REFLEKSIJA NA SVOJE PRVE DUHOVNE VAJE.
UDELEŽENCI: 35 DEKLET IN 28 FANTOV STARIH OD 16 DO 30 LET IZ CELE SLOVENIJE.
KRAJ: MIRENSKI GRAD.
TEMA: MIR IN VESELJE V SVETEM DUHU.
.jpg)
Sveti Duh ureja človeka in ne človek Svetega Duha, zato vam pišem:
Nisem želel govoriti samo o svojih uspehih, kjer ni nobene pomanjkljivosti, predvsem zato, ker imamo ljudje veliko pomanjkljivosti in želimo slišati, kako se človek reši in splava ven iz takih pomanjkljivosti. Kako se rešiš in stopiš en korak naprej, da te to ne zablokira, ne zaustavi, ker potem takoj izgubiš veselje. Povedal sem sicer polno enih drobnih stvari, ki niso bile ravno uspešnica. Eno in drugo. Svoj neuspeh nisem želel poveličevati, ampak ga samo hudomušno predložiti, da bi se ga zaznalo, da je. Uspeh pa je itak imel že svojo slavo. Zavedam se, da Boga ne morem dati tako, da se sam odločim, da ga dam, ampak Boga lahko dam samo tako, da sem, kar sem. In poskušal sem narediti, da bi mi to uspevalo.
Želel sem vam dati ljubezen. Ravno to dokazuje, da sebe pač ne morem preveč obremeniti, saj sem le človek. Nisem imel začetniške samozavesti, niti zbranosti in še vsega drugega. Upam pa, da sem imel ljubezen. Verjamem pa, da bo tudi skozi leta Sveti Duh začel urejati moje misli. To da splaniramo vse stvari do konca za zelo zverziran nastop, je včasih znak da samega sebe prodajam. Morda mi Sveti Duh želi to preprečiti prav z zmedo, ki mi jo naredi oziroma mi jo dopušča.
Rad bi z vami delil, do kakšnih spoznanj ste me pripeljali udeleženci teh duhovnih vaj oziroma me je pripeljal Jezus med nami, ki je bil zelo otipljiv:
Če bi še enkrat mogel imeti te duhovne vaje z vami, bi malce drugače to zastavil. Zelo nerodno se mi je zdelo, ko sem prišel v dvorano, ker sem zagledal en križ na tleh, enega pa na steni. V tistem trenutku sem še bolj videl, kako naši domači prostori potrebujejo hierarhijo v urejenosti. Bilo bi zelo dobro, če bi križ pred katerim sem molil na začetku, dal na sredino glavne središčne stene, pa tudi lepo je, da smo, ko pokleknemo, zazrti v križ. Ko smo imeli namreč meditacijo, je bilo prav, da sem klarinet igral v vas, predvsem zaradi zvoka, ki bi se zgubil, če bi igral obrnjen proti križu. Ko pa nekdo bere Božjo Besedo, je prav, da smo zazrti v križ oziroma da se obrnemo, sploh če smo skupina proti skupnemu središčnemu križu, ki je v prostoru.
Če bi še enkrat mogel imeti te duhovne vaje z vami, bi malce drugače to zastavil. Zelo nerodno se mi je zdelo, ko sem prišel v dvorano, ker sem zagledal en križ na tleh, enega pa na steni. V tistem trenutku sem še bolj videl, kako naši domači prostori potrebujejo hierarhijo v urejenosti. Bilo bi zelo dobro, če bi križ pred katerim sem molil na začetku, dal na sredino glavne središčne stene, pa tudi lepo je, da smo, ko pokleknemo, zazrti v križ. Ko smo imeli namreč meditacijo, je bilo prav, da sem klarinet igral v vas, predvsem zaradi zvoka, ki bi se zgubil, če bi igral obrnjen proti križu. Ko pa nekdo bere Božjo Besedo, je prav, da smo zazrti v križ oziroma da se obrnemo, sploh če smo skupina proti skupnemu središčnemu križu, ki je v prostoru.
Ko ste prišli v dvorano in smo se čakali, ste najbrž tisti ta prvi dobili vtis, da še nič ni. Moral bi priti še malo prej, ampak včeraj nisem mogel. In treba je veliko moliti prej, vsaj en rožni venec pred srečanjem. In slavilno petje je tudi dobro pred začetkom. Včeraj sem hvala Bogu to naredil med vožnjo na Mirenski grad. Slavilno petje je tukaj zelo pomembno!
Molitveno polaganje rok je bilo prav, da je bilo pred branjem Božje Besede, ker sem hotel narediti, da bi bili bolj odprti za to. Mogoče bi lahko bil samo uvod med molitvijo rožnega venca in branjem Božje Besede bolj kratek, saj ne vem, koliko od vas ste razumeli recimo tisto o barvah, kar sem vam govoril.
Letos v Indiji, kjer sem bil takoj po svoji novi maši en mesec in pol, so ljudje od mene velikokrat zahtevali, da polagam roke na glavo. Indijska kultura namreč ob srečanju z osebo, s katero se še ne poznaš, predvidi pozdrav, ko se prikloniš z glavo ob glavo drugega in rečeš: 'Namasten', kar pomeni Mir s teboj. Zato brez zamere, ker sem svoje predavanje začel z blagoslovom polaganja rok na glavo. Šele tri mesece sem v Tolminu in nisem se še inkulturiral nazaj na evropske razmere, kjer prvi stik s človekom začnemo s stiskom desne roko. To sem naredil nerazmišljujoč, da se mnogi ljudje tega telesnega stika ustrašijo.
Po eni stran pa razmišljam še na drug način. Zdelo se mi je logično, da duhovnik, ko pride nekam, kjer so zbrani kristjani, polaga roke na vsakega človeka, kot je Jezus polagal svoje roke na svoje učence in vse ljudi, s katerimi se je srečal. Duhovnik, ker je duhovnik. Potrebno je biti toliko odprt, da nisi odprt za roke tistega človeka, ampak za roke Jezusa. Po mojem mišljenju so ljudje še zelo daleč od Jezusa, če niso sposobni tega prenesti. To se mi zdi bolj tragično.
Naredil sem napako na začetku, saj se nisem mogel umiriti. Tako nisem čakal, da bi organizator teh duhovnih vaj, v tem primeru Urška in Juliana prišli do mene. Ampak sem tekal gor in dol in spraševal: Kdo od vas je organizator. Sedaj vem, da ker sem bil gost, bi morali oni dve priti do mene in se potruditi.
Pa tudi to, da pridem pravočasno, da vse pripravim, potem pa se pokrižam in zmolim najmanj en rožni venec, je zelo pomembno. Zjutraj sem hvala Bogu imel za vas, mlade, ki ste prišli na Mirenski grad, že sveto mašo in vas izročil Bogu. Sam pred začetkom zmolim lahko sveti angel za vse ali za vsakega posamično. Potem molitev z nadangelu Mihaelu in angelom varuhom skupno. Vsega tega bi se še bolj držal, ko bom naslednjič imel duhovne vaje, saj naslednjič ne bodo moji ta prvi, kot ste bili vi. Vi boste itak posebno zapisani v mojem srcu in vas bom še večkrat izročal v molitvi, za ostale skupine v prihodnje pa si res želim priti že prej in veliko premoliti tik pred srečanjem in dneve prej.
Pomembno je izreči pred molitvijo: 'Prosim za Svetega Duha' ali 'Zmolili bomo Oče naš in Zdravo Marijo k Svetemu Duhu'. Glasna molitev je za skupnost, za Cerkev. Tudi ko ljudje govorijo: Hočem imeti tišino v cerkvi, mu odgovorim, pridi, bodi celo noč noter v njej, naj te zaprejo. Kadar pa je sveta maša ali podobne skupne zadeve, je to javna molitev in prav ta oblikuje skupnost, ker drugače lahko vsak posebej nekaj moli. Če bi še enkrat imel priložnost začeti s predavanjem ob 10h na Mirenskem Gradu bi že prej povedal Urški, da bom začel ob 10h s križem in molitvijo, medtem ko se udeleženci po malici počasi zbirajo v dvorano. Pa tudi eni desetki, ki smo jo sicer zmolili, bi dodal še dve (število tri je število Svete Trojice). Za vsako Zdravo Marijo bi dodajal skrivnost, da se bolj ozavesti skrivnost. Prva desetka: ki si ga Devica od Svetega Duha spočela; druga: ki je Svetega Duha poslal; tretja: ki je postavil Sveto Evharistijo.
Prav zaradi vas sem doma pripravil osnutek za naslednje duhovne vaje kot refleksija na moje prve duhovne vaje z vami. Veliko sem se naučil iz našega srečanja. Hvala vam, bratje in sestre.
Osnutek je sledeč:
Ko se molitev konča, se obrnem od križa proti mladim. Pogledam mlade v oči, vzamem si čas in si rečem: Sveti Duh, jaz jih zdaj gledam, a vidiš, s tvojimi očmi jih gledam, in blagoslovi jih, in odpri jih, da bodo me poslušali, sprejemali. To vse rečem ko gledam mlade iz oči v oči.
(tako ali podobno): Pozdravljeni v Gospodu. Zdaj smo molili. Prav bi bilo, da bi tudi Gospodu zapeli in bi ga slavili. In tu smo že noter. Lahko začnemo pet. Karkoli, kar se zna. Po navadi Marijino pesem, ker je Marija mati Cerkve.
prva kit.: LEPA SI LEPA SI ROŽA MARIJA ... druga kit.: KAR NAM JE EVA NESREČNA ZGUBILA, ... tretja kit.: KADAR PA MORALI BOMO UMRETI, ..
No, zdaj pa smo zapeli slavilno pesem materi Mariji, materi Cerkve in mi smo tukaj zbrani Cerkev.
In proslavili našega Boga Jezusa, njegovo življenje. In se spomnili na to, da smo minljivi, da samo preko križa predemo v ljubezen. Bi pa kar začeli z Božjo Besedo, ki je motiv tega zdajšnjega pričevanja oziroma sama spodbuda za to moje pričevanje. Glede na to, da sem glasbenik. Duhovnik (poudari), glasbenik, Blaž Batagelj, ki sem v Tolminu kaplan. Uporabljam vse Božje darove. To je tudi igranje na klarinet, vam bom zdaj nekaj odigral Bogu v slavo in čast. Sledila bo pa Božja Beseda in pričevanje o Bogu skozi moje življenje do duhovniškega posvečenja. Do tega, kar sem jaz zdaj tukaj.
Cerkev je prežeta in obstaja od Svetega Duha, ki ga je Bog poslal iz nebes, ko se je Sin poslavljal k Očetu in je obljubil Duha Tolažnika. Sveti Duh v tej Cerkvi vse kar je treba skliče skupaj in tako tudi mlade, ki so stebri te Cerkve, oziroma so v Cerkvi, ker so v Kristusu, po Kristusu, s Kristusom. Zato smo tudi tukaj zbrani, zato odprimo srca za Svetega Duha, da nas bo vnel z ognjem Ljubezni in spoznanja. Spoznanja in ljubezni. (saj bo dovolj, ker ne bomo vedno čapelj srečali). In pravzaprav to, kaj nam Bog pošilja, nam, ki nam je že vse oznanjeno. Ogenj svoje ljubezni. Ogenj ljubezni je vedno rojstvo nečesa novega, bodisi da prižge vse, tako kot pravi Jezus: Nisem prišel, da bi prinesel mir, ampak razdejanje, ali pa s tem čistim ognjem ljubezni se sploh lahko pogovorimo, norimo, skačemo, pojemo, plešemo. Mnogi so znaki, darovi Svetega Duha, ampak najbolj očiten je pač veselje. Veselje je tako stanje, ki ga lahko res delimo z vsakim človekom bolj kot žalost. Kdor ima ta dar, ga mora nujno uporabljat, če ne so tudi ostali darovi izgubljeni. Poje lahko v resnici vsak človek. Veselje torej lahko imamo, in veselje lahko tudi delimo. Veselje rečemo, da je nalezljivo, kar je tudi res, zaradi tega, ker je. Veselje je v bistvu maziljenje od znotraj. In to je tista luč, ki jo moramo prižigati vedno znova in najlažje jo prižgemo s pesmijo, čeprav tudi z molitvijo, ampak pesem je nekako bolj sorodna vsakemu človeku. In ker je to množica in samo v množici se lahko deli: Tam kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, ... si eni lahko privoščijo, da pojejo. Drugi pa v svojem srcu in počakajo, da dobijo v srce dovolj poguma od drugih, ki upajo na glas peti. In bodo mogoče zapeli, če ne bodo pa še naprej peli v srcu, ampak znak Svetega Duha je tudi pogum. To, da želimo deliti, in deliš samo tako, da se spogumiš, prideš v pogum, da to daš nekomu drugemu. In daš lahko samo takrat, kadar si ti dovolj pogumen. Dovolj pogumen pa si samo takrat, kadar rečeš: O, moj Bog, o moj Jezus, jaz sem tako ubogi, jaz si ne upam prav nič. Toliko je mene v bistvu strah takih nastopov, kdo sem jaz, ampak pomagaj mi, daj, odpri moja usta, govori mi, pojmo, pojmo, pojmo. Jaz bom naredil to kar najbolj znam. Jaz vam bom jaz zaigral. To najboljše znam. To je prvi dar, najlepši, najvišji dar, ki mi ga je Gospod dal za oznanjevanje. Veselje, da lahko igram in veselje, ki ga predajam ljudem, ko igram, da bi bili vsi eno.
Veselje je zastava na gradu mojega srca, ponovimo najmanj 10x, vsakič drugače, dodajamo inštrumente, ploskamo različno, hitreje, bolj živahno,...
Sproti se potem začne odvijati vse to. Kako se zdaj kaže ta ljubezen? Kaj je delala ta ljubezen v našem življenju? Ena najlepših stvari je to, da je moj oče to povedal čisto enostavno. Ko pridemo domov in nas je toliko in toliko. V naši družini smo vsi odrasli in imajo vsak svojo družino. Jaz imam vas - nas. In se uleže on na kavč in reče: Jaz sem svoje že naredil. Ker doma imamo sliko, ki je narejena iz. Da bo pa to še bolj popolno, pa vam moram prebrati tisto, kar vam nujno moram prebrati: ...
(preberem sestavek o delovanju Svetega Duha v mojem življenju, ki ste ga, udeleženci, dobili zadnji dan, v nedeljo, v kuvertah, za spomin in spodbudo, da boste molili to kratko, a močno molitev, ki jo večkrat ponovite: Pridi Sveti Duh. In včasih šepetaje, saj nas je strah in smo prestrašeni, včasih jokaje, saj nas srce boli, včasih vzdihljaje, saj imamo polno skrbi in vsega dovolj, včasih neizrečeno, ampak v sebi, v svojem srcu, ne na ustnicah, takrat, ko smo sami.)
Osnutek je sledeč:
1. VSTOP UDELEŽENCEV V PROSTOR, KJER SE MOLI.
2. MED MOLITVIJO POČAKAMO, DA SE ZBEREMO VSI.
3. MOLITEV TREH DESETK ROŽNEGA VENCA:
(prve tri točke so zaobjete v eno skupno točko)
Ki si ga Devica od Svetega Duha spočela; ki je Svetega Duha poslal; ki je postavil sveto Evharistijo. Po vsaki Zdravi Mariji skrivnost, da se ozavesti.
4. TIHA MOLITEV VODITELJA ZA UDELEŽENCE
Ko se molitev konča, se obrnem od križa proti mladim. Pogledam mlade v oči, vzamem si čas in si rečem: Sveti Duh, jaz jih zdaj gledam, a vidiš, s tvojimi očmi jih gledam, in blagoslovi jih, in odpri jih, da bodo me poslušali, sprejemali. To vse rečem ko gledam mlade iz oči v oči.
5. NAGOVOR MLADIM
(tako ali podobno): Pozdravljeni v Gospodu. Zdaj smo molili. Prav bi bilo, da bi tudi Gospodu zapeli in bi ga slavili. In tu smo že noter. Lahko začnemo pet. Karkoli, kar se zna. Po navadi Marijino pesem, ker je Marija mati Cerkve.
6. SKUPNA PESEM
prva kit.: LEPA SI LEPA SI ROŽA MARIJA ... druga kit.: KAR NAM JE EVA NESREČNA ZGUBILA, ... tretja kit.: KADAR PA MORALI BOMO UMRETI, ..
7. KRAJŠI NAGOVOR:
No, zdaj pa smo zapeli slavilno pesem materi Mariji, materi Cerkve in mi smo tukaj zbrani Cerkev.
In proslavili našega Boga Jezusa, njegovo življenje. In se spomnili na to, da smo minljivi, da samo preko križa predemo v ljubezen. Bi pa kar začeli z Božjo Besedo, ki je motiv tega zdajšnjega pričevanja oziroma sama spodbuda za to moje pričevanje. Glede na to, da sem glasbenik. Duhovnik (poudari), glasbenik, Blaž Batagelj, ki sem v Tolminu kaplan. Uporabljam vse Božje darove. To je tudi igranje na klarinet, vam bom zdaj nekaj odigral Bogu v slavo in čast. Sledila bo pa Božja Beseda in pričevanje o Bogu skozi moje življenje do duhovniškega posvečenja. Do tega, kar sem jaz zdaj tukaj.
8. SKLADBA NA KLARINET
9. DALJŠI NAGOVOR:
Cerkev je prežeta in obstaja od Svetega Duha, ki ga je Bog poslal iz nebes, ko se je Sin poslavljal k Očetu in je obljubil Duha Tolažnika. Sveti Duh v tej Cerkvi vse kar je treba skliče skupaj in tako tudi mlade, ki so stebri te Cerkve, oziroma so v Cerkvi, ker so v Kristusu, po Kristusu, s Kristusom. Zato smo tudi tukaj zbrani, zato odprimo srca za Svetega Duha, da nas bo vnel z ognjem Ljubezni in spoznanja. Spoznanja in ljubezni. (saj bo dovolj, ker ne bomo vedno čapelj srečali). In pravzaprav to, kaj nam Bog pošilja, nam, ki nam je že vse oznanjeno. Ogenj svoje ljubezni. Ogenj ljubezni je vedno rojstvo nečesa novega, bodisi da prižge vse, tako kot pravi Jezus: Nisem prišel, da bi prinesel mir, ampak razdejanje, ali pa s tem čistim ognjem ljubezni se sploh lahko pogovorimo, norimo, skačemo, pojemo, plešemo. Mnogi so znaki, darovi Svetega Duha, ampak najbolj očiten je pač veselje. Veselje je tako stanje, ki ga lahko res delimo z vsakim človekom bolj kot žalost. Kdor ima ta dar, ga mora nujno uporabljat, če ne so tudi ostali darovi izgubljeni. Poje lahko v resnici vsak človek. Veselje torej lahko imamo, in veselje lahko tudi delimo. Veselje rečemo, da je nalezljivo, kar je tudi res, zaradi tega, ker je. Veselje je v bistvu maziljenje od znotraj. In to je tista luč, ki jo moramo prižigati vedno znova in najlažje jo prižgemo s pesmijo, čeprav tudi z molitvijo, ampak pesem je nekako bolj sorodna vsakemu človeku. In ker je to množica in samo v množici se lahko deli: Tam kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, ... si eni lahko privoščijo, da pojejo. Drugi pa v svojem srcu in počakajo, da dobijo v srce dovolj poguma od drugih, ki upajo na glas peti. In bodo mogoče zapeli, če ne bodo pa še naprej peli v srcu, ampak znak Svetega Duha je tudi pogum. To, da želimo deliti, in deliš samo tako, da se spogumiš, prideš v pogum, da to daš nekomu drugemu. In daš lahko samo takrat, kadar si ti dovolj pogumen. Dovolj pogumen pa si samo takrat, kadar rečeš: O, moj Bog, o moj Jezus, jaz sem tako ubogi, jaz si ne upam prav nič. Toliko je mene v bistvu strah takih nastopov, kdo sem jaz, ampak pomagaj mi, daj, odpri moja usta, govori mi, pojmo, pojmo, pojmo. Jaz bom naredil to kar najbolj znam. Jaz vam bom jaz zaigral. To najboljše znam. To je prvi dar, najlepši, najvišji dar, ki mi ga je Gospod dal za oznanjevanje. Veselje, da lahko igram in veselje, ki ga predajam ljudem, ko igram, da bi bili vsi eno.
10. SKUPNA PESEM:
Veselje je zastava na gradu mojega srca, ponovimo najmanj 10x, vsakič drugače, dodajamo inštrumente, ploskamo različno, hitreje, bolj živahno,...
11. BRANJE BOŽJE BESEDE (vmes lahko klarinet)
Sproti se potem začne odvijati vse to. Kako se zdaj kaže ta ljubezen? Kaj je delala ta ljubezen v našem življenju? Ena najlepših stvari je to, da je moj oče to povedal čisto enostavno. Ko pridemo domov in nas je toliko in toliko. V naši družini smo vsi odrasli in imajo vsak svojo družino. Jaz imam vas - nas. In se uleže on na kavč in reče: Jaz sem svoje že naredil. Ker doma imamo sliko, ki je narejena iz. Da bo pa to še bolj popolno, pa vam moram prebrati tisto, kar vam nujno moram prebrati: ...
(preberem sestavek o delovanju Svetega Duha v mojem življenju, ki ste ga, udeleženci, dobili zadnji dan, v nedeljo, v kuvertah, za spomin in spodbudo, da boste molili to kratko, a močno molitev, ki jo večkrat ponovite: Pridi Sveti Duh. In včasih šepetaje, saj nas je strah in smo prestrašeni, včasih jokaje, saj nas srce boli, včasih vzdihljaje, saj imamo polno skrbi in vsega dovolj, včasih neizrečeno, ampak v sebi, v svojem srcu, ne na ustnicah, takrat, ko smo sami.)
12. PREDSTAVITEV MOJEGA ŽIVLJENJA IN DELOVANJA SVETEGA DUHA V NJEM S POWERPOINT PREDSTAVITVIJO (to je ta smešni del)
13. ZAKLJUČEK
Moje voščilo vam je, da bi tozemske stvari presojali ne z očmi tega sveta, ampak jih zaznali, začutili skozi vsako osebo, ki vam je v življenju podarjena, z očmi srca. Hvala vam, da sem smel svoje prve duhovne vaje deliti prav z vami. To mi veliko pomeni, saj ste bili moji prvi in vas bom zato imel še posebno blizu v srcu. To dokazuje tudi to, da sem vam dal križ iz ruja, ki sem ga sam naredil in je unikat. Na njem je moje novomašno geslo. Naj bo to naša molitvena zaveza. Jaz obljubim s svoje strani, da boste v moji molitvi in bom vaša življenja izročal Bogu in Mariji.