POROČILO ZA LETNO SREČANJE SLOVENSKEGA EKUMENSKEGA SVETA
Šentvid pri Ljubljani, 12. junij 2008
V nekaj stavkih bom poskušal povedati o mojem vtisu, kakor sem bil naprošen od prof. dr. Bogdana Dolenca, o 5-dnevnem slavju po Trubarjevih poteh (to jo pot, ki jo je začrtal Primož Trubar, ko je pribežal v Nemčijo, kjer je preživel tudi zadnje dni svojega življenja) od dne 29. maja do 2.junija, na katerega sem bil povabljen kot sooblikovalec kulturnega programa.
Uvodno slovesnost smo obeležili, v četrtek pozno popoldne, v cerkvi sv. Sebalda v Nürnbergu. Nagovoril nas je predsednik SPD Primož Trubar mag. Viktor Žakelj, podana pa je bila tudi predstavitev reformatorja Veita Dietricha, Luthrovega tajnika in pridigarja v tej cerkvi, ki je l. 1548 sprejel begunca Trubarja, ga uvedel v novo vero in bogoslužje ter mu priskrbel pridigarsko službo v Rothenburgu. Nadaljevali smo z vodenim sprehodom po starem mestnem središču Nürnberga, ki smo si ga ogledovali tudi še v petek dopoldan. Zelo mi je bilo zanimivo, ko smo imeli na glavnem trgu v Nürnbergu koncert. Zbralo se je veliko ljudi.
Te dni, ki smo jih preživeli v Nemčiji smo kulturni program smo poleg številnih govornikov oblikovali: Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika pod vodstvom zborovodje g. Matjaža Ščeka, pevka ga. Bogdana Herman ter moja malenkost. Igral sem harmoniko in skrbel za dobro vzdušje.
Z praktičnem ekumenizmom z brati evangeličani sem se srečal prvič. Teoretično smo o tem že kaj povedali na teološki fakulteti kjer študiram. Seveda je glavni povod leto Primoža Trubarja s katerem sem se srečal že v osnovni šoli. Gotovo stoji v vrsti zanimivih duhovnikov, tudi sam si namreč najbolj želim oznanjati evangelij, če Bog da kot duhovnik. Primož Trubar je gorel za istim ciljem.
1. PRENOVA CERKVE
Naj tukaj omenim, da smo v petek popoldne imeli v Špitalski cerkvi sv. Duha v Rothenburgu, kjer je pridigal Trubar, dvojezično službo božjo s pridigama bavarskega regionalnega škofa Helmuta Völkela in škofa mag. Geze Erniše ter nagovorom predstavnika SPD-PT dr. Božidarja Debenjaka. Kasneje smo slovesno položili venec pri dvojezični spominski plošči na cerkvi. Nagovoril nas je tudi rothenburški nadžupan g. Walter Hartel ter predstavnik mesta Ljubljane. Zaključili smo s srečanjem na cerkvenem dvorišču (po novem Primus Truber Hof) ob pogostitvi in kulturnem programu. Pred odhodom v Tübingen smo imeli voden sprehod po starem Rothenburgu.
Bistvo vsake prenove, tudi prenove, ki jo je v tistem času želel izvrševati Trubar, je, da Cerkev pomnoži zvestobo svoji poklicanosti. Kristus kliče Cerkev na poti njenega romanja k stalnemu prenavljanju. Eden izmed izrazov, da se prenova v Cerkvi tudi danes izvršuje je svetopisemsko in liturgično gibanje ter oznanjevanje božje besede.
2. SPREOBRNJENJE SRCA
V soboto 31.maja smo dan začeli s slovesnostjo v osrednji tübingenski Opatijski cerkvi sv. Jurija z nagovorom vodje urada za kulturo mesta Tübingen dr. Wilfrieda Setzlerja in predstavnika društva Primoža Trubarja dr. Marka Kerševana ter kulturnim programom. Kasneje smo položili venec pri dvojezični spominski plošči na nekdanji Morhartovi tiskarni, kjer sta bili natisnjeni prvi slovenski knjigi. Preden smo odšli v Derendingen je sledil še voden sprehod po starem Tübingenu. V Derendingenu, kjer smo položili venec pri Trubarjevem nagrobniku, nas je ob slovesnosti v cerkvi sv. Galla nagovoril tamkajšnji duhovnik. Sobotno pot smo sklenili v Bad Urachu, kjer smo v bližnji cerkvi sv. Amanda poslušali nagovor dr. Zvoneta Štrublja, vodje katoliškega misijona v Stuttgartu. Govoril je o ekumenizmu. Pravega ekumenizma ni brez notranjega spreobrnjenja. Vsi kristjani bi se morali zavedati, da bomo pospeševali in izvrševali zedinjenje kristjanov veliko bolj, če bomo težili po čistem evangeljskem življenju. Tako lahko bolj poglabljamo medsebojno bratstvo. Da moremo hrepeneti po edinosti pričajo danes veliki vzgledi v različnih cerkvenih skupnostih.
3. SKUPNA MOLITEV
V nedeljo smo imeli v cerkvi sv. Manga v Kemptenu s pridigama škofa mag. Geze Erniše in dekana Jorga Dittmarja ob petju in glasbeni spremljavi dvojezično bogoslužje. Odkrili smo reliefna obeležja Trubarja in sv. Manga na portalih cerkve z nagovoroma kemptenskega nadžupika g. Ulricha Netzerja in predsednika društva Primoža Trubarja mag. Viktorja Žaklja v svojstvu donatorja obeležij. Sledila je zanimiva Trubarjeva igra avtorja Thomasa Odra ob pevski spremljavi v cerkvi sv. Manga. Po tem pa skupna malica, »kot bi jo jedel Trubar« na trgu med cerkvijo in župniščem, kjer je živel Trubar z družino. V posebnih okoliščinah, npr. pri molitvah, ki se opravljajo »za edinost«, in pri ekumenskih srečanjih je dovoljeno in celo zaželeno, da se katoličani združujemo k molitvi skupaj z ločenimi brati.
4. MEDSEBOJNO BRATSKO SPOZNAVANJE IN SODELOVANJE
Da se to doseže, k temu mnogo pripomorejo obojestranska srečanja, zlasti za razpravljanje o teoloških vprašanjih; tu naj vsakdo ravna kakor enak z enakim; bodo pa naj tisti, ki se pod nadzorstvom škofov teh srečanja udeležujejo, zares strokovnjaki. Po tej poti bo prišlo tudi do boljšega poznanj, kaj mislijo ločeni bratje in naša vera se bo njim predstavila na primernejši način.
V naslovih, ki so spremljali moje poročilo sem povzel misli, ki so v odlokih o ekumenizmu 2. vatikanskega koncila, ki smo ga praktično živeli. Kot sem že v uvodu povedal, sem v Nemčiji srečal praktični ekumenizem, ki me je spodbudil tudi k poglobitvi teorije, ki jo bom bil deležen v nadaljevanju študija teologije na Teološki fakulteti.
Jezusovo obljuba je čisto preprosta: »Tam kjer sta dva ali trije združeni v mojem imenu tam sem jaz med njimi.« Zato zaključimo z molitvijo, vzeto iz Dalmatinove duhovne pesmi: »Le vse za volo Jezusa našiga odvetnika, nam daje svetiga duha, praviga posvetnika, de on per nas ostane. Tiga se mi vse troštajmo, inu se veselimo. Božji besedi verujmo, te iste se deržimo.«
Šentvid pri Ljubljani, 12. junij 2008
V nekaj stavkih bom poskušal povedati o mojem vtisu, kakor sem bil naprošen od prof. dr. Bogdana Dolenca, o 5-dnevnem slavju po Trubarjevih poteh (to jo pot, ki jo je začrtal Primož Trubar, ko je pribežal v Nemčijo, kjer je preživel tudi zadnje dni svojega življenja) od dne 29. maja do 2.junija, na katerega sem bil povabljen kot sooblikovalec kulturnega programa.
Uvodno slovesnost smo obeležili, v četrtek pozno popoldne, v cerkvi sv. Sebalda v Nürnbergu. Nagovoril nas je predsednik SPD Primož Trubar mag. Viktor Žakelj, podana pa je bila tudi predstavitev reformatorja Veita Dietricha, Luthrovega tajnika in pridigarja v tej cerkvi, ki je l. 1548 sprejel begunca Trubarja, ga uvedel v novo vero in bogoslužje ter mu priskrbel pridigarsko službo v Rothenburgu. Nadaljevali smo z vodenim sprehodom po starem mestnem središču Nürnberga, ki smo si ga ogledovali tudi še v petek dopoldan. Zelo mi je bilo zanimivo, ko smo imeli na glavnem trgu v Nürnbergu koncert. Zbralo se je veliko ljudi.
Te dni, ki smo jih preživeli v Nemčiji smo kulturni program smo poleg številnih govornikov oblikovali: Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika pod vodstvom zborovodje g. Matjaža Ščeka, pevka ga. Bogdana Herman ter moja malenkost. Igral sem harmoniko in skrbel za dobro vzdušje.
Z praktičnem ekumenizmom z brati evangeličani sem se srečal prvič. Teoretično smo o tem že kaj povedali na teološki fakulteti kjer študiram. Seveda je glavni povod leto Primoža Trubarja s katerem sem se srečal že v osnovni šoli. Gotovo stoji v vrsti zanimivih duhovnikov, tudi sam si namreč najbolj želim oznanjati evangelij, če Bog da kot duhovnik. Primož Trubar je gorel za istim ciljem.
1. PRENOVA CERKVE
Naj tukaj omenim, da smo v petek popoldne imeli v Špitalski cerkvi sv. Duha v Rothenburgu, kjer je pridigal Trubar, dvojezično službo božjo s pridigama bavarskega regionalnega škofa Helmuta Völkela in škofa mag. Geze Erniše ter nagovorom predstavnika SPD-PT dr. Božidarja Debenjaka. Kasneje smo slovesno položili venec pri dvojezični spominski plošči na cerkvi. Nagovoril nas je tudi rothenburški nadžupan g. Walter Hartel ter predstavnik mesta Ljubljane. Zaključili smo s srečanjem na cerkvenem dvorišču (po novem Primus Truber Hof) ob pogostitvi in kulturnem programu. Pred odhodom v Tübingen smo imeli voden sprehod po starem Rothenburgu.
Bistvo vsake prenove, tudi prenove, ki jo je v tistem času želel izvrševati Trubar, je, da Cerkev pomnoži zvestobo svoji poklicanosti. Kristus kliče Cerkev na poti njenega romanja k stalnemu prenavljanju. Eden izmed izrazov, da se prenova v Cerkvi tudi danes izvršuje je svetopisemsko in liturgično gibanje ter oznanjevanje božje besede.
2. SPREOBRNJENJE SRCA
V soboto 31.maja smo dan začeli s slovesnostjo v osrednji tübingenski Opatijski cerkvi sv. Jurija z nagovorom vodje urada za kulturo mesta Tübingen dr. Wilfrieda Setzlerja in predstavnika društva Primoža Trubarja dr. Marka Kerševana ter kulturnim programom. Kasneje smo položili venec pri dvojezični spominski plošči na nekdanji Morhartovi tiskarni, kjer sta bili natisnjeni prvi slovenski knjigi. Preden smo odšli v Derendingen je sledil še voden sprehod po starem Tübingenu. V Derendingenu, kjer smo položili venec pri Trubarjevem nagrobniku, nas je ob slovesnosti v cerkvi sv. Galla nagovoril tamkajšnji duhovnik. Sobotno pot smo sklenili v Bad Urachu, kjer smo v bližnji cerkvi sv. Amanda poslušali nagovor dr. Zvoneta Štrublja, vodje katoliškega misijona v Stuttgartu. Govoril je o ekumenizmu. Pravega ekumenizma ni brez notranjega spreobrnjenja. Vsi kristjani bi se morali zavedati, da bomo pospeševali in izvrševali zedinjenje kristjanov veliko bolj, če bomo težili po čistem evangeljskem življenju. Tako lahko bolj poglabljamo medsebojno bratstvo. Da moremo hrepeneti po edinosti pričajo danes veliki vzgledi v različnih cerkvenih skupnostih.
3. SKUPNA MOLITEV
V nedeljo smo imeli v cerkvi sv. Manga v Kemptenu s pridigama škofa mag. Geze Erniše in dekana Jorga Dittmarja ob petju in glasbeni spremljavi dvojezično bogoslužje. Odkrili smo reliefna obeležja Trubarja in sv. Manga na portalih cerkve z nagovoroma kemptenskega nadžupika g. Ulricha Netzerja in predsednika društva Primoža Trubarja mag. Viktorja Žaklja v svojstvu donatorja obeležij. Sledila je zanimiva Trubarjeva igra avtorja Thomasa Odra ob pevski spremljavi v cerkvi sv. Manga. Po tem pa skupna malica, »kot bi jo jedel Trubar« na trgu med cerkvijo in župniščem, kjer je živel Trubar z družino. V posebnih okoliščinah, npr. pri molitvah, ki se opravljajo »za edinost«, in pri ekumenskih srečanjih je dovoljeno in celo zaželeno, da se katoličani združujemo k molitvi skupaj z ločenimi brati.
4. MEDSEBOJNO BRATSKO SPOZNAVANJE IN SODELOVANJE
Da se to doseže, k temu mnogo pripomorejo obojestranska srečanja, zlasti za razpravljanje o teoloških vprašanjih; tu naj vsakdo ravna kakor enak z enakim; bodo pa naj tisti, ki se pod nadzorstvom škofov teh srečanja udeležujejo, zares strokovnjaki. Po tej poti bo prišlo tudi do boljšega poznanj, kaj mislijo ločeni bratje in naša vera se bo njim predstavila na primernejši način.
V naslovih, ki so spremljali moje poročilo sem povzel misli, ki so v odlokih o ekumenizmu 2. vatikanskega koncila, ki smo ga praktično živeli. Kot sem že v uvodu povedal, sem v Nemčiji srečal praktični ekumenizem, ki me je spodbudil tudi k poglobitvi teorije, ki jo bom bil deležen v nadaljevanju študija teologije na Teološki fakulteti.
Jezusovo obljuba je čisto preprosta: »Tam kjer sta dva ali trije združeni v mojem imenu tam sem jaz med njimi.« Zato zaključimo z molitvijo, vzeto iz Dalmatinove duhovne pesmi: »Le vse za volo Jezusa našiga odvetnika, nam daje svetiga duha, praviga posvetnika, de on per nas ostane. Tiga se mi vse troštajmo, inu se veselimo. Božji besedi verujmo, te iste se deržimo.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar