogoslovcev. Naj opišem te trenutke:
30.12. 14h:
Z avtom z na kongresu naštopanimi neznanimi mladimi potujemo iz Rima.
30.12. 19h:
Prispemo na železniško postajo v Benetke.
Iz Benetk do Gorice že dan prej
rezervirana pot z vlakom.
Kupim rezervirane karte.
Zgrožen ugotovim, da
je prav to edini vlak, ki je tisti večer odpovedan.
30.12. 21h:
Vstopim na vlak za
Malfalcone.
30.12. 22h:
Prispem v Malfalcone, od kjer gre
čez dve uri vlak za Gorico.
Moja glava težka, vročina in kihanje, ne
štejem več paketov robčkov.
30.12. 23h:
Prijatelj me pride iskat v Malfalcone.
Že plačano karto podarim neki gospe.
Majčkeno dejanje ljubezni,
mi vlije pogum.
Nisem imel vesti, da bi te mlade, ki se tako trudijo za
uboge, tik pred zdajci pustil na cedilu, zato se odpeljem v Ljubljano, kamor
prispem približno ob 1h. Grem spat z upanjem, da bo naslednji dan boljše, a... Diagnoza naslednjega dne: 38,5 stopinj.
31.12. 17h:
Pridem na Tabor.
Dogajanje spremljam bolj slabo.
Nagovori me konkretna
ljubezen mladih.
Simona me prisrčno sprejme.
Milena mi pomaga pripraviti čaj.
Patrik mi prinese sadje.
Simon zrihta za pod zob.
Tilen, Maja in Tine prinesejo vsako svojo harmoniko: TRI HARMONIKE ZAME
Dobim korajžo s klarinetom.
Od mladih sem deležen korajže v spodbudni besedi.
Kdo bi si mislil, da bo Jezus tako resno vzelo mojo prošnjo, ki sem jo izrekel med mašo tisti dan približno okrog 16h:
"Da bi le skozi večer zdržal s
harmoniko držati brezdomce po konci." Sobrat Tine s klarinetom letos
prvič z nami na silvestrovanju:
PRAVA POŠILJKA IZ NEBES!
Sedaj vidite v čem je skrivnost, da sem zmogel ljubiti tisti večer tudi sam. Ljubezen je rodila ljubezen. Vsak, ki je v meni videl Jezusa in ga postregel kot bi Jezusa, je razprl moje oči, da sem zmogel videti ta večer toliko Jezusov v 150 brezdomcih, ampak lepo po vrsti: enega za drugim.
Blaž
Le nekaj odzivov:
Ni komentarjev:
Objavite komentar